Demos Shakarian - NAJSREČNEJŠI LJUDJE NA SVETU

IZPIS IZ KNJIGE

– NAJSREČNEJŠI LJUDJE NA ZEMLJI

Demos Shakarian

 

 

 

Stran 34-35

Celo ure kasneje, vozeč se v avtu proti domu, je vsak, ki me je kaj vprašal, dobil odgovor v tem jeziku. ( Na bogoslužju je bil krščen v Svetem Duhu in spregovoril v jezikih).

Odšel sem v svojo sobo in zaprl vrata, medtem ko so vzneseni, nerazumljivi zlogi, še vedno izvirali iz mene. Oblekel sem pižamo in ugasnil luč. V tem trenutku me je občutek Božje bližine prevzel bolj, kot kdaj koli prej. Bilo je kot neviden plašč, ki je ostal na mojih ramenih celo noč in postajal neznosno težak, čeprav ne neprijeten. Padel sem na tla in tam obležal popolnoma nemočen, da bi se vrnil v posteljo. To doživetje ni bilo zastrašujoče, ampak blagodejno in osvežujoče – kot tisti občutek, tik preden utonemo v globok spanec.

Dokler sem ležal na tleh v svoji sobi, je čas dobival občutek neskončnosti. In v tej večnosti sem zaslišal glas. Bil je to glas, ki sem ga nemudoma prepoznal, ker sem ga pogosto poslušal, v svoji zeleni katedrali globoko v žitnih poljih.

»Demos, ali lahko vstaneš? Je vprašal.

Poskušal sem, a zaman. Neka neverjetno močna, a vendar neomajno blaga sila, me je držala na mestu. Vedel sem, da sem močan deček – ne tako kot Aram Mushegan, a vendar zelo čvrst za trinajstletnika. Vendar v mojih mišicah ni bilo več moči, kot v mišicah pravkar rojenega teleta.

Glas je ponovno spregovoril. Demos, ali boš še kdaj podvomil v mojo moč?

»Ne, Gospod Jezus.«

Vprašanje se je ponovilo trikrat. Trikrat sem odgovoril. Takrat pa se je sila, ki je bila vsepovsod okoli mene, nenadoma znašla v meni. Občutil sem valovanje nadčloveške energije – kot da bi lahko lebdeč odletel iz hiše in zaplul proti nebu v Božji moči. Občutil sem, kot da lahko na zemljo gledam iz višine, iz Božje perspektive, videč vse človeške potrebe iz blagotvorne višine, razumevajoč, da so moje lastne že zadovoljene zaradi Njegovega posredovanja. Ves čas je On šepetal mojemu srcu: Demos, moč je nasledstvena pravica vsakega kristjana, Oprimi se te moči, Demos.

Nenadoma je bilo jutro, zora. Zaslišal sem kose na dvorišču. Zaprepaden sem obsedel. Slišal sem, KAJ? Mnogo let je preteklo, kar sem nazadnje slišal ptičje petje.

Skočil sem na noge. Počutil sem se čudovito, zdravo. Nase sem vrgel obleko. Bilo je po peti uri zjutraj. Oče in jaz naj bi prišla v staje k molži ob pol šestih. Ko sem tega veličastnega jutra odprl vrata svoje sobe, sem lahko slišal, kako spodaj v kuhinji cvrčijo jajca v ponvi.

Žvenket posode, pesem ptic, topot mojih lastnih nog po opečnatih stopnicah, to so bili tisti zvoki, za katere nisem niti vedel, da jih pogrešam. Pritekel sem v kuhinjo. »Mama, oče, jaz slišim!«

Ozdravljenje nikoli ni bilo 100% popolno. Ko sva z materjo odšla k zdravniku, je ugotovil, da je moj sluh devetdeset odstoten. Zakaj je ostalo tistih deset odstotkov nesposobnosti, ne vem in me tudi ne zanima. Spominjam se, da sem kasneje v tem ponedeljku, ko sem dokončal molžo, odšel v svojo zeleno katedralo. Pšenica je bila visoka, zrela za žetev. Sedel sem na zemljo med dvema vrstama ter odtrgal mlad klas in grizljal mlečno seme. »Gospod«, sem rekel, »Vem, da ko ti ozdraviš ljudi, jih pripravljaš za neko posebno delo. Pokaži mi, Gospod, delo, ki si ga pripravil zame.«

Na začetku – ko so ostali dečki v razredu sanjali o tem, kako bodo postali najboljši igralci baseballa – sem si jaz želel postati prerok. Bil sem konec koncev, le malo starejši od dečka – preroka, ko je ta dobil svoje videnje.

Leta so pretekla a tega čudovitega daru nisem dobil. Prerokovanje bo odigralo veliko vlogo v tvojem življenju, kot da mi je Gospod govoril, vendar ti sam ne boš prerok.

Becky Dvorak - PROKLAMACIJA ZA OZDRAVLJENJE OD HASHYMOTOVE BOLEZNI

 

PROKLAMACIJA ZA OZDRAVLJENJE OD HASHYMOTOVE BOLEZNI 

Becky Dvorak

 

Po 5 Mojzesovi knjigi 28:15-69 je Hashymotova bolezem kakor vse bolezni omenjene v Stari zavezi, prekletstvo zakona. Vse znane in neznane bolezni, vse imenovane in neimenovane bolezni, so del prekletstva.

Toda: »Kristus pa me je odkupil od prekletstva postave tako, da je zame, postal prekletstvo. Pisano je namreč: Preklet je vsak, kdor visi na lesu.« (Galačanom 3:13).

Verujem v  svoje fizično ozdravljenje, ki mi ga je Jezus Kristus že priskrbel na križu.

Sam je na svojem telesu ponesel moje grehe na les, da bi jaz, grehom odmrla in živela za pravičnost. Po njegovih ranah sem bila ozdravljena. (1 Petrovo pismo 2:24).

V času bičanja, ki ga je Jezus doživel pred križanjem, je prevzel nase tudi Hashymotovo bolezen, in katero koli drugo bolezen, ki je bila kdaj koli imenovana ali ne-imenovana v Svetem pismu, a je bila del prekletstva. Ko je bil Jezus prebičan za vse naše bolezni, je prevzel nase tudi vse posledice teh bolezni.

V Izaiji 53, je bil Jezus prebičan tudi zaradi Hashymotove bolezni, in prav tako je Hashymotovo bolezen prevzel na svoje lastno telo. Njegova lastna ščitnica je zbolela, da bi bila jaz ozdravljena in zdrava.

On pa je bil ranjen zaradi mojih prestopkov, strt zaradi naših mojih krivd. Kazen za moj mir je padla nanj, po njegovih ranah sem bila ozdravljeni. (Od Hashymotove bolezni). (Izaija 53:5).

Vendar imam z Očetom preko Jezusove krvi sklenjeno zavezo, za popolno ozdravitev in odrešitev od Hashymotove bolezni, ali česar koli drugega, kar napada moje telo.

V veri v Jezusovo ime, prav zdaj  sprostim zdravilno moč Duha v svojo ščitnico.

In ker sem jaz, ki me vidite in poznate, verovala v njegovo ime, (ime Jezus), mi je to ime (Jezus), dalo moč; in vera, ki prihaja po njem, (po imenu Jezus), mi je vrnila popolno zdravje, kakor ste vsi videli na lastne oči. (Apostolska dela 3:16).

Odrekam se Hashymotovi bolezni, in učinkom ki jih je imela na kateri koli del mojega telesa, v imenu Jezusa Kristusa.

Odpovedujem se prekletstvu, ki je bilo izza te bolezni in sedaj osvobajam zdravilno moč Svetega Duha, da teče v mojo ščitnico, v Jezusovem imenu. Sproščam to zdravilno moč, da teče v moje telo, v Jezusovem imenu in v moči Svetega Duha.

V Jezusovem imenu se odrekam vsem posledicam Hashymotove bolezni in zdravil, ki sem jih jemala, v imenu Jezusa Kristusa. Moje telo se pravkar usklajuje z Božjo popolnostjo.

V Jezusovem imenu izpovedujem, da to ni več moja diagnoza. Ta diagnoza pripada Jezusu. On jo je vzel nase in Njegovo dobro sporočilo zame je, da sem po Njegovih ranah ozdravljena prav zdaj, v slavo Jezusovega imena.

Govorim tudi presežku teže v mojem telesu in mu v Jezusovem imenu zapovedujem, da se  začne topiti in izginjati.

Zapovedujem, da se hormoni v moji ščitnici uravnajo in uravnotežijo, tako da lahko moje telo pravilno presnavlja hrano skozi prebavni sistem, v Jezusovem imenu amen!

V Jezusovem imenu razglašam, da sem ozdravljena in zdrava.

V Jezusovem imenu izpovedujem, da nisem žrtev Hashymotove bolezni. Jaz sem svobodna in zdrava.

V Jezusovem imenu sem osvobojen-a od  prekletstva Hashymotove bolezni.

V Jezusovem imenu so moji hormoni normalne vrednosti in v pravem sorazmerju, ozdravljeni in v celoti obnovljeni in delujejo popolnoma normalno in usklajeno.

V Jezusovem imenu deluje moja ščitnica popolnoma normalno, ker je usklajena s stvariteljsko popolnostjo Boga Očeta, Sina in Svetega Duha.

V Jezusovem imenu se prekomerna maščoba raztaplja in odhaja iz mojega telesa.

V Jezusovem imenu delujeta moj imunski in prebavni sistem  popolnoma normalno in pravilno, moje telo ima primerno težo.  

Kakor je pisano: Postavil sem te za očeta mnogih narodov, pred Bogom, kateremu je verjel, in ki oživlja mrtve in kliče v bivanje stvari, ki jih ni. (Rimljanom 4:17).

V imenu Jezusa kličem v moje telo, v bivanje zdravo in popolno delujočo ščitnico, ki jo je Jezus Kristus na križu ustvaril zame. Moja ščitnica deluje pravilno, meni v prid, z namenom kot jo je ustvaril Bog in je zdrava. Moje telo ima primerno težo, ker sem ozdravljena po Jezusovih ranah.

V Jezusovem imenu izpovedujem: »Ne bom umrla, ne, živela bom in pripovedovala o Gospodovih delih.« (Psalm 118:17).

V Jezusovem imenu bom izpolnila Božje poslanstvo, ki ga ima Bog zame.

V Jezusovem imenu sem zdrava sem, odrešena v Jezusovi krvi, ki me je osvobodila in odrešila od prekletstva Hashymotove, ali katere koli  bolezni.

V Jezusovem imenu se odpovedujem  vsem in vsaki odvisnosti od hrane.

Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril. (1 Mojzesova 1:27).

»Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjena, čudovita so tvoja dela, moja duša to dobro pozna.« (Psalm 139:14).

Beri Psalm 138:1-8. Beri Psalm 139:1-18 (Koncept vzet iz spodnjega videa)

 

https://www.youtube.com/watch?v=4e9LUW8-kcM

Nevenka - BOŽJA VIZIJA

 

Božja vizija

Danes, 16.12.2018 smo bili vsa skupnost, Krščanski Center, zbrani v Lovski koči na Vahti, pod Gorjanci pri Novem mestu, kjer smo najeli prostor za današnje bogoslužje.

Dopoldan smo imeli slavljenje in nato Božjo Besedo, ki jo je govoril pastor Matjaž Horjak iz Kopra.

Po tem prvem delu smo imeli kosilo, po kosilu kavico in pecivo in nato pričevanja posameznikov, Bogu na slavo.

Po kratkem druženju se je začelo popoldansko slavljenje. Slavilna skupina nas je povedla v duhovno vojskovanje. Pastor Denis, Andrejka, Boštjan, Maja, Martin in Filip so bili v ognju Svetega Duha. V enem delu slavljenja sem se dobesedno potopila v Božjo, sveto prisotnost. Takrat mi je Gospod pokazal vizijo. Oči sem imela zaprte, a sem videla dejansko brate in sestre v nasprotnem delu prostora, kako stojijo ob mizah in slavijo Gospoda. Ob vsakomur od njih sem videla stati angela. Vedela sem, čeprav nisem videla vsakega posameznika v prostoru, da je ob vsakomur od nas stal Božji angel.

Bili so večji od nas. Bili so višji in stali so strumno in dostojanstveno kot nekakšni vitezi in nas varovali. Njihova oblačila niso bila bela, prej kakor obleka vitezov, srebrnkasto zelena in v oblačilu so bile bele črte. Vsak je imel pred seboj, oprt na tla meč, z rokami pa se je opiral na držalo. S seboj so prinesli sveto, Božjo prisotnost in bili so kot naša častna straža. Po vsem tem sem čutila močno Božjo prisotnost. Vedela sem, da moram o tem povedati bratom in sestram, čeprav sem bila pri tem bolj »nerodna«. Težko je opisati nekaj, kar ti pokaže Gospod, in hkrati zadeti bistvo. Bistvo pa je bilo v tem, da je bil Gospod z našim slavljenjem počaščen in proslavljen in mu je bilo v ugoden vonj, v blagodišečo daritev.

Sedaj razumem, da Bogu ni mar v kakšnem prostoru se zbiramo. Ali je čisto, ali manj čisto, ali se tam običajno in večinoma zbirajo neverni ljudje. Kajti tam, kamor pride Božje ljudstvo, ki slavi Boga, tja pride luč in tema izgine. Tja pride Božja prisotnost in demoni morajo proč. Tam je posvečen prostor, ves čas, ko je tam zbran Božji narod, ki časti Boga, posluša Njegovo Besedo in se veseli Njegove svete prisotnosti in ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe.

Bilo je nepozabno in potrebno bo to ponoviti. To nas zbližuje in nam daje bežen priokus Neba, kjer bomo vso večnost stali pred svetim, Božjim tronom Boga Očeta in Njegovega Sina sedečega na Njegovi desnici. O, kako slavno in mogočno pričakovanje.

Ta, ki pričuje za te reči, pravi: »Da, pridem kmalu.« »Amen, pridi, Gospod Jezus!«

Razodetje 22:20

 

Amen!

Nevenka

Charles Capps - KAJ BOG STORI Z NAŠIM GREHOM, KO GA PROSIMO ODPUŠČANJA

 

KAJ BOG STORI Z NAŠIM GREHOM, 

KO GA PROSIMO ODPUŠČANJA

Charles Capps

 

 

 

Samo ena stvar je bolj žalostna kot pasti v greh, in to je, »ne čutiti padca.«

Opere nas, da smo bolj beli kot sneg. (Psalm 51:9).

Gospod odpušča naše grehe. (Psalm 103:3; Efežanom 1:7; 1 Janez 1:9).

Kakor daleč je vzhod od zahoda, tako daleč od nas oddalji naše pregrehe. (Psalm 103:12).

Bog vrže vse naše grehe za Svoj hrbet. (Izaija 38:17).

Bog izbriše vse naše prestopke in naših grehov se ne spominja. (Izaija 43:25).

Bog pomete naše prestopke kakor oblak, in naše grehe kakor meglice. ((Izaija 44:22).

Bog nam ne bo vračunal nobenega naših grehov. (Ezekiel 18:22; Ezekiel 33:16).

Bog se ne spominja nobenega naših grehov. (Hebrejcem 10:17).

Bog vrže naše grehe v globočino morja. (Mihej 7:19).

Bog pokrije naše grehe. (Rimljanom 4:7).

Bog je izbrisal zadolžnico, ki se je glasila proti nam in jo pribil na križ Svojega Sina Jezusa. (Kološanom 2:14).

Bog nas je osvobodil naših grehov s krvjo Svojega Sina. (Razodetje 1:5).

 

 

Charles Capps - SVETOPISEMSKI NAČIN KAKO MOLITI ZA SVOJE OTROKE

 

SVETOPISEMSKI NAČIN KAKO MOLITI ZA SVOJE OTROKE

Charles Capps

 

 

»On lahko da samo v skladu z Njegovo mogočnostjo; torej On vedno da več, kot ga prosimo.« (Efežanom 3:20).

 

ODREŠENJE:

Gospod, naj nebo izlije pravičnost, da bo odrešenje vzklilo in pravičnost vzbrstela v mojih otrocih, da bodo sprejeli odrešenje v Kristusu Jezusu z večno slavo.

(Izaija 45:8; 2 Timotej 1:10).

RAST V MILOSTI:

Molim, da bi moji otroci rasli v milosti in spoznanju našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa. (2 Petrovo pismo 3:18).

Gospod daj, da bi se moji otroci naučili živeti življenje v ljubezni, skozi Duha, ki prebiva v njih. (Galačanom 5:25; Efežanom 5:2).

POŠTENOST IN INTEGRITETA:

Naj bosta integriteta in poštenost njihovi vrlini in njihova zaščita. (Psalm 25:21).

SAMOOBVLADOVANJE:

Oče, pomagaj mojim otrokom, da ne bodo kot mnogi izmed njihovih vrstnikov, ampak naj bodo previdni in naj se samo-obvladujejo v vsem, kar delajo. (1 Tesaloničanom 5:6).

LJUBEZEN DO BOŽJE BESEDE:

Gospod, naj bo Tvoja Beseda mojim otrokom bolj dragocena kot veliko čistega zlata in slajša kot med iz satovja. (Psalm 19:11).

PRAVICA:

Bog pomagaj mojim otrokom, da bodo ljubili pravico tako, kot jo ljubiš Ti in da bodo v vsem ravnali pravično. (Psalm 11:7; Mihej 6:8).

USMILJENJE:

Naj bodo moji otroci vedno usmiljeni, tako kot je usmiljen njihov Oče. (Luka 6:36).

SPOŠTOVANJE: (Do sebe, drugih, avtoritete):

Oče, daj , da bi moji otroci izkazovali pravilno spoštovanje do vseh, tako kot zapoveduje Tvoja Beseda. (1 Petrovo pismo 2:17).

SVETOPISEMSKO SAMOSPOŠTOVANJE:

Oče, pomagaj mojim otrokom razviti samospoštovanje, ki je ukoreninjeno v spoznanju, da so delo Božjih rok, ustvarjeni v Kristusu Jezusu. (Efežanom 2:10).

ZVESTOBA:

Naj ljubezen in zvestoba nikoli ne zapustita mojih otrok, ampak jim ju priveži na vrat in ju zapiši na tablo njihovega srca. (Pregovori 3:3).

POGUM:

Naj bodo moji otroci vedno močni in pogumni v njihovem karakterju in njihovih dejanjih. (5 Mojzesova knjiga 31:6).

ČISTOST:

Ustvari v njih, o Bog, srce, in naj bo čistost srca vidna v njihovih dejanjih. (Psalm 51:12).

DOBROTA:

Gospod, naj bodo moji otroci vedno dobrotljivi drug do drugega, in do vseh ostalih. (1 Tesaloničanom 5:15).

RADODARNOST:

Oče, daj, da bi bili moji otroci radodarni in pripravljeni deliti, ter da bi s tem nabrali zakladov kot trden temelj za prihodnja obdobja. (1 Timotej 6:18-19).

MIROLJUBNOST:

Oče, daj, da bi se moji otroci trudili za stvari, ki vodijo k miru. (Rimljanom 14:19).

RADOST:

Naj bodo moji otroci napolnjeni z radostjo Svetega Duha. (1 Tesaloničanom 1:6).

VZTRAJNOST:

Gospod, nauči moje otroke vztrajnosti v vsem, kar delajo. Še posebej jim pomagaj, da tek, ki jim je bil določen, tečejo z vztrajnostjo. (Hebrejcem 12:1).

PONIŽNOST:

Bog prosim, da v mojih otrocih vzgojiš sposobnost, da bi do vseh izkazovali pravo ponižnost. (Tit 3:2).

SOČUTJE:

Gospod, ogrni moje otroke z vrlino sočutja. (Kološanom 3:12).

ODGOVORNOST:

Daj, da se moji otroci naučijo odgovornosti, tako, da bo vsak nosil svoje breme. (Galačanom 6:5).

ZADOVOLJSTVO:

Oče, nauči moje otroke skrivnosti zadovoljstva v kateri koli in v vsaki situaciji po Njem, ki jim daje moč. (Filipljanom 4:12-13).

V E R A:

Prosim, da bi se vera ukoreninila in zrasla v srcih mojih otrok, da bi po veri prejeli, kar jim je bilo obljubljeno. (Luka 17:5-6; Hebrejcem 11:1-40).

 

SRCE SLUŽABNIKA:

Bog prosim, pomagaj mojim otrokom razviti srce služabnika, da bi služili s celim srcem, kot da služijo Gospodu in ne ljudem. (Efežanom 6:7).

UPANJE:

Naj Bog vsega upanja da mojim otrokom, da bi bili izpolnjeni z upanjem, po moči Svetega Duha. (Rimljanom 15:13).

VOLJNOST IN SPOSOBNOST DELATI:

Nauči moje otroke, Gospod, da cenijo delo in da delajo s celim srcem, kot da delajo za Gospoda, ne pa za ljudi. (Kološanom 3:23).

GOREČNOST ZA BOGA:

Gospod, prosim vsadi v moje otroke dušo, ki Ti bo sledila z vso vnemo. (Psalm 63:9).

SAMODISCIPLINA:

Oče, molim, da bi se moji otroci priučili discipliniranega in preudarnega življenja, da bi delali, kar je prav, pravično in pošteno. (Pregovori 1:3).

MOLITEV:

Gospod, daj, da bi bilo življenje mojih otrok označeno z molitvijo, da se naučijo moliti v Duhu v vseh okoliščinah, z vsakovrstnimi molitvami in s prošnjami. (Efežanom 6:18).

HVALEŽNOST:

Pomagaj mojim otrokom živeti življenje, ki prekipeva s hvaležnostjo, in da bi se vedno zahvaljevali Bogu Očetu za vse, v imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa. (Efežanom 5:20; Kološanom 2:7).

ZA MISIJONARSKO DELO:

Gospod, prosim pomagaj mojim otrokom, da razvijejo željo videti, da bi se Tvoja slava oznanila med vsemi narodi, Tvoja čudovita dela med vsemi ljudstvi. (Psalm 96:3).

Gospod, pokaži mi kako naj vzgajam otroke, ki so mi bili dani. (Sodnikom 13:8).

Naj moji otroci ne bodo nespametni, da bi zavračali vzgojo, ampak da bi pazili na svarjenje in tako pokazali preudarnost. (Pregovori 15:5).

Naj ne ignorirajo vzgoje in tako zapadejo v revščino in sramoto, ampak naj pazijo na svarjenje in naj bodo tako počaščeni. (Pregovori 13:18).

Naj se kot družina zavedamo, da je bolje imeti zelenjavno jed, kjer je ljubezen, kakor pitanega vola, kjer je sovraštvo. (Pregovori 15:16).

Naj moji otroci nimajo hudobnih naklepov, ki so Tebi, Gospod gnusoba, ampak naj imajo dobrotljive besede, ki so Ti všeč. (Pregovori 15:26).

Naj ne živijo v svoji moči, niti v svoji sili, ampak v Tvojem Duhu, o Bog. (Zaharija 4:6).

Naj uveljavljajo pravo pravico in izkazujejo usmiljenje in sočutje drug do drugega. Naj ne zatirajo vdov in sirot, tujcev in revnih. Naj v svojih srcih ne mislijo hudobno drug o drugem. (Zaharija 7:9-10).

Naj vsak posebej ve, da je dobro ime bolj zaželeno kot bogastvo, priljubljenost boljša od zlata in srebra. (Pregovori 22:1).

Naj rastejo v ponižnosti in strahu Gospodovem, kajti to dvoje prinese bogastvo, čast in življenje. (Pregovori 22:4).

Gospod, daj moč, da bodo moji otroci vzgojeni primerno njihovi poti, s katere ne krenejo niti, ko se postarajo. (Pregovori 22:6).

Naj imajo čista srca in dobrotljiv govor. (Pregovori 22:11).

Naj bodo spretni pri svojem delu, da bodo stali pred kralji in ne ostali pri nizkih. (Pregovori 22:29).

Naj bodo sinovi in hčere, ki spoštujejo svojega očeta. (Malahija 1:6).

Naj ima vsak izmed njih, Gospod, s Teboj zavezo življenja in miru, ki kliče k čaščenju, da bi te častili. (Malahija 2:5).

Naj bo v njihovih ustih nauk resnice, in nobene krivice na njihovih ustnicah.

Naj hodijo s Teboj v miru in poštenosti ter naj se odvrnejo od greha. (Malahija 2:6).

Naj se vsak izmed njih poroči z vernikom, raje kot z nevernikom. (Malahija 2:11).

Gospod bodi priča med vsakim izmed mojih otrok in partnerje njihove mladosti, da bi nikoli ne prelomili zvestobe s svojim partnerjem. (Malahija 2:14).

In ti Gospod jih naredi eno z njihovim partnerjem, tako v mesu, kot v Duhu, za Svoje. (Malahija 2:15).

Naj vsak izmed njih v Tvoja skladišča prinese desetino, Gospod, da bo v Tvoji hiši zaloga. In naj Te v tem preizkusijo, Gospod, da bodo videli kako boš odprl zapornice neba in izlil blagoslov do preobilja. ((Malahija 3:10).

Naj častijo le Tebe, svojega Boga, in služijo le Tebi. (5 Mojzesova knjiga 6:13).

Gospod, bodi ščit okoli njih. (Psalm 3:4).

Gospod, naj nahranijo lačne, naj napojijo žejne, naj izkažejo gostoljubnost tujcem, naj oblačijo gole, naj skrbijo za bolne in oskrbujejo zapornike, da bi od Tebe prejeli svojo dediščino, Bog, kraljestvo, pripravljeno za njih že od stvarjenja sveta. (Matej 25:34-36).

Gospod, zapovej Svojim angelom, naj jih varujejo na vseh njihovih poteh. (Psalm 91:11).

Vse to prosim v Jezusovem imenu. Amen.

ČE STIHE IZGOVORIŠ V PRVI OSEBI, JIH LAHKO IZPOVEDUJEŠ TUDI OSEBNO ZASE.

Mario Murillo - SLAPOVI ZDRAVILNE MOČI V STOCKTONU

 

SLAPOVI ZDRAVILNE MOČI V STOCKTONU

Mario Murillo

 

 

 

Hodilco je nekdo odrinil in palico je vrglo na stran, eden je odšel brez pomoči, drugi pa je začel plesati. To je noč v dveh slikah.

Že od skoka se je čutilo, da je bilo vzdušje drugačno. Zadnjih nekaj noči je nosilo v sebi bojevitost, čaščenje kot bojni krik, Šotor se je odpravljal v boj. Nocoj je prišel bolj lahkoten. Bolj vesel. Skoraj kot da bi bil boj že dobljen in se je dvorana pojavila, da bi ga proslavila, namesto da bi se bojevala. Čaščenje je bilo prav tako močno, vendar ni bilo bojno. Bilo je razglašajoče.

 

Čaščenje

Elijah Garcia ga je odprl, povedal šotoru, da bo nocoj najbolj eksplozivna noč v zgodovini Mariovega šotorskega delovanja, in ga izročil Catherine Mullins in skupini. Že od prve pesmi je bil prostor pokonci. »Oprani v vodi.« »Zahvaljujem se Gospodarju.« »Nekaj ​​pride iz groba.« Pesem za pesmijo o tem, kako biti čist, biti svoboden, biti vstajen, pobegniti iz groba. Vso noč se je ponavljala pesem o zmagi, ki je že v rokah: »Plešem v tvoji zmagi.«

Mladi so bili spet v ospredju, tako kot so bili ves čas. Lačna mlada množica, ki se je privabljala noč za nočjo, ne glede na vse ostalo, kar se je dogajalo v prostoru. To je bilo eno od stalnic teh srečanj in nocoj je bilo res.

Katarina je zaigrala »Nekaj ​​pride iz groba« in soba se je nagnila naprej. Vsakič, ko pokličem tvoje ime, se verige zlomijo, suhe kosti se zbudijo. Vsakič, ko pokličem tvoje ime, se vrata pekla stresejo. Potem je storila, kar počne, nehala je peti pesem in začela preprosto izgovarjati ime. »Kličemo ime, Ime, ki je nad vsakim imenom.« Jezus, znova in znova, godba pod njo, soba je odgovarjala.

 

Sredi bogoslužja se je ustavila, da bi spregovorila neposredno čez nekaj ljudi. Moškemu je povedala, da je njegova hvala sredi frustracije postala ščit okoli njegove družine in da se bo Bog bojeval zaradi njegove situacije.

Svetlolasa deklica je rekla, da Gospod prekinja razočaranje in jo prosi, naj mu ponovno zaupa v težkih stvareh. Moški v ' Jahvejevi srajci ' je nad njim izgovorila verz iz pisma Filipljanom: »Tisti, ki je v vas začel dobro delo, šele začenja.« Nobeden od teh ni dobil svojega trenutka. Živeli so znotraj bogoslužja, besede so bile izgovorjene med pesmimi, medtem ko je godba igrala.

Nato se je spet okrepilo k Imenu. »Pokličite Jezusa z gore in Jezusa na ulici. Vzklikajte Jezusa v temi nad vsakim sovražnikom.« In ravno na vrhu, ko je Katarina še enkrat vzklikala Jezusovo ime, je prišel Mario in Šotor je izbruhnil v dolgem, glasnem kriku. Iskreno bom povedal, kaj mi je priklicalo v spomin. Zadnji dan okoli Jerihe. Po dolgi tišini je krik podrl zidove. To je bil zvok. Ne reakcija. Orožje.

 

 

 

Svet misli, da smo zmešani

Mario je prevzel oder za tem vzklikom. »Svet gleda na takšno hvalnico, kot da bi bili zmešani,« je dejal. »Toda nekega dne se bo nebo razprlo in ves svet bo vedel, zakaj smo pod tistim šotorom povzročali toliko hrupa.« Pustil je, da je skupina odšla, vendar je bil jasen, da s tem ni hotel ničesar upočasniti: »Verjamem, da bo Bog začel ozdravljati bolne, še preden se bomo zavedali.«

Preden je pridigal, je vsem povedal naslov. »Zdravite se po Božji poti.« Nato je sledil refren, ki se je ponavljal do konca večera: »Mnogi med vami ste se poskušali ozdraviti na svoj način. Kaj pa, če bi nocoj to storili po Božji poti?« Prosil jih je, naj mu to povedo nazaj. Hočem, da me ozdravi po Božji poti.

Toda pred pridigo se je lotil duš, in to s preizkušnjo. Ne s povabilom. S preizkušnjo.

Postavil ga je z opozorilom. »Vojska koraka v Stockton, vojska koraka v Los Angeles, vojska koraka v vsako večje mesto. In to ni Božja vojska. To je vojska demonov, ker Satan ve, da ima malo časa.«

Nato je vprašal, kateri demon je najmočnejši pod samim Satanom, in odgovoril: demon religije. »To je edini demon, ki je dovolj močan, da prihaja v cerkev.«

 

To je odprlo trd odlomek in Mario ga ni omilil. Dejal je, da je prava cerkev zgrajena na skali, a je mogoče zgraditi tudi ponarejeno cerkev. Mormonizem je označil za ponaredek, lažno dodatno zavezo. Dejal je, da cerkev, ki posvečuje homoseksualce in izvaja istospolne poroke, »ni prestala preizkusa«, in neposredno odgovoril na pogost ugovor: Jezus je o tem spregovoril, ko je rekel, da ju je Bog ustvaril kot moškega in žensko ter da bo moški zapustil očeta in mater ter se pridružil svoji ženi.

Šel je še dlje, do cerkva, ki mešajo islam in krščanstvo v nekaj novega: »To je Satanova sinagoga.«

Našteval je, kaj je videl, napol golega moškega na drogu za striptizete med bogoslužjem, cerkev, ki brca Biblije skozi vratnice, pastorja mega cerkve, ki preliva Biblijo s čokoladnim sirupom. »Ali lahko Satan zgradi veliko cerkev? Da, lahko.« Njegov namen ni bil razvrščati grehe. Bistvo je bilo, da velikost in množice ne dokazujejo ničesar.

Potem pa pravi preizkus, 2 Korinčanom 13:5. »Preizkusite se, ali ste v veri. Preizkusite se.« Pavlovi kritiki so ga preizkušali, je rekel Mario, Pavlov odgovor pa je bil, da obrne ogledalo. »Preizkusite sebe, ne mene.« Pritisnil ga je na prostorom.

Kristjan je nekdo, ki ima v sebi Kristusa, ki upravlja njegove odločitve. »Ničesar ne more rešiti, česar ni Gospod.«

Rekel je, da je najhujše, kar lahko Satan stori, to, da vas prepriča, da ste na poti v nebesa, ko niste, in to je pazljivo rekel dvakrat: ni poskušal nikogar, ki pozna Jezusa, prepričati v to. »Poskušam, da se neodrešeni počutijo neodrešene.«

V molitev je vnesel to skozi Matej 18:19, dva sta se strinjala v molitvi. »Povej, Mario, moje molitve so šibke. Kaj pa, če se midva združiva? Kaj se bo potem zgodilo? Moč.«

Pozval je k pomoči, nato jih je poklical vstati s sedežev in po hodnikih. Prišli so. V prostoru je poskočil in jih pozdravil kot nove brate in sestre, ter jim povedal, da so njihovi sedeži rezervirani, nihče ne bo odšel brez njih, njihovi prijatelji bodo počakali. Nato jih je za pet minut poslal ven z delavci in jim povedal resnico o tem, kaj sledi: »Doživeli boste največje ozdravljenje od vseh.«

 

Prvi val

Mario je rekel, da mu je Gospod povedal, da bosta dva vala ozdravitve. Tokrat ni vodil običajnega hvalnega odmora na šotorskem srečanju. Vse je pustil na svojih sedežih. »Ne poskušamo pokvariti razpoloženja. Poskušamo pospešiti maziljenje.« Ves šotor je prosil, naj na glas moli v Duhu, medtem ko je Katarina vodila »Hišo čudežev«, in prostor je po njegovih besedah ​​postala posvečen zbor.

Videl sem, kako je rak izginil. Videl sem, kako so se kovinske palice raztopile. Ne mi reči, da tega ne more storiti.

Potem se je prvi val zlomil. Pokazal je na del in opisal bolečino v rokah in nogah, ne poškodbo, nekaj, kar se je poslabšalo v živcih in mišicah, nenehno bolečino. Povedal jim je, da bodo nenadoma začutili potrebo, da vstanejo in se premaknejo brez bolečin. Ljudje so vstali. Poklical jih je naprej, naj hodijo hitro, naj hodijo, kot nikoli ne bi mogli. »Ta človek je ozdravljen z močjo Jezusa Kristusa. In tam je še drugi.«

Tu sta se zgodili dve sliki z vrha noči. Vprašal je nekoga o hojici. »Ali potrebujete hojico? Ali jo potrebujete zdaj? Ne potrebujete je.« Moški jo je takoj odrinil in odšel brez nje, brez težav. Rekel je, da je ženska tisti dan prišla iz bolnišnice in je prišla naravnost do njega.

Nato je prišel moški s palico. »Ali potrebujete palico? Dvignite to palico, brat.« Moški jo je dvignil, vrgel dol in, kot je rekel Mario, »plesal pred odrom«. Mario ga je poslal nazaj na sedež, da je sam korakal. »Prej ni mogel hoditi brez te palice.«

Pet ljudi je poklical ozdravljenih od bolečin, še preden je prišel do polovice. Nato je prešel na izrastke in tumorje ter pozval vse, ki si ne želijo izrastka, naj se dvignejo iz svojih sedežev in vstanejo.

Mlada ženska v zelenem, za katero je rekel, da ji jo je je Bog pokazal, še preden je sploh vstala, in ji rekel, naj si položi roko na trebuh, ker ga Jezusov ogenj ugaša. Vse, ki so stali, je prosil, naj položijo roko na nekoga z rakom v svoji bližini, enega na drugega. »Ti si veliki kirurg. Ti si veliki čudežni delavec.«

Pljuča, grlo, izrastek v grlu, za katerega je rekel, da je preprosto izginil. »Iz tega šotora bodo prihajala poročila o čudežih.«

 

Dva vala in beseda vmes

Med valovi je Mario nekaj namerno storil. Prekinil je vrsto za zdravljenje, da bi poučeval, ker je dejal, da drugi val potrebuje lačno občinstvo. »Veliko naukov o zdravljenju danes ljudi dela bolne. Zakaj? Ker ne iščejo poti do svojega ozdravljenja od Boga.« To je imenoval pogovor na pragu, način, kako se najbolj smiseln pogovor večera odvija pred vhodnimi vrati, ko gost odhaja. Želel je, da množica sprejema, ne le opazuje.

Nato je sledil drugi val, ki je bil večji in bolj specifičen kot prvi. Šotor je obravnaval odsek za odsekom, stanja pa so prihajala v skupinah, ljudje z isto boleznijo so sedeli drug blizu drugega, ne da bi vedeli, kar je nenehno poudarjal. »Ne vem, ali misli, da je to kot klinika ali kaj podobnega.«

Glave in vratovi. Moški v rdečem, čigar stanje je posledica poškodbe, zaradi katere je postalo tako. Mlada ženska v črnem z blond lasmi, ne le glavoboli, ampak tudi napadi, oblika epilepsije, za katero je rekel, da jo Jezus odpravlja. Dihanje: bolezni dihal, sinusov, grla, pljuč, astme, omejitve, cel stoječi del.

Potem pa še tista, ki je ustavila celotno množico. Ženska v četrti vrsti, beli lasje, leva roka dvignjena. Mario ji je povedal, da so pljuča le začetek. »V tvojem telesu je še sedem drugih stvari, ki se zdravijo.« Brez njene besede je šel po seznamu. Ušesa. Oči. Otrplost in bolečina na desni strani. Bolečina v nogah, zaradi katere je ponoči ni mogla pokonci. Srčna bolezen. Izguba sluha. Izguba vida. »In če ne boste začeli vriskati, bom mislil, da ste nori.« Soba se je razblinila.

 

Nadaljeval je. Visok krvni tlak, sladkorna bolezen, fibrilacija fibrilacije, vse to se je združilo v srcu, krvnem obtoku in trebušni slinavki. Žensko v rdečem je imenoval katalizator za celoten razdelek.

Nato želodec in grlo, refluks kisline, bolečine v trebuhu, ki jih zdravniki niso mogli razložiti, bakterije v prebavilih, alergije na hrano, ki so bile dovolj hude, da bi lahko ubile. Razdelek za razdelkom, skupina za skupino.

Na neki točki je na glas povedal tihi del o svoji drži. »Ni pomembno, kaj bom rekel. Pomembno je, da njihova bolezen izgine. Težava tukaj ni v tem, da bi se pretvarjal, da veš stvari.« In kasneje, jasno: »Nisem jaz. To veš. To je samo Kristus.«

Po njegovem lastnem štetju se jih je dotaknil na stotine.

 

Jutri

Mario je pred zaprtjem šotorskega srečanja obrnil proti jutrišnjemu dnevu in namerno ga je naredil velikega.

Jutri je zadnji večer. Imenoval ga je veliki finale, tako kot ognjemet največje prihrani za konec. Dejal je, da bo pridigal tisto, za kar verjame, da je najpomembnejša pridiga v njegovem življenju, preroška beseda Združenim državam Amerike. Opozoril je na trenutek, ko je država v Iranu, na Bližnjem vzhodu, v Kaliforniji, nevarnost prihaja iz neštetih smeri, in dejal, da mu je Bog dal besedo, da spregovori Ameriki, kot ji ni še nikoli prej. Dal je prinesti kamero, da bi lahko tisto noč poslal vabilo na družbenih omrežjih. In dejal je, da bo jutri objavljeno »resnično epsko«, ki si ga bo na spletu morda ogledalo milijon ljudi.

»Postali boste del zgodovine,« je rekel. »Verjemimo v narodni preporod.«

 

Frank je prišel do konca. Zahvalil se je Bogu za ozdravitve, za predana življenja, molil, da bi našli cerkev in družino, v kateri bi lahko rasli, in rekel tisto, kar je postalo srž celotnega dogajanja.

Najboljše šele prihaja.

Kam gremo od tu naprej. . . .

Mario Murillo - TI SI ČUDEŽ, KI GA AMERIKA (SLOVENIJA) ZDAJ POTREBUJE

 

TI SI ČUDEŽ, KI GA AMERIKA 

(SLOVENIJA) ZDAJ POTREBUJE

Mario Murillo

 

 

 

Šotor se jutri zjutraj razstavi. Ogenj, ki ga je zanetil, ne gre nikamor.

To je edini način, da to rečemo po takšni noči. 52 dni je šotor stal na posestvu v Stocktonu, mestu, ki ga je veliko ljudi odpisalo, in zadnjo noč je bila množica največja od celotnega potovanja. Ne poslavljajoča se množica. Množica, ki se je pošiljala. Ker se pod tem platnom ni nikoli dogajalo zaradi platna. Nikoli ni šlo niti za Maria. Šotor in moški sta bila katalizator. Reakcija so ljudje tega mesta, katalizator pa ne pusti luknje, ko ga vzameš ven. Reakcija se nadaljuje.

Mario je to jasno povedal, še preden je končal: Čez 20 let, če bo Jezus okleval, se bodo ljudje spominjali 52 dni, ko je ta šotor stal tukaj. Ne zaradi šotora. Zaradi tega, kar se je vnelo v ljudeh, ki so prišli.

 

Čaščenje

Catherine Mullins in skupina so bili na odru, Božja prisotnost pa je bila v prostoru, tako kot je bila ves teden. Nič na nastopu ni zahtevalo lastnega naslova. Ni ga bilo treba. Maziljenje je bilo preprosto tam, močno in neprisiljeno, ki je prostor poneslo v čaščenje, še preden je bila izrečena beseda.

Čeprav je to le moje osebno opažanje, je »Is He Worthy?« moja najljubša pesem, ki jo izvajajo, in vedno se spremeni, ko jo pojejo. To se je zgodilo spet nocoj. Prostor se spremeni. Ko se začne ta pesem, se teža umiri. Nekatere pesmi, ki jih poješ, naredijo nekaj v zraku.

Izjavo za izjavo so podajali. »Moj krik je orožje.« »Trdnjave se rušijo in Jezus je dvignjen visoko.« »Odpovejte se svojim poveljnikom, ne pripadajo vam, tam je močan mož, najmočnejši v sobi.« Catherine se je na neki točki ustavila, da bi povedala, kaj je po njenem mnenju ta večer v resnici pomenil: »Verjamem, da smo dobesedno tukaj, da bi se nocoj združili z voljo nebes in videli, kako pekel pretresa zvok generacije, ki gori z Jezusovo prisotnostjo.« To ni bil uvod v pesem. To je bila teza in večer jo je dokazal.

 

Ozdravljenje, ki je odprlo noč: Josie Pineda

Pred pridigo je Mario omenil žensko, ki ji ni rekel le prijateljica, ampak družinska oseba, Josie Pineda. Njen pokojni mož, pastor Steve Pineda iz organizacije Hayward Victory Outreach, je leta 1999 pomagal Mariu napolniti 16.000-sedežno dvorano Cow Palace. Ko je Steve šel v nebesa, je Josie prevzela cerkev. Nato je prišla diagnoza.

Nevroblastom. Rak, ki ga običajno odkrijejo pri otrocih, starih od enega do pet let. Pri odraslih se pojavi eden od desetih milijonov. Razširil se je po notranjosti njenih možganov, lobanje in obraza, vse do grla. V šotoru je povedala, kakšno je bilo zdravljenje: kemoterapija in obsevanje hkrati, opekline tretje stopnje na vratu, luščenje kože, operacija odstranitve bezgavk na vratu, na stotine jih je bilo, zdravnik pa je bil osupel nad tem, koliko jih je bilo polnih raka.

Ko so ji hoteli predpisati na imunoterapijo, je bila pripravljena. Mariu je povedala, da je bil to eden najtežjih pogovorov v njenem življenju. »Gospod, to je moje življenje. V tvojih rokah je. Naredi z njim, kar hočeš.« 54 let služenja Bogu, je rekla, in zdaj ni nameravala odnehati.

Prejšnjo sredo je šla spet na PET preiskavo. Pred enim tednom. Zdravnik si je ogledal rezultate in ji rekel: »Ne vem, kaj naj vam rečem. Ničesar ni. Ničesar ni.« Ko je vstal, da bi odšel, in rekel, da se spet vidita čez tri mesece, ga je ustavila. »Počakaj, počakaj, počakaj. Pozabil si mi povedati, da sem ozdravljena.« Pogledal jo je in rekel: »Nimaš raka. Čestitam.«

Mario se je obrnil k občinstvu in postavil edino primerno vprašanje: »Ali je vreden?«

Nato je omenil nekaj, o čemer, kot je dejal, skoraj nihče ne razmišlja. Najnevarnejša stvar, ki se je lahko zgodila, se je res zgodila. »Mladi ljudje vidijo čudeže.« Generacija, ki opazuje izginotje raka in zgodaj spoznava, kaj Bog v resnici počne. »Zdaj veste, zakaj naša srečanja imenujemo Živi dokaz.«

 

Klic odrešenja je prišel prvi

Mario to počne namerno. Šel je za dušami, preden je pridigal, saj, kot pravi, če gre nekdo v pekel, mu moraš takoj pomagati. »Na vprašanje o peklu je treba takoj odgovoriti.«

Ni ga prodal. Opisal je čudež, ki ga je ponujal, in bil je pri tem natančen. Odpustiti nekomu, ki ga sovražiš vse življenje. Zbuditi se nekega jutra in ne potrebuješ več pijače ali droge. Ljubezen, vložena nazaj v zakon, ki sta ga oba že razglasila za mrtvega. »Izkušnje pred in po krščanski izkušnji ni mogoče primerjati z nobeno drugo religijo na svetu. Nihče ne more uspešno in popolnoma razložiti preobrazbe, ki se zgodi, ko nekdo reče Jezusu da.«

Nato jim je povedal, da je to njihov dan D. »To je zadnjič, da jim lahko to ponudim, medtem ko sem dlje časa v Stocktonu.« Rekel jim je, naj vstanejo, najdejo prehod in pridejo. In prišli so. Nekaj ​​sto jih je prihajalo naprej, medtem ko je Mario ves čas ponavljal: »Poglejte, kaj Bog dela. Še vedno prihajajo.«

 

 

 

Nad njimi je molil molitev grešnika, vrstico za vrstico, nato pa jih je, kot vedno, poslal ven k molitvenikom. »Če bi imel tukaj gor krsto in bi truplo vstalo in zaplesalo, bi bil to velik čudež. Ampak to se niti približno ne more primerjati s čudežem, ki ste ga pravkar prejeli od Jezusa. Zato začnite korakati.«

Čaščenje, ki je sledilo po oltarju, je bila čista zmaga. Navdušenje, praznovanje, celoten prostor pod šotorom je deloval na podlagi pričevanja o tem, kar je Bog pravkar storil. Sprednji del se je napolnil z mladimi, ki so skakali in kričali. Niso gledali. Niso čakali. Naslednja generacija se je stisnila ob oder, popolnoma v njem.

Peli so stare pesmi, Mario pa se je smejal, da mladi mislijo, da so to nove pesmi. »Poglej, kaj je storil Gospod.« »Nekaj ​​se zgodi, ko pokličem tvoje ime.« Nato so zapeli »Zaveži si škornje« in tisti militantni korak se je vrnil v šotor. Zaveži si škornje, nadeneš si nahrbtnik, čas je za jahanje. Mladina na čelu ni več praznovala. Pošiljali so jih. V vojno. Slišalo se je, kako se je iz zabave spremenilo v korak v realnem času, celotna pridiga je bila slišna v eni sami pesmi, vojska, o kateri je Mario pridigal, naj se zbere na sprednji strani šotora, preden se noč konča.

Pridiga: Vi ste čudež, ki ga Amerika zdaj potrebuje

Mario je dejal, da je to morda najpomembnejša pridiga, kar jih je kdaj imel. V 55 letih jih je v severni Kaliforniji imel več kot tisoč. Kot nekdo, ki je Maria slišal pridigati že stokrat, je bila to zagotovo ena najboljših, kar sem jih slišal, in to ni lahka naloga.

Rekel je, da še nikoli ni čutil, da bi bil kakšen pomembnejši od tega. Naslov je bil teza in vedno znova ga je kazal na obraze v šotoru: Vi ste čudež, ki ga Amerika (Slovenija), zdaj potrebuje.

 

Bog je bil osupel

Začel je z Izaijem 59 in Ezekielom, z besedno zvezo, za katero je dejal, da jo je težko sprejel: Bog je bil osupel. »Gledal sem, a ni bilo nikogar, ki bi mi pomagal.« Maria sta pri tem osupnili dve stvari. Da si Boga sploh lahko osupnil in da ga je osupnilo, da je iskal pomoč in je ni mogel najti.

Ni se omehčal, kje je rekel. Vsak kristjan, ki misli, da bo Amerika iz tega prišla nepoškodovana, se vara. Če imate otroka, je rekel, poslušajte, saj bodo nekega dne tukaj brez vas, v svetu, ki se gradi prav zdaj, opeko za opeko. Obstaja politična elita, je rekel, pozabite na republikance in demokrate, ki gradi svet, ki ne mara Amerike. »Nobena od dobrih novic, ki vas čakajo, ne bo dobra novica, če ne boste sprejeli tega dejstva

 

Cerkev ni bila nikoli mišljena kot varna

Tu se je Mario lotil vzora. Imenoval je Ricka Warrena in Billa Hybelsa, ne toliko moških kot idejo: zgraditi cerkev na ljudeh, ki se počutijo varne. »Jaz osebno verjamem, da je cerkev veliko boljša, ko je nevarna.«

Povedal je to s slikami. Nizkotonec v otroškem avtomobilčku na bulvarju Whittier, ki meša svoje molekule, ker to je Američan, to je ameriška mladina, in nihče na pravem koncertu ne dvigne roke, da bi vprašal, ali je preglasno. Sodobni model rasti cerkve, ki se uporablja za vlakce smrti: znebite se kapljic, ker so strašljive, in naj se ljudje peljejo po celotni stvari, ne da bi sploh vedeli, da so se peljali po vlakcu smrti. »Američani ne želijo varnosti.« Še najmanj generacija Z. Nočejo Ulice Sezam. Hočejo Ulico Azusa.

 

Gašenje ognja z ognjem

Nato se je po ilustracijo, ki je bila osrednja tema celotnega sporočila, vrnil v ameriško zgodovino. Preden so obstajale gasilske enote, so obstajali prostovoljci. Ko je v vasi izbruhnil požar, so vsi moški stekli gasit, saj so vedeli, da bo nenadzorovan požar sčasoma uničil celo mesto. Imeli so takšno miselnost.

Pametni telefon je to miselnost uničil, je dejal Mario. Novo pravilo je: če me nekaj ne prizadene neposredno, ni resnično. »Če čakaš, da te kriza prizadene, ti obljubim, da je prepozno.«

In potem stavek, h kateremu je bila zgrajena celotna ilustracija: »Ta šotor bom odnesel na vsak obupan kraj v Ameriki, ker želim pogasiti ogenj, ki ga je zanetil hudič, in ga nadomestiti z ognjem Svetega Duha.«

Proti ognju se bori z ognjem. Hudič zaneti ogenj, da bi mesto požgal. Odgovor ni voda. Odgovor je močnejši ogenj. In tukaj je tisto, zaradi česar je to pravi okvir za zaključni večer: gasilska brigada ni bila nikoli gasilska enota. Pojavili so se navadni meščani, ker so razumeli, da ogenj prihaja po vse njih. To je bistvo. Mario prinese šotor, da zaneti ogenj. Ali bo mesto preživelo, je odvisno od tega, ali bodo ljudje sami zgrabili vedro. Stara ilustracija dobesedno govori o prebivalcih, ki branijo svojo skupnost. To je bila ves čas zgodba o Stocktonu.

 

Ponarejena cerkev

Mario je bil previden in to je rekel večkrat, kot lahko preštejem, da obstaja veliko dobrih cerkva, veliko gorečih cerkva, na tisoče zvestih pastorjev. Dejal je, da govori le lažnim in mlačnim.

Do teh je bil neusmiljen. Preučeval je karizmatične škandale, je rekel, in iskal skupni imenovalec. Ne lažne doktrine, ne nemoralnosti, ne materializma, čeprav se je vse to pojavljalo. Ena univerzalna nit v vsakem propadu: »Nehali so pridobivati ​​duše.«

Mlačno cerkev si je predstavljal kot Titanik. Voda na tleh, ladja se potopi in nekdo v kabini prireja zabavo z drago skupino in najboljšo hrano, ki se noče ustaviti, ker je zabava preveč dobra in ne verjamejo, da se ladja lahko potopi. »Isti duh je v nominalni, mlačni cerkvi.« Polna, financirana, vplivna in se potaplja.

Prebral je Jeremija 5:30-31. V deželi se je zgodilo nekaj osupljivega in grozljivega: preroki lažno prerokujejo in duhovniki vladajo s svojo močjo; in moje ljudstvo ima to rado. Kaj pa boste storili na koncu? (NKJV). Cerkev, ki povzdiguje svojega pastorja v status super zvezdnika, je rekel, dokler ta pastor odvrača od upravičenih Božjih zahtev življenja ljudi. Soodvisnost, ki ljudi uspava v alternativno resničnost, kjer ni odvisnosti, ni nasilja tolp, ničesar od tega, kar je dejansko v naslovih.

 

»Ne povej mu, kako 'kul' je Bog,« je rekel Mario. »Povej mu, kako se sin v Jezusovem imenu znebi drog. Povej mu, kako se uničen zakon ponovno združi. »Hočem nekaj, kar izganja demone.«

 

Bog čez noč zgradi vojske

Zadnja polovica je postala preroška in se ni vrnila. Mario je rekel, da Bog ve, kako čez noč zgraditi vojsko, in je to dokazal s pomočjo 1. Samuelove knjige 11. poglavja.

Amonec Nahaš, terorist v Mariovem branju, je obkolil osamljeno vas Jabeš Gilead. Meščani so ponudili predajo, da postanejo sužnji, Nahaš pa je rekel, da to ni dovolj: zavezo bi sklenil le, če bi lahko vsakemu človeku iztaknil desno oko in spravil sramoto na Izrael. Vas ga ni skrbela. Želel se je spopasti z Izraelom. Mario je zgodbo ustavil in jo usmeril naravnost proti Šotoru: »Kar se dogaja v Ameriki, je teroristični napad na krščanstvo.« Hudič želi uničiti Ameriko, ker ne more spraviti Antikrista noter, dokler obstaja požarni zid krščanske Amerike. Misijonarji v Afriki in Indiji, je dejal Mario, molijo eno samo molitev: zbudite ameriško cerkev.

Jabeš Gilead je imel sedem dni časa, da poišče pomoč. Sli so prišli do Savla, ko je prišel za njegovo čredo, in ko je slišal novico, je nanj prišel Gospodov duh in njegova jeza se je zelo razplamtela. Mario je okleval pri tem, kaj je Savel storil. Vzel je svoje dragocene vole, tisoč funtov težke živali, najboljše v Izraelu, jih razrezal na kose in jih poslal po vseh ozemljih s sporočilom: pridite v boj, sicer se to zgodi vašim voli. Čez noč se je rodila vojska. 330.000 mož.

»Trudim se doseči isti čudež,« je rekel Mario. Narisal je sodobno sliko: televizijski evangelist, ki se z motorno žago pripelje do svojega Rolls Roycea in pošlje koščke svojim partnerjem skupaj s priznanjem. »Nisem več limuzinski evangelist. Ne več. Gorim. Zdaj moram imeti vojsko.«

Pokazal je na Jezusovo gibanje, na Chucka Smitha, ki brez vzora in referenčne točke krščuje ljudi v oceanu po 10.000 naenkrat. Dejal je, da o generaciji Z ve nekaj, česar soba ne ve: »V tleh se giblje. Trepeta.«

V razširjenem (klasičnem) prevodu je prebral Psalm 110:3, verz o voljni vojski, ki se dviga v sijaju svetosti, o mladeničih, ki so kot rosa iz maternice zarje. Mladenič, ki ga zanimajo le dekleta in velika kolesa na njegovem avtomobilu, je dejal Mario, lahko v enem samem trenutku obrne vse vrednote na glavo in ugotovi, da ne more nehati moliti in ne ve, zakaj.

 

Enajsta ura

Pouk je zaključil s priliko o delavcih v Mateju 20. Posestnik, ki je zaposloval vse do enajste ure, ko je našel delavce, ki so še vedno stali brez dela, in jih je poslal nazaj ter jim plačal enako kot tistim, ki so delali ves dan.

Mario je postavil vprašanje, ki mu ga je odprla prilika: »Kaj če pride generacija evangelistov, ki bo v eni uri storila tisto, kar je cerkev počela ves dan?« Kaj če pride vojska, ki v eni uri osvoji toliko duš kot vsa cerkvena zgodovina?

Povezal ga je s samim koncem. Mario je opazil, da je Jezus edini trenutek, ko je dokončno rekel, kaj bo končalo svet, v Mateju 24:14. Ta evangelij kraljestva se bo oznanjal po vsem svetu in takrat bo prišel konec. »Svet se ne bo končal, dokler se ne pojavi ta vojska.«

Nato je nehal pridigati in začel s poučevanjem. »To ni več šotorski sestanek. To je zgornja soba, kjer Bog poučuje novo generacijo.« Na glas je molil, pozival h krstu v Svetem Duhu, molil, da bi padel ogenj. »Kako dolgo smo že čakali na to. Koliko vas verjame, da se gibanje rojeva prav zdaj?«

 

Zdravljenje

Ko je bila soba že polna, je Mario zdravljenje nadaljeval preprosto in neposredno. Brez dolge vrste, brez vlečečega se procesa. Ljudje z dvignjeno roko so položili roko na ramo tistega, ki je bil dvignjen v njihovi bližini, in jim rekel, naj verjamejo in sprejmejo.

Josie, ki je bila pred enim tednom ozdravljena neozdravljivega raka, je položila roke na žensko v prvi vrsti, ki se je sama borila s svojim delom, in ji povedal, da se čudež, ki ga je prejela, zdaj prenaša nanjo.

Poklical je žensko v prvi vrsti v črnem, rekel, da čuti, kako globoko jo ljubijo ljudje, katerih srca so se parala zaradi njenega ozdravljenja, in razglasil Božjo moč, ki prehaja skozi njeno telo. Vse občinstvo je skupaj izgovorilo: »Po njegovih ranah sem ozdravljen.«

 

Kaj je bilo 52 dni

Mario je zbranim povedal, kaj je križarska vojna naredila onkraj Stocktona. Ko je New York slišal in si jo ogledal na spletu, se je število udeležencev Noči čudežev, ki se je začela s 60 registracijami, povzpelo na 1300, število udeležencev pastorskega bruncha pa se je povzpelo s 30 na 330. Vsak večer so prenos v živo spremljali tisoči ljudi. Dejal je, da je bogoslužje doseglo milijone ljudi, da je v šotoru v Stocktonu častilo skupaj s približno milijonom ljudi, ki nikoli niso bili v njem. Mnogi od teh ljudi še nikoli niso slišali za Stockton. Zdaj to vedo. »Stockton je mesto, ki ga Jezus Kristus prevzema.«

Pokazal je na film , ki ga snemajo , If You Knew the Gift (Če bi poznal dar) , del katerega so posneli prav na tem odru pred dvema dnevoma, in na zadnjega, I Am Living Proof (Jaz sem živi dokaz ), ki ga snemajo na Amazon Prime.

In vedno znova se je vračal k številki. 52 dni. Dejal je, da bodo, ko bodo šotor postavili, celo razstavljanje stolov spremenili v praznovanje. Zahvalil se je pastorju Jamesu in Cherise, ki sta spremenila redni program svoje cerkve in skrajšala število bogoslužij s štirih na eno, ker sta želela vse, kar je Bog imel za to mesto. Mario je pogum, potreben za organizacijo tega dogodka, označil za »norega« in dejal, da samo Bog ve, koliko ljudi je bilo rešenih v Stocktonu v teh 52 dneh. Imajo odločitvene kartice. Imajo številko. Toda samo Bog pozna pravo številko.

 

Kam to vodi

Šotor bodo jutri zjutraj pospravili. Delavce so prosili, naj se vrnejo med 8. in 9. uro, da ga pospravijo, in roke so se dvignile čez šotor, da bi pomagale.

Toda šotor je bil vedno katalizator, ne bistvo. Mario in platno sta sprožila reakcijo. Reakcija je mesto, polno ljudi, ki zdaj to, kar se je tukaj prižgalo, nosijo v soseske, v katere Mario ne bo nikoli stopil. Selitev ne odpelje tovornjaka zjutraj. Razprši se po Stocktonu, v domove, službe, družinske mize in mrtve ter mlačne cerkve, ki potrebujejo ravno tisti ogenj, ki ga ti ljudje zdaj nosijo.

Zato stavek zadnjega večera ni »kakšen tek je bil«. Gre za tisto, ki jo je Mario izrekel v obraze mladih, stisnjenih ob sprednjem delu njegovega šotora, in za to, da je odhajal z vsem mestom, ko se je spuščalo platno:

Ti si čudež, ki ga Amerika (Slovenija), zdaj potrebuje.

Nikoli ni bil šotor. Nikoli ni bil Mario. Vedno je bil Bog in vedno se je vse skupaj skrčilo na to, kaj mu bodo prebivalci Stocktona dovolili storiti skozi njih. Jutri šotora ni več. Še vedno so tukaj oni.