Po
dveh dneh hude stiske in žalosti, ker je starejša hčerka ponovno v Ivančni
Gorici pri moji mami (začasna odpustnica iz bolnice v Ljubljani), sem končno
spoznala, da moram sprejeti tudi to, če je to Gospodova volja. Pred odhodom v
bolnišnico v Ljubljano, na punkcijo ledvic, je javno pred vso cerkvijo priznala
Jezusa Kristusa za svojega osebnega Zveličarja in bila maziljena z oljem.
Tega
dne mi je Gospod pokazal besede iz 2 pisma Korinčanom 1: 3-11.
Slavljen Bog, Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in
Bog vse tolažbe. On nas tolaži v vsaki naši stiski, tako da moremo mi tolažiti
tiste, ki so v kakršni koli stiski, in sicer s tolažbo, s kakršno nas same
tolaži Bog. Kakor namreč Kristusovo trpljenje za nas presega meje, tako po
Kristusu prekipeva tudi naša tolažba.
Če smo v stiskah, smo v vašo tolažbo in odrešenje. Če nas kaj
tolaži, nas tolaži v vašo tolažbo, ki deluje v potrpežljivem prenašanju istega
trpljenja, ki ga prenašamo tudi mi. Naše upanje glede vas je trdno, ker vemo,
da ste z nami deležni tudi tolažbe, kakor ste z nami deležni trpljenja.
Nočemo namreč, bratje, da bi vi ne vedeli za našo stisko, ki nas je
zadela v Aziji. Čez mero in čez naše moči nas je obtežila, tako da smo obupali
celo nad življenjem. Da, sami v sebi smo sprejeli smrtno obsodbo, da ne bi več
zaupali vase, ampak v Boga, ki obuja mrtve.
On nas je rešil iz tako velike smrtne nevarnosti. In še nas bo
reševal. Vanj zaupamo in še nas bo rešil, ker nas z drugimi tudi vi podpirate z
molitvijo. In tako se za nas veliko ljudi z marsičim zahvaljuje za milostni
dar, ki nam je bil podeljen.
(2 Korinčanom 1:3-11)
Po
prihodu iz službe v popoldanskih urah, sem pokleknila v ponižnosti, zavedajoč
se vseh misli, godrnjanja, besed in naklepov svojega srca, ki so v moči
človeške jeze in nemoči, umazali kanal Božjega pretoka v meni.
Prosila
sem Gospoda odpuščanja in s skesanim srcem v veri sprejela očiščenje po krvi
Gospoda Jezusa Kristusa. Zavedajoč se, da grem v cerkev opravičena, čistih rok
in srca in obnovljena v Duhu Gospodovem, sem se veselila molitvenega
bogoslužja, Besede in slavljenja.
Čutila
sem, da se nekaj pripravlja, vendar se kljub čudovitim pesmim nisem in nisem
mogla prepustiti vodstvu Svetega Duha. Ko pa smo peli pesem: »Samo veruj, njemu
vse mogoče je,« sem v globini svojega srca zaječala k Bogu, mojemu Rešitelju in
ga prosila, da zlomi moje srce na tem bogoslužju.
Prosila
sem ga v vsej gorečnosti svojega srca, naj zruši in zavrže vse staro in izgradi
novo, Sebi na slavo.
Beseda,
ki jo je govoril pastor, se me je zelo dotaknila. Govoril je o pomenu in
pomembnosti besede »Šalom!«, »Mir vam bodi!« (Mt 28:16-20, Mr 16:14-18, Lk
24:36-49, Jn 20:19-23). Gospod je govoril o miru, ki prihaja iz nebes in ga ta
svet ne more dati. Vsi mirovni podpisi, ki jih sklenejo na zemlji so podpisani
s črnilom in kršeni, še preden se črnilo posuši, medtem ko je Gospod Jezus
Kristus podpisal mirovni sporazum za ljudi vsega sveta na križu Golgote s svojo
predragoceno krvjo.
Že
med poslušanjem Božje Besede, mi je Sveti Duh v mislih izgrajeval molitev.
Silen blagoslov je bil nad mano in, ko je pastor odmolil, sem molila približno
tako: »Bog Oče, Abba Očka, hvalim te in poveličujem, ker si dal svojega Sina, v
odkupitev za naše grehe. Hvala ti ker boš s svojo čudovito ljubeznijo povezal
vse nas, da bomo lahko stopili ven iz Tvoje hiše in besedo Šalom ponesli po
vsej Sloveniji. Prosim te Gospod, poveži nas, kakor silen zid, stkan z nitmi
Tvoje ljubezni, da bomo kakor tvoji udje, tebi na slavo in čast; oznanjevalci Evangelija
v rešitev vseh. O, Bog Sveti Duh, hodi pred nami. Vodi nas, da bomo v molitvi
izbojevali zmago za Gospoda, ki je naš vojskovodja, naš veličastni Kralj. Da
bomo kakor bager, ki ne ubija, temveč prepušča tiste, ki nočejo in dotika
tiste, ki bodo kleče sprejeli Rešitev od Gospoda. Prosim te Gospod, združi nas
vse, po celem svetu, kajti voda je pripravljena, silno že žubori in prekipeva,
da se izlije po vsej zemlji. Vodi nas, kakor reko, ki preplavlja zemljo in
popelji nas k Sebi, da se vsi skupaj snidemo v večnem kraljestvu, kamor nas boš
poklical. V Tvojem Imenu Jezus Kristus, Amen!«
Usedla
sem se. Bratje in sestre so molili naprej. Kmalu za tem sem čutila tako velik
blagoslov, da sem se v krčevitem joku spustila na kolena v prehodu med vrstami.
Vsa sem se tresla od Božje prisotnosti in Njegovega delovanja. Molila in pela
sem v duhu in se v svojem srcu in v tišini misli zahvaljevala Gospodu. Vse moje
telo je bilo pod silnim Nebeškim slapom božje ljubezni.
Vstala
sem in se usedla nazaj na stol. Ob zaključni pesmi sem vstala. Pela sem Gospodu
in vseeno mi je bilo, kaj bodo rekli o mojem »poviševanju«. Ne želim imeti nič
več opravka s predsodki. Ne bojim se ljudi, ki namesto, da bi gledali Gospoda,
opazujejo druge, kaj delajo in kako, pri tem pa zamujajo prečudovite
priložnosti srečanja in doživetja z Gospodom.
Ko
smo zaključili s slavljenjem se mi je približal pastor z žugajočim prstom in
strogim pogledom, pa ne zaradi mene, temveč zaradi sebe, ker ni vedel kako naj
se odloči. Rekel je približno takole: »Sem mislil, da
bi to povedal pred celo cerkvijo, pa nebi razumeli. Gospod te bo oblikoval. Ko
si klečala na tleh, sem videl nad teboj čudovit, lepo oblikovan vrč, okoli
njega pa tri zlate obroče, ne zarjavele, zlate obroče, ki so bili čudovito
poslikani s čudovitimi barvnimi ornamenti. Veš dišala boš. Od tebe se bo širil
čudovit vonj nebes.«
Ob
teh besedah sem bila zelo ganjena, saj je vsak blagoslov in vsako razodetje od
Gospoda nedoumljivo in le v veri sprejemljivo. Ob vsem tem je bilo vsako
razmišljanje odveč, Gospod je moj Lončar.
Med
potjo domov pa sem razmišljala, ali bi se to zgodilo, če se nebi spokorila pred
odhodom v hišo Božjo in prosila za blagoslov in zaščito.
Zvečer,
ko je šla mlajša hčerka spat, sem na kolenih slavila in poveličevala Gospoda in
melodija, ki mi je že dva dni odzvanjala v glavi se je oblikovala v pesem.
VODI VSAK MOJ KORAK
VODI VSAK MOJ KORAK,
BITJE MOJE VSE.
MOJA USTA, ROKÈ IN SRCE.
DA LJUBEZEN TVOJA IZLIJE SE MED
LJUDI.
KI V TEMI SVETA SI ŽELE LUČI.
TAVAJOČ V MEGLI IŠČEJO SLEDI.
TJA, KJER TI UMRL SI ZA VSE LJUDI.
TAM NA GOLGOTI, ČISTO SAM.
VSAK KORAK MOJ,VSE BESEDE,
VSAK OBJEM MOJ, VSAK POGLED.
VSE MOLITVE, PESMI SLAVE,
VODI TI, MOJ GOSPOD.
PROSIM, DAJ MI DOUMETI,
VSE, KAR TI ŽELIŠ STORITI,
SLIŠATI SI GLAS ŽELIM TVOJ,
Z DUHOM SVOJIM VODI ME.
TI SI MOJ TESAR TI SI MOJ LONČAR,
DRAGULJAR NEBEŠKI, REŠITELJ MOJ.
PRESTOL SVOJ POSTAVIL TI V MENI SI.
MOJ GOSPOD, ZVELIČAR MOJ. 2X
Sreda
9.3.2005
Ni komentarjev:
Objavite komentar