Pričevanja - PRIČEVANJE O USLIŠANI MOLITVI

 

Pričevanje o uslišani molitvi

 

 

V nedeljo 17.8.2003, sem se pred cerkvijo po dopoldanskem bogoslužju približala neki sestrici. Bili sva sami, stopili sva v senco za cerkvijo, ker je sonce močno pripekalo. Beseda je dala besedo in spoznala sem, da je sestrica v hudi stiski. Ni bila sposobna niti brati Božje Besede, niti slaviti, niti moliti. Predlagala sem ji, da bi molila zanjo, če želi ob 14 uri. Bila je za to.

 

Pred tem časom sem poskušala nekoliko zadremati, pa mi ni uspelo, ker je moja mlajša hčerka precej glasno gledala risanko. Vstala sem in se pripravila na molitev. Zavedala sem se odgovornosti do sestrice in do Boga, ker sem dala obljubo.

 

Ko sem šla na kolena, me je začelo zelo dušiti. Bil je zelo soparen dan, vendar nisem pozabila, da verjetno sovražniku ni po volji, da grem v zastopniško molitev zanjo.

 

Prosila sem gospoda, da mi to dušenje ublaži in me pokrije s Svojo sveto krvjo.

Molila sem kakšne pol ure, kakor smo se zmenile. Najprej sem čutila le praznino in odpor, nato pa sem molila malo v duhu, malo v slovenščini. Radost je začela napolnjevati moje srce.

 

Prosila sem Gospoda, naj sestrico blagoslovi, obnovi njeno srce, dušo in duha in naj ji da novo gorečnost za molitev, branje Božje Besede in slavljenje. Prosila sem še, naj združi srce njenega sina z njenim v skupnem slavljenju in oboževanju svetega imena Gospoda našega Rešitelja Jezusa Kristusa. Ko sem proti koncu molila v duhu, sem čutila v molitvi avtoriteto Svetega Duha. Začutila sem, da je bila molitev uslišana, začela sem peti in slaviti Gospoda.

 

Popoldan, po bogoslužju, me je sestrica povabila k sebi. Peljala sem jo domov.

Nato mi je povedala, kaj je doživela z Gospodom.

Še pred drugo uro, je šla počivat. Zaspala je. Nenadoma se ji v sanjah prikaže moj obraz. Predramila se je in se spomnila, da sva se zmenili za skupno molitev, pa ni mogla vstati.

 

Zaspala je nazaj in v sanjah nabirala vijolice, ki jih je ponesla k svojemu obrazu, da vidi, kako lepo dišijo. Potem je začela v sanjah slaviti Gospoda. Molila je in slavila. Med slavljenjem se ji je približal njen sin. Videla je njegov lik. Ob pol treh, ko sem prenehala z molitvijo, se je prebudila in šla svojega sina vprašat, če je bil medtem, ko je spala ob njeni postelji, pa ji je odgovoril, da ne.

 

To njeno pričevanje mi je v veliko radost, ker sem spoznala, kako Gospod ljubi nas vse in je pripravljen vedno pomagati, če smo mi pripravljeni izpolniti njegovo voljo.

 

Ljubiti Njega in ljubiti brate in sestre, kako čudovito je, a ni ne vedno lahko.

 

To pričevanje mi je bilo v potrditev, da Gospod uslišuje molitve in tudi deluje.

 

Slava našemu Vsemogočnemu, Veličastnemu, edinemu živemu Bogu. Naj bo proslavljeno ime Boga Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen !