Francis Miles-Robert Henderson - 1 DEL - IZDAJANJE BOŽANSKIH PREPOVEDI PRIBLIŽEVANJA IZ NEBEŠKIH SODIŠČ

 

IZDAJANJE BOŽANSKIH PREPOVEDI PRIBLIŽEVANJA

IZ NEBEŠKIH SODIŠČ

 

Francis Miles

Robert Henderson

 

 

Posvetilo

Gospod je dal besedo: velika je bila skupnost tistih, ki so jo izdali (Psalm 68:11 KJV). Rečeno je bilo, da veliki projekti niso nikoli delo enega človeka, temveč skupni napor ekipe, ki si deli skupno usodo. Rad bi se iz srca zahvalil naslednjim bratom in sestram, ker so omogočili izdajo te knjige. Naj vam Bog podari izjemno žetev za vsakega človeka, ki ga bodo preobrazile resnice, ki jih vsebuje ta knjiga.

Carmela Real Myles, moja najboljša prijateljica, žena in partnerica pri širjenju Božjega kraljestva. Mojim duhovnim otrokom v Lovefest Church International, katerih gorečnost za mojo apostolsko nalogo me vsak dan napaja z energijo in ki so mi pomagali tudi potrditi duhovno tehnologijo, ki jo vsebuje ta knjiga. Kimberly Sparrow (moja goreča duhovna hči). Hvala, Kimberly, ker verjameš v sporočilo, ki sem ga poklican prinesti Kristusovemu telesu. Milijonkrat hvala, ker si si vzela čas, da mi pomagaš lektorirati to knjigo.

 

Vsebina

Predgovor

Poglavje 1 Delovanje iz nebeške sodne dvorane

Poglavje 2 Načelo Božjega zadrževanja

Poglavje 3 Razumevanje Božjih prepovedi približevanja

Poglavje 4 Življenjski slog uradnika nebeških sodišč

Poglavje 5 Prehod od tožnika do sodnika

Poglavje 6 Moč duhovnega sodnika

Poglavje 7 Značilnosti božanske prepovedi približevanja

Poglavje 8 Svetopisemske študije primerov božanskih prepovedi približevanja

Poglavje 9 Namen božanskih prepovedi približevanja

Poglavje 10 Molitve za aktivacijo: Uporaba božanskih prepovedi približevanja zdaj

Opombe O dr. Francisu Mylesu - O Robertu Hendersonu

 

Predgovor

V tej knjigi želim z vami spregovoriti o pomembnem vidiku sodišč. Gospod mi je pred časom začel govoriti o tem vidiku delovanja na nebeških sodiščih. Včasih Bog svojim otrokom da izkušnjo, preden jim da razodetje, ki se skriva za izkušnjo. Običajno tako Gospod dela z mano. Sveti Duh mi običajno da resnično ali preroško izkušnjo, da sproži moj zelo radovedni teološki um. Gospod ve, da me je ustvaril kot lovskega psa – ko enkrat zavoham vonj posebnega Božjega razodetja na obzorju, se nikoli ne umirim, dokler mi Bog ne razkrije razodetja. Običajno se zalotim, ko rečem: »Gospod, kaj je bilo to?« V odgovor na moj globok klic po odgovorih Gospod običajno začne obratno ustvarjati razodetje, ki nadzira mojo preroško izkušnjo.

Za Kristusove sledilce je pomembno, da poznajo poti Duha in se ne le počutijo udobno z Božjimi dejanji. Sveto pismo nam pravi, da je Mojzes poznal Božje poti, izraelsko ljudstvo pa je poznalo le njegova dejanja. Izraelsko ljudstvo je lahko govorilo o njegovih čudežih (dejanjih), Mojzes pa jih je lahko večkrat izvajal, ker je poznal poti Duha. Če bi poznali poti Duha, bi lahko podoživeli večino svojih preroških izkušenj, ko sledimo Gospodu Jezusu.

V tej knjigi, ki spreminja življenja, želim z vami govoriti o izdajanju Božjih prepovedi približevanja z nebeških sodišč.

V tej knjigi bom razložil namen »prepovedi približevanja« z naravnega vidika znotraj naših zemeljskih pravosodnih sistemov. Po tem bom naš pogovor nadgradil na temo opredelitve »božjih prepovedi približevanja« z duhovnega vidika, ker so pomemben vidik delovanja z nebeških sodišč. Sveti Duh mi je tudi pokazal, da je veliko Božjih otrok, ki jim ne uspe pristati oz. izpolniti svojo Božjo usodo tukaj na zemlji, ker neposredno kršijo božanske prepovedi, ki jih je Gospod naložil njihovemu življenju in klicu.

Tako kot Samson v starih časih so si mnogi Božji otroci »postrigli lase posvetitve« v naročju Dalilinega duha. Še naprej hirajo v greznici depresije in nenehnega občutka frustracije, medtem ko usoda, ki jim jo je Bog obljubil, postaja vse bolj nedosegljiva.

Tako kot Samson v starih časih se moramo pokesati, ker smo kršili prepoved približevanja nebeških sodišč. Če se ne pokesamo, bo hudič še naprej imel pravno pravico pred nebeškimi sodišči, da se upre uresničitvi naše usode tukaj na zemlji.

Naj vam postavim nekaj vprašanj: Ali vam je bila kdaj izdana prepoved približevanja? Ste kdaj vložili sodno prošnjo za prepoved približevanja zoper nekoga, za katerega ste menili, da vam predstavlja fizično nevarnost? Ali poznate nekoga ali bivšega zakonca, ki je šel v zapor zaradi kršitve sodne prepovedi približevanja ali zaščitnega ukrepa?

Moja vprašanja so namerna, ker želim poudariti bistvo – prepovedi približevanja ali zaščitne odredbe, ki so sestavni del vseh zemeljskih sodnih sistemov! Kljub temu, kako lahko najvišja pritožbena sodišča v vesolju, nebeška sodišča, nimajo svojih lastnih prepovedi približevanja ali zaščitnih odredb?

Jezus mu je odgovoril in rekel: »Resnično, resnično ti povem: Če se kdo ne rodi na novo, ne more videti Božjega kraljestva« (Janez 3:3).

Ne smemo pozabiti, da smo odrešeni (ponovno rojeni), da vstopimo v Božje kraljestvo. Naš nebeški Oče je suvereni vladar največjega kraljestva v celotnem vesolju. Kraljestvo ni skupščina; je resnična vlada s kraljem, državo (nebesi), vojsko (angeli) in državljani. Kot vse legitimne vlade ima tudi Božje kraljestvo sodno vejo Božje vlade.

Zelo sem hvaležen svojemu dragemu zaveznemu bratu apostolu Robertu Hendersonu, ki ga Bog uporablja po vsem svetu, da uči Kristusovo telo o delovanju na nebeških sodiščih. Njegove knjige med drugim pomagajo globalnemu Kristusovemu telesu razumeti, kako sodelovati s sodno vejo vlade Božjega kraljestva.

Iz srca molim, da bi ta knjiga, Izdajanje Božjih omejevalnih odredb z nebeških sodišč, dopolnila arzenal knjig, ki jih Bog uporablja za prisvajanje vseh zakonskih pravic in poti, ki jih Satan uporablja za krajo, ubijanje in uničevanje (glej Janez 10:10) usod Božjih otrok tukaj na zemlji.

Vaš za napredek Kraljestva, —Dr. Francis Myles Avtor, Red Melkizedeka Višji pastor, Mednarodna cerkev Lovefest Francismlyes.com

 

Poglavje 1 Deluje iz nebeške sodne dvorane

avtor Robert Henderson

 

Prepovedi približevanja so v našem pravosodnem sistemu v Ameriki nekaj običajnega. Wikipedija opredeljuje prepoved približevanja ali zaščitni nalog kot nekaj, kar »sodišče uporablja za zaščito osebe, podjetja, družbe, ustanove ali subjekta in širše javnosti v situaciji, ki vključuje domnevno nasilje v družini, nadlegovanje, zalezovanje ali spolni napad«.

Čeprav se izraz prepoved približevanja ali zaščitni nalog v Svetem pismu ne uporablja, ga lahko zagotovo prepoznamo kot tamkajšnjega. Obstaja veliko primerov, ko sta Gospod in njegova nebeška vojska zaščitila in obvarovala tiste, ki so mu pripadali. Prepoved približevanja ali zaščitni nalog je pravne narave. Zato je za njegovo izvedbo potrebno sodno ukrepanje. To vključuje nebeška sodišča.

Možno je videti Gospoda kot sodnika, ki je postavil prepoved približevanja ali zaščitni nalog, ki hudiču ne bo dovolil pravice, da se vmešava, poškoduje, uniči ali se dotakne tistega, kar mu pripada. Preden lahko popolnoma razumemo prepoved približevanja v duhovnem svetu, moramo imeti predstavo o nebeških sodiščih in njihovem delovanju. Nebeška sodišča so zelo resničen kraj, do katerega imamo kot verniki dostop. Na teh sodiščih lahko prosimo Gospoda kot našega sodnika, naj izda te prepovedi, da bi postavil meje okoli našega življenja.

Eno od mest, kjer so nebeška sodišča vidna, je Daniel 7:9-10: »Božja sodba

9 Videl sem: Takrat so bili povzdignjeni prestoli in Staroletni se je usedel. Njegovo oblačilo je bilo belo kakor sneg in lasje na njegovi glavi kakor čista volna. Njegov prestol so bili ognjeni plameni in njegova kolesa goreč ogenj. 10 Ognjena reka je tekla in se izlivala pred njim. Tisočkrat tisoči so mu stregli in desettisočkrat desettisoči so stali pred njim. Sodni dvor je sedel in knjige so se odprle.«

Vidimo, da ima Daniel srečanje in videnje od Gospoda. Vemo, da je to res, ker pravi, da je »gledal«, ko se te stvari dogajajo. Končni rezultat tega, kar je videl, je bilo, da se je nebeško dvorišče usedlo in bilo pripravljeno izvajati svojo oblast nad stvarmi v nebesih in na zemlji. Tukaj omenjene stvari so nekatere od dejavnosti tega dvorišča. Vidimo, da so postavljeni prestoli v množini. To so sedeži vlade, na katerih sedijo tako nebeška kot zemeljska bitja/ljudje. Vemo, da je 24 starešin, ki so nebeška bitja, ki sedijo na prestolih okoli Božjega prestola.

Razodetje 4:4 opisuje te starešine in njihov položaj v nebeških dvorih: »Okoli prestola je bilo štiriindvajset prestolov, na prestolih pa sem videl štiriindvajset starešin, ki so sedeli, oblečeni v bela oblačila, in na glavah so imeli zlate krone.«

Ti sedijo v sodnem svetu okoli Božjega prestola. Zdelo se je, da skupaj z Gospodom samim poslušajo primere, predložene nebeškim dvorom. Zdi se, da imajo vpliv na odločitve, ki jih nebeška sodišča sprejemajo glede stvari na zemlji in v nebesih. Vendar pa obstajajo tudi tisti, ki so še na zemlji in sedijo na prestolih ali sedežih vlade v duhovnem svetu.

Na primer, Pregovori 20:8 nam govorijo o kraljih, ki sedijo na prestolih, in o moči, avtoriteti in vplivu, ki ga imajo. Kralj, ki sedi na sodnem prestolu, s svojimi očmi razganja vse zlo. Kralj ne govori le o nekom, ki naravno vlada narodu. Govori tudi o tistih, ki so dosegli in jih je Gospod postavil v duhovni svet. V duhovnem svetu imajo tako mesto, medtem ko še živijo in delujejo v naravnem, da že sam pogled njihovih oči prežene zlo. To bi bila oblast in vladni sedeži ali prestoli, ki bi jim Bog podelil dostop do nas.

To je Jezus mislil v Razodetju 3:21, ko je govoril o tem, da sedimo z Njim na Njegovem prestolu. »Kdor zmaga, mu bom dal sedeti z menoj na mojem prestolu, kakor sem tudi jaz zmagal in sedel z Očetom svojim na njegovem prestolu.«

To ne govori o posmrtnem življenju. To govori o mestu v duhovnem svetu, ki ga lahko zasedemo danes.

Ko premagamo privlačnost mesa, čustva naravnega in druge človeške težave, se kvalificiramo, da sedimo z njim na njegovem prestolu. S tega mesta v duhovnih dimenzijah smo lahko del delovanja nebeških dvorov.

Mislim, da je zanimivo, da je Daniel opazoval, kako so bili ti prestoli postavljeni. Da bi se lahko zgodile polne odločitve nebeškega dvora, morajo biti tisti v nebesih na svojih prestolih, pa tudi tisti, ki smo na zemlji, na svojih prestolih. Takrat lahko postanemo del delovanja in izvrševanja nebeškega dvora.

Druga stvar, ki jo je Daniel videl, je bil Božji prestol. Tu se sprejemajo sodne odločitve, ki urejajo življenje v nebesih in na zemlji. Bog kot sodnik vseh sedi na tem prestolu.

Hebrejcem 12:23 razglaša ta naziv nad Gospodom:  ». . . In Cerkvi prvorojencev, ki so zapisani v nebesih, in Bogu, sodniku vseh, in duhovom pravičnih, ki so dosegli popolnost.« Njegov prestol je prestol sodnega delovanja.

Psalm 89:14 nam pravi, da sta pravičnost in pravica temeljna struktura Božjega prestola. Z drugimi besedami, to je tisto, zaradi česar je Božji prestol tako močan. Resnična pravičnost in pravica izvirata od Gospoda, ker to je On na Svojem prestolu. »Pravičnost in pravica sta temelj Tvojega prestola; usmiljenje in resnica gresta pred Tvojim obličjem.«

Sredi Njegovega prestola, ki je eno s pravičnostjo in pravico, se sprošča tudi usmiljenje in resnica. Za to sem zelo hvaležen. Iz pravičnega področja in pravične dimenzije tega, kdo je Bog, je tudi On usmiljen, prijazen in milostljiv. Usmiljenje in resnica gresta pred Njegovim obličjem. Bog izkazuje usmiljenje tistim, ki se pokesajo ob Njegovi resnici. Ko se odzovemo s potrditvijo na Njegovo resnico in si prizadevamo ustrezno urediti svoje življenje, se Njegovo usmiljenje razodene nad nami.

Kot vsako sodišče tudi nebeško sodišče izdaja sodbe, ki naj bi vzpostavile vzorec v življenju. Ko sodnik izda sodbo, lahko to spremeni življenje. Tako je tudi z Gospodom kot našim sodnikom iz njegovega sodišča. Verjamem, da se na to nanaša, ko se izjavi, da je »ognjeni tok pritekel in prišel pred njim«. To so sodbe in odločitve, ki prihajajo z Božjega prestola. Ko Bog kot sodnik izda sodbe, so kot ogenj, ki prihaja od Njega.

Psalm 97:2-3 kaže, da so pravične sodbe Gospoda kakor ogenj, ki gre pred Njim, da požre njegove sovražnike. »Oblaki in tema ga obdajata; pravičnost in pravica sta temelj njegovega prestola. Ogenj gre pred njim in požge njegove sovražnike naokoli.«

Ko Gospod izda sodbe iz svojih sodišč/prestola, je to kakor ogenj, ki uničuje njegove sovražnike. Vse, kar bi stalo na poti Njegovi želji na zemlji, je odstranjeno zaradi razsodbe, ki je bila sprejeta. To se zgodi, ko nebeško sodišče deluje.

To dejansko vidimo v Danielu 7:25-27. V teh verzih vidimo antikristovega duha, ki deluje na zemlji. Prizadeva si uresničiti diabolični satanski načrt. Govoril bo ošabne besede proti Najvišjemu, preganjal bo svetnike Najvišjega in nameraval bo spremeniti čase in postave. »Tedaj bodo sveti izročeni v njegove roke za čas in čase in pol časa. Toda sodišče bo zasedlo in mu bodo vzeli oblast, da jo bodo za vedno pokončali in uničili. Tedaj bo kraljestvo in oblast ter veličina kraljestev pod vsem nebom dana ljudstvu, svetnikom Najvišjega. Njegovo kraljestvo je večno kraljestvo in vsa gospostva mu bodo služila in ga ubogala.«

»On« v teh verzih govori o tem, kar bi mi imenovali antikrist. To je duh, ki deluje na zemlji in se bori proti Božji nameri in volji. Trenutno ima velik vpliv na narode sveta. Zato vidimo, da se po vsem svetu širijo takšne nenavadne ideje. Večini od nas se zdijo dobesedno nelogične in celo nore. V mnogih državah moškim dovolijo uporabo ženskih stranišč. Vse zato, ker se »počutijo« kot ženske. Otroke v šoli učijo, kako biti »homoseksualci«. Transspolne osebe vabijo v šole, da bi vplivale na otroke in prinašajo svojo predstavo o tem, kakšna naj bi bila kultura.

Te in številne druge dejavnosti se borijo proti tradicionalnim standardom, ki jih je postavila cerkev in Božja beseda v kulturi. Kot da bi se karkoli, kar je povezano z Bogom in njegovimi standardi, izpodbijalo kot nepomembno in arhaično. To je duh antikrista, ki deluje, da bi prevzel oblast nad narodi.

Prvo Janezovo pismo 4:3 nam pravi, da duh antikrista že deluje v svetu.

»In vsak duh, ki ne priznava, da je Jezus Kristus prišel v telesu, ni od Boga. To je duh Antikrista, o katerem ste slišali, da prihaja, in je zdaj že v svetu. Vsak duh, ki zanika Jezusa in njegov učinek v naravnem svetu, je antikrist.«

Zanika Jezusovo pravico, da vpliva na posameznike, življenje in kulture. Želi postaviti stvari po svojih pravilih in idejah.

Videli smo, da je eden od njegovih namenov »spremeniti čase in postave«. Z drugimi besedami, želi spremeniti standarde, na katerih je bila ustanovljena družba. Vse je pod vprašajem. Rečeno nam je, da je sredi tega okolja Božje ljudstvo preganjano in mučeno zaradi tega duha in njegovih filozofij.

Vendar pa obstaja rešitev.

Sodišče se usede in mu odvzame oblast, da bi jo za vedno požrlo in uničilo. Z drugimi besedami, sodba in odločitev nebeškega sodišča prekliče pravico tega duha do delovanja in odstrani kulturo njegovih učinkov. Rezultat je, da je Božje ljudstvo izpeljano iz kraja poraza v kraj oblasti. Vse to se zgodi zaradi sodbe Božjega sodišča.

Pošlje ognjeni tok in sežge vse svoje sovražnike. Moč in oblast, ki izvirata iz nebeškega sodišča, sta najvišji! To pomeni, da lahko stojimo pred Njegovim sodiščem in vidimo sodbe, ki spreminjajo življenje na planetu. Kar bi nas ogrožalo, je preklicano in odstranjeno, ker Bog postavi prepoved in zaščito.

To se je dejansko zgodilo v Jobovih dneh. V Jobu 1:8-10 piše, da je Bog postavil ograjo okoli Joba.

Tedaj je Gospod rekel Satanu: »Ali si opazil mojega služabnika Joba? Ni ga na zemlji, kot je on, mož brezmadežen in pošten, ki se boji Boga in se izogiba hudega?« Satan je odgovoril GOSPODU in rekel: »Ali se Job zastonj boji Boga? Ali nisi postavil ograje okoli njega, okoli njegove hiše in okoli vsega, kar ima, na vseh straneh? Blagoslovil si delo njegovih rok in njegovo imetje se je povečalo v deželi.«

Beseda »varnost« je hebrejska beseda »suwk«. Pomeni zapreti se zaradi zaščite ali omejitve. Satan se je pritoževal, da Job služi Bogu le zato, ker je bil blagoslovljen. Ta blagoslov je bil posledica prepovedi in zaščite v duhovnem svetu, ki Satanu ni dovolil, da bi se ga dotaknil.

Ko hodimo pred Gospodom, bo Bog z nebeških dvorov postavil prepoved   ali zaščito. Ta bo preprečila hudičeve napade in v naša življenja dovolila le Božji blagoslov.

Biblija nam dejansko pove, kaj je omogočilo, da je bila ta prepoved sprejeta. Pove nam, kaj je Job storil, da je Bog to odredil. Job 1:8 prikazuje Božje mnenje o Jobu, zaradi katerega bi Gospod zanj postavil to prepoved.

Tedaj je Gospod rekel Satanu: »Si opazil mojega služabnika Joba? Ni ga na zemlji, kot je on, mož brez madeža in pravičen, ki se boji Boga in se izogiba hudega?«

Bog govori o vsaj šestih Jobovih lastnostih, ki so nebeškemu dvoru omogočile, da je nad njim postavilo prepoved/zaščito.

Prvič, Bog imenuje Joba svojega služabnika. To pomeni suženj. Z drugimi besedami, Job je postal Božji suženj.

Druga Mojzesova knjiga 21:5–6 nam pokaže primer nekoga, ki je moral šest let služiti drugemu zaradi svojega dolga. Po šestih letih, ko je vstopil v sedmo, je lahko odšel na svobodo. Vendar pa se je na tej točki lahko odločil, da bo ostal služabnik v hiši svojega gospodarja. Če bi se za to odločil, bi bil za vedno služabnik tega človeka. Zdaj ni več služabnik, ampak suženj.

Če pa služabnik jasno reče: »Ljubim svojega gospodarja, svojo ženo in svoje otroke; ne bom šel na svobodo,« ga bo njegov gospodar pripeljal pred sodnike. Pripelje naj ga tudi k vratom ali k podboju in njegov gospodar naj mu prebode uho s šilom; in služil mu bo za vedno.

To je slika tega, kar se zgodi z nami. Jezusu začnemo služiti zaradi njegove moči, da nam odpusti in nas osvobodi dolga, ki ga nikoli ne bi mogli plačati. Vendar pa se v procesu služenja Njemu zaljubimo vanj in v Njegovo hišo. Posledica tega je, da se ne želimo osvoboditi. Naša srca so zdaj ujetnica Njegove ljubezni in življenja. Želimo biti Njegovi sužnji. Nato smo označeni s prebodenim ušesom. To govori o tem, da je naše uho odprto za poslušanje. Znamenje sužnja je uho za poslušanje in srce za izrecno poslušnost. Zdaj pripadamo drugemu.

To je bil Job. Ker je bil Gospodov suženj, je Bogu dovolil, da je zanj in za vso njegovo družino izdal prepoved približevanja. Posledica tega je bilo življenje, ki je bilo za hudiča nedotakljivo, dokler si Satan ni zgradil primera, zaradi katerega ga je Bog odpravil. Dobra novica je, da je bila božanska prepoved približevanja/zaščita dokončno spet vzpostavljena.

Druga stvar, ki je Bogu omogočila, da je izdal to prepoved približevanja, je bila, da na vsej zemlji ni bilo nikogar, kot je on.

To pomeni, da je Job storil tisto, česar drugi ne bi storili. Njegova predanost je presegala norme njegovega časa.

Včasih mislimo, da lahko imamo tisto, kar ima nekdo drug, ne da bi izpolnili zahteve, ki jih je izpolnil on. To običajno ne deluje. Če želimo življenje, moč, zaščito, varnost, blaginjo in slavo, v katero hodi nekdo, nas bo to stalo cene, ki jo je plačal.

Job je živel življenje, ločeno od Gospoda in posvečeno Njemu in Njegovim namenom. Rezultat je bila prepoved približevanja/zaščita, pod katero je bil blagoslovljen in opolnomočen.

Tretja stvar, ki jo je Job storil, da je ta prepoved veljala, je bila, da je bil brezmadežen.

Ta beseda v hebrejščini je tam. Pomeni biti popoln, a tudi biti združen. Job je hodil kot zrel mož pred Bogom zaradi svoje združitve z Gospodom. Njegova moč, da ugaja Bogu, se je nahajala v njegovi združitvi z Gospodom. To pomeni, da je Job hodil v intimnem odnosu z Bogom, ki ga je Bog počastil. Bog je želel zaščititi in blagosloviti Joba zaradi intimnosti, ki sta jo delila.

Če želimo hoditi pod Božjim omejevalnim ukazom za nas in naše družine, moramo hoditi v združitvi, intimnosti in bližini z Gospodom. To pomeni, da so časi druženja in občestva bistveni. Ti časi, preživeti v razvijanju bližine z Gospodom, bodo prinesli zaščito pred Njim, ki nam bo omogočila, da uspevamo in manifestiramo blagoslovljeno življenje.

Četrta skrivnost, v kateri je hodil Job, je bila, da je bil pokončen.

Ta beseda v hebrejščini pomeni biti raven. Mnogi od nas smo slišali stavek: »Je raven kot puščica.« To vedno govori o integriteti in značaju nekoga. Hvalijo ga kot nekoga, ki je brezhibno ravnal s svojim življenjem.

Job je bil človek, ki v svojem življenju ni delal kompromisov. Rezultat je bilo življenje pod Božjim omejevalnim/zaščitnim ukazom. Pogosto so prav majhni kompromisi v našem življenju tisti, ki hudiču dajejo zakonito pravico, da nam povzroča bolečino in škodo. Moramo biti pošteni. Majhni kompromisi, ki jih dovolimo v svojem življenju, lahko ustvarijo velike priložnosti za hudičevo požiranje. Naj hodimo pred Gospodom na brezkompromisen način, ki bo omogočil, da njegove prepovedi delujejo v našo korist.

Peti ključ do Jobovega življenja pod Božjo zadrževalno roko je bil strah pred Bogom.

Seveda je strah pred Gospodom glavni razlog za to, kako in kam je Job hodil. Če strnemo strah pred Gospodom, verjamem, da je to ljubezen do pravičnosti in sovraštvo do hudega. Ko se bojimo Boga, nosimo strast, da ljubimo, kar ljubi On, in sovražimo, kar sovraži On.

Psalm 45:6-7 nam pove, da je to razlog, zakaj je bilo Očetovo veselje na Jezusu.

»Tvoj prestol, o Bog, je na veke vekov; žezlo pravičnosti je žezlo tvojega kraljestva. Ljubiš pravičnost in sovražiš krivico; zato te je Bog, tvoj Bog, mazilil z oljem veselja bolj kot tvoje tovariše.«

Upoštevaj, da je bilo zaradi ljubezni do pravičnosti in sovraštva do krivice na Jezusu maziljenje veselja bolj kot na njegovih bratih ali tovariših. Ko hodimo v strahu pred Gospodom, to ne rodi življenja v grozi. Pravzaprav počne ravno nasprotno. Podaja nam življenje gotovosti, zaupanja, veselja in radosti.

Ko je Job hodil pred Gospodom v strahu pred Bogom, je živel takšno življenje. Posledica tega je bila Božja zadrževalna in zaščitniška roka nad njim in vsem, kar je ljubil.

Zadnja stvar, ki jo bom omenil, kar je zaznamovalo Joba in njegovo življenje v zaščitnem in varnem Gospodovem kraju, je bila, da se je izogibal zlu. Ta beseda v hebrejščini pomeni odvrniti se. Z drugimi besedami, Job je odvrnil privlačnost zla ali skušnjavo, ki bi ga zavedla na stranpot.

Ko je Satan prišel s skušnjavo, da bi ga poskušal odvleči, jo je Job odvrnil ali ji rekel ne in ji ni dovolil vplivati ​​nanj. Kako se moramo tega naučiti. Svoje misli moramo usmeriti na stvari zgoraj in ne na te zemeljske (glej Kološanom 3:2).

Dovoliti moramo, da so naše misli zaposlene z Gospodom in njegovimi strastmi, ne pa s poželenjem mesa ali željami mesene pameti. Ko te odločitve sprejemamo vsak dan ali celo vsako uro ali trenutek, odvračamo priložnost za zlo proti nam.

Takšno življenje je živel Job. Posledica je bila nebeška prepoved v njegovem imenu. Vemo, da je Satan zgradil primer proti Jobu in da je bil ta ukaz za nekaj časa odpravljen. Vendar je bil zaradi Jobove zvestobe ter Božje naklonjenosti in prijaznosti obnovljen. Job je dobil nazaj dvojno od vsega, kar je izgubil. Bog je v Jobovem življenju obnovil zaščitni/omejevalni ukaz z nebeških dvorov.

Tudi mi ga lahko imamo. Naj Božja milost močno deluje v nas, da bodo nebeška sodišča imela pravico, da nam izkažejo omejevalno in zaščitniško Božjo prisotnost nad našim življenjem. Živeli bomo pod krošnjami Njegove slave, do katere noben demon ali hudič ne more prodreti ali dostopati. Hodili bomo v luči in slavi Njegove navzočnosti in moči!

Uporaba v življenju

Verz za pomnjenje: »Oblaki in tema ga obdajata; pravičnost in pravica sta temelj Njegovega prestola. Ogenj gre pred njim in požiga Njegove sovražnike okrog in okrog.« (Psalm 97:2-3).

Razmišljanja:

1. Navedite en razlog, zaradi katerega je Bog izdal božansko prepoved/zaščitno odredbo nad Jobovim življenjem?

2. Kaj je bila Satanova glavna obtožba proti Jobu?

 

Poglavje 2 - Načelo Božje omejitve

Bog ne bo nikoli uporabil človeka, ki ga njegov Duh ne more nikoli omejiti! —Francis Myles

Eno najmočnejših kraljestvenih načel za sodelovanje z Bogom in ohranjanje duhovne avtoritete je temeljno načelo, ki ga imenujem načelo božanske omejitve. Zdi se mi, da je to načelo v središču Božjega ravnanja s človeštvom.

Načelo božanske omejitve je bilo samoumevno v življenju Gospoda Jezusa Kristusa in to dejstvo bomo preučili, preden zaključim to poglavje.

Načelo božanske omejitve je temelj celotne teme izdajanja božanskih prepovedi. Ne bomo razumeli, zakaj je izdajanje Božjih prepovedi tako pomemben vidik delovanja na nebeških dvorih, če ne bomo razumeli vloge, ki jo načelo božanske omejitve igra pri vladanju Božjega kraljestva.

Božanska omejitev - Ključ do duhovne avtoritete

Nato je Gospod Bog vzel človeka in ga postavil v edenski vrt naj ga obdeluje in varuje. In Gospod Bog je zapovedal človeku: »Od vsakega drevesa v vrtu smeš prosto jesti, a od drevesa spoznanja dobrega in hudega ne jej, kajti tisti dan, ko boš jedel z njega, boš zagotovo umrl.« (1 Mojzesova knjiga 2:15–17).

Božanska zadržanost je ključ do duhovne avtoritete.

Ker je Bog najvišja avtoriteta, ne bomo nikoli razumeli naravne ali duhovne avtoritete, ne da bi se ozrli k Bogu. Božji najljubši naziv je »Oče« ali »Abba«. Abba je grška beseda, ki pomeni »Vir, oskrbovalec, vzdrževalec ali temelj«. Abba pomeni »Vir«, torej je Bog vir vsega. Posledično je Bog Oče vir vse avtoritete v nebesih in na zemlji.

Abba pomeni tudi »Vzdrževalec«, torej pomeni, da je Bog Oče vzdrževalec vsake vrste avtoritete, tako naravne kot duhovne.

Abba pomeni tudi »Oskrbnik«, torej pomeni, da je Bog Oče tisti, ki nam daje avtoriteto, tako naravno kot duhovno. To pojasnjuje, zakaj bo človeštvo odgovorno za to, kako smo se odzvali na duhovno in naravno avtoriteto. To je posledica dejstva, da je avtoriteta Božja odredba. (glej Rimljanom 13).

Končno, beseda Abba pomeni tudi »temelj«. Pomeni, da je Bog Oče temelj vsake vrste avtoritete, tako naravne kot duhovne. Zato lahko rečemo, da ima avtoriteta Boga svoj primarni temelj. To pojasnjuje, zakaj je Jezus to rekel Ponciju Pilatu: Ne bi imel nobene oblasti nad menoj, če ti ne bi bila dana od zgoraj. Zato je greh in krivda tistega, ki me je izročil tebi, večja [kot tvoja lastna]. (Janez 19:11).

Pri preučevanju Svetega pisma sem odkril nekaj resnično neverjetnega o avtoriteti. Z razodetjem sem odkril, da je nemogoče imeti ali obdržati avtoriteto, ne da bi bil pod omejevalnim načelom. To omejevalno načelo sledi avtoriteti kot človeška senca.

Razčlenimo Genezo 2:15–17, da bi razumeli, kako je Bog to omejevalno načelo vgradil v Adamovo avtoriteto nad rajskim vrtom in celotnim živalskim kraljestvom. Izraz

»Gospod Bog je vzel človeka in ga postavil v edenski vrt, da bi ga obdeloval in varoval«, potrjuje Boga Očeta kot vir Adamove avtoritete in razlog, zakaj mu je Bog dal to avtoriteto. Adam je potreboval avtoriteto, da bi lahko obdeloval in upravljal edenski vrt.

Vendar pa pride tu do ključnega načela omejevanja:

In Gospod Bog je zapovedal človeku, rekoč: »Od vsakega drevesa v vrtu smeš prosto jesti, a z drevesa spoznanja dobrega in hudega ne jej, kajti tisti dan, ko boš jedel z njega, boš zagotovo umrl.«

Preden me je Gospod poučil o načelu božanskega omejevanja, sem bila med tistimi, ki so se spraševali: »Zakaj je Bog postavil drevo spoznanja dobrega in hudega v edenski vrt, vedoč, da bi Adama lahko zamikalo, da bi jedel z njega?«

Iskreno povedano, sem mislil, da je moje vprašanje briljantno, dokler mi ni Gospod pokazal, da vsaka avtoriteta zahteva načelo omejevanja. Zdelo se je, kot da bi se v meni prižgala žarnica.

Pomislite na to: Če imate gospodinjsko pomočnico in ji date to navodilo: »Ne spuščaj nikogar v hišo, medtem ko sem jaz odsotna,« kaj ste storili svoji gospodinjski pomočnici? Pravkar ste ji dali avtoriteto nad vsakim, ki želi vstopiti v vašo hišo, medtem ko ste odsotni. V tistem trenutku ima vaša gospodinjska pomočnica večjo avtoriteto nad vašo hišo kot vaša biološka mati in oče! Očitno gospodinjska pomočnica izgubi to avtoriteto v trenutku, ko se vrnete. Vendar pa ji načelo omejevanja, ki ste ji jo postavili, daje ogromno avtoriteto nad tem, kdo ima dostop do vaše hiše.

Upam, da razumete, kaj mislim. Gospod mi je rekel: »Francis (Myles), Adamu nikakor nisem mogel dati avtoritete nad edenskim vrtom, ne da bi ga postavil pod omejevalno načelo.« Adamova avtoriteta nad edenskim vrtom je bila zakoreninjena v njegovi sposobnosti, da se je držal omejevalnega načela, ki mu ga je postavil Bog. Lahko rečemo, da prav omejevalno načelo ohranja in vzdržuje avtoriteto.

Bog ni skrival posledic kršitve omejevalnega načela, ki je bilo povezano z Adamovo avtoriteto nad edenskim vrtom. Bog je rekel: »Kajti tistega dne, ko boš jedel od njega, boš zagotovo umrl.« Z drugimi besedami, prava duhovna avtoriteta umre ali se konča, ko je božansko omejevalno načelo kršeno.

Pomembno je, da razumemo pomen načela božanskega omejevanja, preden vstopimo v nebeška sodišča in začnemo razpravljati o sodnem postopku Kraljestva za izdajanje božanskih omejevalnih odredb z nebeških sodišč.

Samsonov tragičen padec!

Bil je mož iz Core, iz rodovine Danovcev, ki mu je bilo ime Manoah; njegova žena je bila neplodna in ni imela otrok. In angel Gospodov se je prikazal ženi in ji rekel: »Glej, neplodna si in nisi rodila, ampak boš spočela in rodila sina. Zato se zdaj, prosim, varuj, da ne boš pila vina ali podobne pijače in da ne boš jedla ničesar nečistega. Kajti glej, spočela boš in rodila sina. In britev naj se ne dotakne njegove glave, kajti otrok bo od materinega telesa nazirec Bogu in bo začel reševati Izraela iz rok Filistejcev.« (Sodniki 13:2–5).

Ena najbolj tragičnih zgodb v Svetem pismu je po mojem skromnem mnenju padec mogočnega Samsona! Samsonova tragična zgodba v ospredje postavlja kritični pomen spoštovanja prepovedi (načela), ki jo je Bog postavil v naše življenje.

Po vseh poročilih je Samsonova zgodba, zgodba o nadnaravnem. Najprej je bila njegova mati neplodna. To pomeni, da ji je bilo biološko gledano nemogoče zanositi. Ta biološka nemožnost se je končala, ko se ji je prikazal Gospodov angel in ji povedal, da bo rodila odrešenika. Angel ji je oznanil, da so ji nebesa pravkar odprla maternico. Vendar je angel njeno čudežno spočetje takoj postavil pod omejevalno načelo oziroma odredbo. Angel ji je rekel: »Prosim, pazi, da ne piješ vina ali podobne pijače in ne ješ ničesar nečistega.«

To je bila omejevalna odredba, ki bi zaščitila njeno nosečnost in zagotovila rojstvo sina. To pomeni, da ni bilo dovolj, da so ji nebesa odprla neplodno maternico; to je morala združiti z upoštevanjem omejevalne odredbe, ki jo je Gospodov angel naložil njenemu življenju med nosečnostjo. Vendar angel še ni končal z dajanjem navodil. Obstajale so dodatne informacije o njenem »čudežnem otroku«, ki bi ga spremljale skozi vse življenje. Omejevalna odredba glede otrokovega življenja je bila še pomembnejša od krajše, ki jo je Gospod naložil materinemu življenju za čas njene nosečnosti.

To je angel rekel o dečku: »Glej, spočel boš in rodil boš sina. In britev se ne bo dotaknila njegove glave, kajti otrok bo od materinega telesa nazirec Bogu in začel bo reševati Izraela iz rok Filistejcev.«

Dečku (Samsonu) ni bilo dovoljeno briti si las. To je bilo omejevalno načelo, ki bi bilo povezano z njegovo sposobnostjo, da reši izraelsko ljudstvo iz rok Filistejcev. Posledica je očitna – kršitev tega božanskega omejevalnega ukaza s strani Samsona bi mu odvzela to nadnaravno moč nad Filistejci.

Duh Dalile!

Ena najbolj presenetljivih stvari pri Samsonu je, da je kljub temu, da je živel tisto, kar bi večina od nas imela za nemoralno, še vedno lahko uničil Filistejce, kot da bi bili nič! To se mi zdi neverjetno in osupljivo hkrati. Samson bi bil popoln neuspeh v cerkvenem »razredu svetosti«. Vedno je bil zapleten v kakšno spolno afero z žensko, toda če bi Filistejci poskušali napasti Izrael, bi lahko te izkušene vojščake uničil z oslovsko čeljustjo!

Samsonova zgodba je dolgo časa žalostila moje občutke za binkoštno svetost. »Kako bi lahko Bog uporabil tako nemoralnega človeka?« sem vprašal. Ko pa me je Gospod začel učiti o načelu omejevanja, sem tokrat razumel Samsona. Gospod mi je pokazal, da Samsonova nadnaravna moč ni bila nikoli povezana z njegovo spolno čistostjo; bila je povezana z njegovimi lasmi.

Kot Nazirec si las ni smel nikoli striči, a angel ni nikoli ničesar rekel o njegovem življenjskem slogu z ženskami. Božja prepoved omejevanja je bila povezana z njegovimi lasmi in ne z njegovim življenjskim slogom z ženskami. Vendar pa je Samsonova ljubezen do žensk sčasoma privedla do njegovega pogubljenja.

To je v bistvu moralna plat zgodbe – obstaja življenjski slog (svetost pred Gospodom), ki jo lahko najbolje zaščiti prepoved, ki jo je Gospod postavil nad naše življenje in delovanje.

Pozneje se je zgodilo, da je ljubil žensko v dolini Sorek, ki ji je bilo ime Dalila. In k njej so prišli filistejski knezi in ji rekli: »Prepričaj ga in ugotovi, v čem je njegova velika moč in s čim ga lahko premagamo, da ga bomo lahko premagali.« Lahko ga zvežeš in ga mučiš; in vsak od nas ti bo dal tisoč sto srebrnikov.«

Dalila je torej rekla Samsonu: »Dalíla je tedaj rekla Samsonu: »Povej mi, prosim, v čem je tvoja velika moč in s čim bi te morali zvezati, da te ukrotimo.« (Sodniki 16:4–6).

Prepričan sem, da Satan vedno dodeli »Dalilo« vsakemu usojenemu moškemu ali ženski. Obstaja »duh Dalile«, ki želi vedeti skrivnost tvojega maziljenja. Bog je spregledal Samsonove številne afere in ga še naprej mogočno uporabljal. Zakaj? Samson še ni kršil božanske prepovedi, ki so mu jo nebeška sodišča naložila kot sodniku v Izraelu. Božji Duh ga je še naprej podpiral z nadnaravno močjo, toda Dalila ga je še naprej nadlegovala.

Duh Dalile je odločen odkriti vir tvoje moči v Gospodu.

Nekega dne ga je tako nadlegovala, da ga je izčrpala. Zakaj je preprosto ni zapustil? Bil je spolno odvisen od nje. Dragi bratje in sestre, hudič vas bo izčrpal, dokler ne odkrije omejujočega načela, s katerim je povezan tvoj duhovni dar. Ko ga bo našel, vas bo začel skušati, da se prodate!

Hudič ve, da duhovna avtoriteta v Božjem kraljestvu zahteva načelo omejevanja. Vsak človek, ki ga Bog močno uporablja, mora biti na nek način omejen. To pa zato, ker Bog ne more uporabiti človeka, ki ga ne more omejiti!

Tedaj mu je rekla: »Kako moreš reči: 'Ljubim te,' ko tvoje srce ni z menoj? Že trikrat si me zasmehoval in mi nisi povedal, v čem je tvoja velika moč.« In ko ga je vsak dan nadlegovala s svojimi besedami in ga pritiskala, tako da je bila njegova duša smrtno ranjena, ji je razkril vse svoje srce in ji rekel: »Britev se še ni dotaknila moje glave, kajti od materinega telesa sem nazirec Bogu. Če se obrijem, me bo zapustila moja moč in bom oslabel ter bom kakor vsak drug človek.« (Sodniki 16:15–17).

Samson ji tega ne bi smel nikoli povedati. Če bi bil Samsonov publicist, bi rekel: »Zakaj bi skrivnost svoje moči razkril plačani prostitutki?« V Svetem pismu piše: Ko je Dalila videla, da ji je razkril vse svoje srce, je poslala in poklicala filistejske kneze ter jim rekla: »Pridite še enkrat gor, kajti razkril mi je vse svoje srce.« (Sodniki 16:18).

Dalilin duh ve, v trenutku, ko razkriješ skrivnost svoje moči v Gospodu. Ta duh se hitro premakne, da te uniči, tako da te skuša kršiti božansko prepoved, ki jo je Bog naložil tvojemu življenju in poklicu. Vse božanske prepovedi so izdane z nebeških sodišč, zato Satan ve, da mu kršitev takšne prepovedi daje trdno pravno podlago za napad ali uničenje katerega koli Božjega otroka in njegovega delovanja.

Satan je vedel, da je Samson razkrinkan in kriv. Satan je vedel, da je Samson zdaj kriv »nezaupanja sodišča« na nebeških sodiščih. Verjamem, da je Satan hitro razpisal nujno sojenje proti Samsonu in razpisal zaslišanje pri Bogu. Njegovi dokazi proti Samsonu so bili trdni kot skala, zato je bil plašč božanske zaščite, ki je bil na Samsonu, hitro odstranjen. Hudič je imel vso zakonsko pravico, da se vmeša in s Samsonom počne, kar mu je všeč. Dejstvo, da Filistejci niso ubili Samsona, ko so ga končno prijeli, pomeni, da Satan ni nikoli dobil zakonske pravice, da bi Samsonu vzel življenje. Temu pravim neverjetno Božje usmiljenje!

In rekla je: »Filistejci nadte, Samson!« Zbudil se je iz spanca in rekel: »Šel bom ven kakor prej, ob drugih časih, in se otresel!« Vendar ni vedel, da se je Gospod umaknil od njega. Filistejci so ga zgrabili, mu iztaknili oči in ga odpeljali v Gazo. Zvezali so ga z bronastimi verigami in v zaporu je postal mlinček. (Sodniki 16:20–21).

Delila je Samsonu obrila lase in ga nato začela mučiti. Poklicala je filistejske kneze, naj pridejo in zvežejo velikega Samsona. Ko so prišli, jih je Samson poskušal premagati, toda Gospod se je tragično umaknil od njega. Ker je bila kršena božanska prepoved, ki je nadzorovala njegovo nadnaravno moč, je bil Samson lahek plen za Filistejce. Filistejci so Samsonu iztaknili oči in ga razkazovali kot znak zmage pred svojim ljudstvom. Samsona so nato premestili v zapor, kjer je postal mlinček filistejskega žita. Kako žalostno in tragično! Toda lasje so mu kmalu zrasli, kar je obnovilo božansko prepoved nad njegovim življenjem. Kakšnemu usmiljenemu Bogu služimo!

Božanska zadrževanje v Jezusovem življenju

Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično vam povem: Sin ne more sam od sebe storiti ničesar, razen kar vidi da dela Oče; kajti karkoli dela on, dela prav tako tudi Sin.« (Janez 5:19).

To poglavje želim zaključiti s prikazom aktivnega delovanja načela božanskega zadrževanja v življenju Gospoda Jezusa Kristusa. Jezus ni izgubljal časa z razkritjem dejstva, da je to bistveno načelo v središču njegovega zemeljskega delovanja, ki je spremenilo življenje. Prisluhnimo Jezusu, kako to pove:

»Resnično, resnično vam povem: Sin ne more sam od sebe storiti ničesar, razen kar vidi, da dela Oče.« Jezus jasno pove, da je v Njegovem življenju, delovanju in klicu veljalo omejevalno načelo ali red. Izraz, da Sin ne more sam od sebe storiti ničesar, kaže na Boga Očeta kot vir Sinove avtoritete.

Tej izjavi sledi še ena, enako pomembna izjava, ki opisuje omejevalno načelo. »Omejevalno načelo ali red« v delovanju Božjega Sina je vsebovano v izrazu, da Sin ne more sam od sebe storiti ničesar, razen tistega, kar vidi, da dela Oče.

Vau! Jezus se je tega omejevalnega načela v svojem življenju zelo dobro zavedal. Tudi med skušnjavo med njegovim slavnim 40-dnevnim postom (glej Luka 4) je Satan poskušal osvoboditi Jezusa od omejevalne odredbe, ki je bila nad Njegovim življenjem. Vsaka Satanova (Tožilčeva) skušnjava je bila zasnovana tako, da bi preprečila omejevalno načelo, ki je utrdilo avtoriteto Božjega Sina na zemlji.

Satan je v bistvu poskušal prisiliti Sina človekovega (Jezusa), da bi ravnal, kot da bi bil enak Bogu v svoji nadomestni vlogi zaklanega Jagnjeta. Jezus ni nikoli nasedel vabi. Vedel je, da se mora za popolno žrtev izprazniti tega, da je v celoti Bog, da bi lahko bil »v celoti« človek« v svojem odrešenjskem delu.

Ko je prišel na kraj, jim je rekel: »Molite, da ne pridete v skušnjavo.« In umaknil se je od njih, kakor lučaj kamna, in pokleknil ter molil: »Oče, če je tvoja volja, vzemi ta kelih mimo mene; vendar naj se ne zgodi moja volja, ampak tvoja.« Tedaj se mu je prikazal angel z neba in ga krepil. In ker je bil v agoniji, je molil še bolj goreče. Njegov pot je postal kakor velike kaplje krvi, ki so padale na tla. Ko je vstal od molitve in prišel k svojim učencem, jih je našel speče od žalost. (Luka 22:40–45).

Tudi v Getsemanskem vrtu Satan ni nikoli nehal skušati Jezusa, da bi kršil božansko prepoved, ki jo je njegov Oče, Pravični sodnik, postavil nad Njegovo življenje,  Odrešenika sveta. V Getsemanskem vrtu mi je Sveti Duh pokazal, da je Gospod Jezus šel skozi najtežji boj.

V času svojega zemeljskega bivanja je moral vzdrževati božansko prepoved svojega življenja. Lukovo poročilo nam pokaže dejstvo, da je bila duševna stiska, ki jo je prestajal Božji Sin, tako intenzivna, da je začel krvaveti. Kdaj ste bili nazadnje tako pod stresom ali duševno zatirani, da ste se krvaveče potili? Nikoli, ali ne?! Ampak Jezus se je. Za kaj je šlo v boju? Za skušnjavo, da bi kršil načelo prepovedi svojega življenja.

Prvi Adam je v rajskem vrtu kršil načelo prepovedi svojega življenja, da bi se pridružil svoji nevesti (Evi) v njenem grehu. Adam je izbral svojo voljo namesto Božje volje. Božja volja je bila že prej razglašena: »Ne jej z drevesa spoznanja dobrega in hudega!«

Pravijo, da se zgodovina ponavlja. Več kot 4000 let pozneje je bil tudi Zadnji Adam (Jezus) v vrtu in se boril z isto »kačo« glede istega vprašanja – ali bo tudi Zadnji Adam (Jezus) kršil božansko prepoved svojega življenja, tako da bo izbral svojo voljo namesto volje svojega Očeta. Na srečo se bitka konča s slavno, zmagoslavno zmago, ko Jezus reče: »Vendar ne moja volja, ampak tvoja, naj se zgodi.«

Izraz »in ker je bil v smrtnem boju, je še bolj goreče molil« namiguje, da je bolj goreča molitev eden od načinov, kako lahko povečamo milost, da ostanemo zvesti načelu omejevanja v našem življenju.

To dejstvo potrjuje naslednja izjava: »Ko je vstal od molitve in prišel k svojim učencem, jih je našel speče od žalosti.« Bodite pozorni, kako je vstal od molitve, toda njegovi učenci so bili najdeni speči v žalosti, ki jo prinaša življenje brez molitve. Dajte no! Zberite se! Začnite res goreče moliti in opazujte, kako vas Bog opolnomoči, da ostanete zvesti načelu omejevanja v svojem življenj

Uporaba v življenju

Verz za pomnjenje: Jezus jim je odgovoril: »Resnično, resnično vam povem: Sin ne more sam od sebe storiti ničesar, razen kar vidi, da dela Oče; kajti kar koli dela on, dela prav tako tudi Sin.« (Janez 5:9).

Razmišljanja

1. Kaj je načelo božanskega omejevanja?

2. Zakaj je Samson izgubil svojo nadnaravno moč?

 

Poglavje 3 – Razumevanje božanskih prepovedi

Tedaj je kralj rekel Božjemu možu: »Pojdi z menoj domov in se okrepčaj, in dal ti bom nagrado.« Božji mož pa je rekel kralju: »Če bi mi dal polovico svoje hiše, ne bi šel s teboj, niti ne bi jedel kruha in ne pil vode na tem kraju. Kajti tako mi je bilo zapovedano po GOSPODOVI besedi, rekoč: 'Ne jej kruha in ne pij vode in se ne vračaj po isti poti, po kateri si prišel.'« Zato je šel po drugi poti in se ni vrnil po poti, po kateri je prišel v Betel. (1 Kraljev 13:7–10).

V tem poglavju vam želim pomagati razumeti božanske prepovedi in kako delujejo. Vendar pa bi rad podal le nekaj trditev o prepovedih približevanja na splošno, preden vas začnem učiti o božanskih prepovedih približevanja. Zelo me zanima, koliko našega današnjega pravosodnega sistema temelji na nebeški predlogi, ki jo je Bog dal Mojzesu na gori Sinaj.

Mnogi narodi na svojem globalnem pohodu proti brezbožnemu sekularizmu poskušajo Boga v javnosti popolnoma ignorirati. Vendar se ne morejo odmakniti od pravosodnega sistema, ki ga je ustvaril Bog, ker je to najboljši pravosodni sistem za kateri koli narod, ki spoštuje zakone. Medtem ko sekularna Amerika umika deset zapovedi iz javnih zgradb, vključno s sodišči, je največja ironija v tem, da celoten ameriški pravosodni sistem še vedno sledi Mojzesovemu okviru prava in reda, ki ga je ustvaril Mojzes. To je posledica preprostega dejstva, da ne morete pobegniti pred Božjim pravosodnim sistemom, ne da bi sprožili anarhijo v družbenem tkivu naroda.

Sodniki in prepovedi približevanja

»Postavi sodnike in uradnike v vseh svojih mestih, ki ti jih da GOSPOD, tvoj Bog, po tvojih rodovih, in sodili bodo ljudstvo s pravično sodbo.« (5 Mojzesova knjiga 16:18).

Najprej naj povem to zelo pomembno izjavo. Sodnik na sodišču je edina oseba, ki lahko izreče prepoved približevanja ali zaščitno odredbo nad entiteto ali posameznikom. To pomeni, da prepoved približevanja spada pod sodno vejo oblasti.

Koliko Božjih otrok se zaveda, da je Božje kraljestvo pravzaprav samozadostna in suverena vlada? Gre za zelo resnično vlado z državo (nebesi) in državljani. Nedvomno ni nobene duhovne ali zemeljske vlade, ki bi lahko preživela brez ustreznega pravosodnega sistema. Zato je razodetje Roberta Hendersona o delovanju na nebeških sodiščih izjemno pomembno za izboljšanje globalnega Kristusovega telesa. Verjamem, da Bog uporablja može, kot je Robert Henderson, da cerkev seznani s sodno platjo Božje vlade.

Bodimo iskreni, Kristusovo telo se večinoma ni zavedalo Božje goreče strasti do pravičnosti. Verjamem, da je to tudi razlog, zakaj se celo »sporočilo milosti« ne uporablja pravilno, saj se uporablja, kot da milost opravičuje Boga, da ni Sodnik vse zemlje. Verjamem v »sporočilo milosti«, kolikor ne ruši Božjega lastnega sodnega sistema, na katerem temelji njegovo kraljestvo.

Prestol milosti in nebeška sodišča

»Nimamo namreč velikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, ampak je bil v vsem preizkušen kakor mi, vendar brez greha. Zato pristopimo pogumno k prestolu milosti, da bomo lahko prejeli usmiljenje in našli milost, ki nam bo pomagala v stiski.« (Hebrejcem 4:15-16).

Nedvomno ima vsaka vlada več sodišč znotraj sodne veje oblasti. V večini držav, ki spoštujejo zakon, obstaja veliko sodišč, kot so nižja sodišča, okrožna sodišča, sodišča za prekrške, zapuščinska sodišča, višja sodišča, pritožbena sodišča in vrhovna sodišča.

Ker je tako, obstaja tudi veliko sodišč v nebesih znotraj Božjega sodnega sistema. Eno od teh sodišč je »Prestol milosti«. Morda je to najbolj znano nebeško sodišče večini Kristusovih sledilcev. To je sodišče, kjer se pojavimo, ko nas premagajo osebni grehi in slabosti.

Pisec Hebrejcem nas opominja, naj se temu sodišču približamo s pogumom, saj vemo, da bomo prejeli usmiljenje in našli milost, ki nam bo pomagala v stiski.

Vendar »Prestol milosti« ni edino sodišče med nebeškimi sodišči. Toda tega ne bi vedeli, če bi poslušali nauke mnogih učiteljev sporočila milosti. Nekako nekatera sporočila milosti učijo sporočilo milosti, kot da Božja milost osvobaja Božje kraljestvo s sodne strani Božje večne vlade. Nič ne bi moglo biti dlje od resnice. To pojasnjuje, zakaj velik del sporočila milosti, ki se danes uči, ljudi navaja k temu, da se obnašajo, kot da ni nobenih božanskih ali duhovnih posledic za življenje, kot ga živijo. To je hudo napačna ocena in napačna uporaba Božje milosti.

Ko imate v kateri koli državi sodni sistem, se preprosto ignoriranje očitnih kršitev zakona šteje za žalitev integritete nacionalnega sodnega sistema. Kako boste zaupali ameriškemu (slovenskemu) pravosodnemu sistemu, če ugotovite, da se pravosodni sistem ne uporablja pravično? Celoten pravosodni sistem katere koli države je ogrožen z državljansko neposlušnostjo ali propadom, ko državljani začnejo čutiti, kot da se pravosodni sistem ne uporablja pravično. Gospod ve, da to velja za kateri koli pravosodni sistem, vključno z Njegovim. To načelo pravičnosti je razlog, zakaj Bog ni pristranski pri uporabi pravice. Bog ne favorizira, ker mu sodni vidik Njegovega kraljestva ne dovoljuje pristranskosti. Tudi pod to čudovito dobo milosti Bog ni nikoli odpravil večnih nebeških sodnih sistemov. Kljub temu je Božja milost razlog, da lahko zlahka dostopamo do nebeških sodišč. V tem poglavju bomo, ko bomo govorili o božanskih prepovedih približevanja, izhajali iz sodne plati Božje vlade.

 

Opredelitev prepovedi približevanja

Spodaj je pravna definicija prepovedi približevanja ali tistega, kar je v večini zemeljskih pravosodnih sistemov znano tudi kot zaščitna odredba.

Prepoved približevanja ali zaščitna odredba je namenjena zaščiti nečesa. Preprosta pravna definicija »prepovedi približevanja« v svetu, v katerem živimo, je naslednja: Prepoved približevanja ali zaščitna odredba je odredba, ki jo izda sodišče za zaščito osebe, podjetja, družbe, ustanove ali subjekta in širše javnosti v situaciji, ki vključuje domnevno nasilje v družini, napad, nadlegovanje, zalezovanje ali spolni napad.

Zgornja definicija je pravna in splošno sprejeta definicija prepovedi približevanja v tej naravni dimenziji, ki ji pravimo svet. Ta definicija je večinoma medcelinska. Pravna definicija prepovedi približevanja tudi jasno določa, zakaj so znane tudi kot zaščitne odredbe. Jasno jih izdajo sodišča za zaščito osebe ali subjekta pred nepopravljivo škodo v izrednih razmerah.

Vendar pa namen te knjige ni razpravljati o uporabi naravnih prepovedi približevanja. O definiciji in pomenu naravnih prepovedi približevanja razpravljamo le zato, da bi jasno prikazali, zakaj morajo Kristusovi ambasadorji razumeti pomen božanskih prepovedi približevanja in kako jih uporabljati.

Definicija Božjih prepovedi

Kajti glej, spočela boš in rodila sina. Britvica se ne sme dotakniti njegove glave, kajti otrok bo od materinega telesa nazirec Bogu in začel bo reševati Izraela iz rok Filistejcev.« (Sodniki 13:5).

Na tej točki se želim poglobiti v Božje prepovedi. Pogledali si bomo nekaj svetopisemskih odlomkov, ki nam bodo pomagali razumeti božje prepovedi.

Ko me je Gospod začel učiti o Božjih prepovedih, sem bil poskusni zajček, s katerim je pokazal pomen uboganja Božjih prepovedi.

Spomnim se, ko sem v 90. letih živel v Južni Afriki; v tistem času sem deloval kot zdravilni evangelist. Avto sem si sposodil od bele ženske, ki je bila del moje evangelizacijske službe. Pridigal sem na križarski vojni v pretežno črnski vasi, znani kot Mamelodi. Neke noči po zelo močni noči čudežev, ozdravljenj, znamenj in čudežev sem se veselo odpeljal domov. Bil sem na sedmem nebu! V ozadju je igrala pesem »Jesus Is Alive« Rona Kenolyja. Nič ne more iti narobe, sem si mislil!

Ko sem se približal semaforju, sem zaslišal tih, nežen glas, ki mi je rekel: »Ko prideš do semaforja, zavij desno in uporabi povratno pot, da prideš do svojega doma.« Vedel sem, katero pot mi je predlagal Sveti Duh, vendar je to pomenilo dodatnih 20 minut vožnje. Bil sem utrujen, zato sem opozorilo prezrl. Ko sem se ustavil pri drugem semaforju, me je od zadaj zadel voznik tovornjaka. Moja mala Toyota Corolla je bila hudo poškodovana.

Po nesreči mi je srce močno razbijalo, ker sem vedel, da je avto izposojen. Nato sem zaslišal isti tih, nežen glas, ki mi je rekel: »Vse, kar si moral storiti, da bi se izognil nesreči, je bilo, da si pri semaforju zavil desno, kot sem ti rekel.« Takrat nisem imel pojma, da je Gospod uporabil božansko prepoved približevanja z nebeških sodišč, ko je mi je rekel, naj na prvem semaforju zavijem desno. Moja sodba o kršitvi Božje prepovedi približevanja je bila takojšnja.

Ko je policija končno prispela, sem na svoje veliko razočaranje ugotovil, da voznik tovornjaka ni imel avtomobilskega zavarovanja. Bil je tisto, kar Južnoafričani imenujejo »nočni vozniki«. To so bili vozniki, ki niso imeli vozniškega dovoljenja ali zavarovanja, zato so vozili ponoči v upanju, da se bodo izognili policiji. To je pomenilo, da sem bil odgovoren za popravilo poškodovanega avtomobila svoje prijateljice. Stalo me je šest mesecev mojih honorarjev, da sem končno popravil njen avtomobil.

Ves ta čas mi je Sveti Duh strogo govoril: »Ne naredi napake, da bi zavil levo, ko ti rečem, da zavij desno.« Verjemite mi, razumel sem sporočilo!

To me pripelje do vprašanja za milijon dolarjev: »Kaj je Božja prepoved približevanja?«

Božja prepoved približevanja ali zaščitna odredba je odredba, ki jo izdajo nebeška sodišča za zaščito usode osebe, podjetja, naroda ali državljanov Kraljestva v situaciji, ki vključuje jasno in neposredno nevarnost za vnaprej določene Božje namene. Včasih nebeška sodišča izdajo tudi božanske prepovedi približevanja, da bi Božjemu otroku dala čas, da se zbere.

Ta vidik božanskih prepovedi približevanja bomo podrobneje obravnavali. Ena glavnih težav, ki daje tožniku bratov pravno podlago za upiranje usodi tolikim Božjim otrokom, je ta, da so mnogi od njih, tako kot Samson, krivi kršitve Božanskih prepovedi približevanja, ki jih je Bog naložil njihovim življenjem. Te kršitve božanskih prepovedi približevanja se je treba najprej pokesati, preden lahko nekateri Božji otroci doživijo popoln preboj.

Nekoč mi je Gospod rekel: »V Kristusovem telesu je bilo veliko kršitev božanskih prepovedi približevanja in na nebeških sodiščih so se proti njim nakopičili sodni primeri.«

V kasnejšem poglavju se bom ukvarjal s tem, kaj se zgodi, ko oseba krši božansko prepoved približevanja. Zadnje poglavje te knjige je polno aktivacijskih molitev, ki vam bodo pomagale, da se obrnete na nebeška sodišča in zaprosite za uporabo božanske prepovedi približevanja vašemu življenju proti demonskim silam in morilcem usode.

Uporaba za življenje  

Poučna vrstica

»Kajti tako mi je bilo zapovedano po GOSPODOVI besedi, rekoč: Ne jej kruha in ne pij vode in se ne vračaj po isti poti, po kateri si prišel.« Šel je torej po drugi poti in se ni vrnil po poti, po kateri je prišel v Betel.« (1 Kraljev 13:9–10).

Razmišljanja

1. Kaj je Božja prepoved približevanja?

2. Ste že kdaj kršili Božjo prepoved približevanja?

 

Poglavje 4 - Življenjski slog častnika nebeških dvorišč

In rekel sem: »Naj mu dajo na glavo čist turban.« In dali so mu na glavo čist turban in ga oblekli. In Gospodov angel je stal zraven. Tedaj je Gospodov angel opomnil Jozueta: »Tako pravi Gospod nad vojskami: Če boš hodil po mojih potih in če boš izpolnjeval mojo zapoved, boš tudi sodil mojo hišo in prav tako nadzoroval moja dvorišča; dal ti bom prostore, da boš hodil med temi, ki stojijo tukaj.« (Zaharija 3:5–7).

Preden se poglobimo v razumevanje in uporabo božanske prepovedi, verjamem, da Gospod želi, da spregovorim o življenjskem slogu uradnika nebeških dvorov.

Ko je apostol Robert Henderson pridigal v naši cerkvi (Lovefestchurch.com), sem bil zelo blagoslovljen, ko je v enem od svojih sporočil govoril o pomenu življenjskega sloga za ljudi, ki želijo postati spretni v delovanju na nebeških dvorih.

Robert je izjavil: »Bolj ko umiraš sebi, več moči ti bo Bog podelil pred nebeškimi sodišči.« Popolnoma sem se strinjal z njim in to bom v tem poglavju podrobneje pojasnil.

Rast v naklonjenosti pri Bogu in ljudeh!

Jezus pa je napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in ljudeh. (Luka 2:52).

V duhovnem svetu obstaja postava, ki se popolnoma razlikuje od Božjega maziljenja na vašo karizmo ali dar. Duhovna postava je v duhovnem svetu zelo resnična in tržna valuta. Medtem ko je maziljenje božanska opolnomočenje s Svetim Duhom, postava izvira iz življenja, ki ga Bogu dajete kot živo žrtev, tako da svojo voljo, um in čustva nenehno podrejate vodstvu njegovega Duha. To je ključna razlika med maziljenjem in postavo. Postavo najbolj potrebujemo, da bi lahko učinkovito delovali v nebeških dvorih.

Sveto pismo nam pravi, da je Jezus rasel v postavi, ne le v maziljenju. Pravzaprav je Jezus rasel v postavi, še preden je nanj padlo maziljenje Svetega Duha, potem ko ga je Janez Krstnik krstil v reki Jordan (glej Matej 3).

Pravi problem v Kristusovem telesu je, da imamo veliko ljudi, ki so maziljeni, vendar nimajo duhovne postave pri Bogu in ljudeh.

Glede na Luka 2:52 si pridobimo naklonjenost pri Bogu in ljudeh, ko rastemo v duhovni rasti. To pa zato, ker je rast povezana s pravnim položajem. Naklonjenost pri Bogu pomeni, da nam Bog daje milost, da prikličemo Njegovo navzočnost in sodno moč, da odloča v našem imenu. Naklonjenost pri ljudeh pomeni, da Bog dovoli, da se ljudje naravno privlačijo k nam in nas imajo za verodostojne, ko govorimo ali molimo v Božjem imenu.

Ne vem, kako je z vami, ampak jaz si obupno želim rasti in naklonjenosti pri Bogu in ljudeh. Preveč imam dela za Božje kraljestvo, da bi zapravljal svoj čas s prepričevanjem Boga in ljudi, naj ukrepajo v mojem imenu.

Tedaj so učenci na samem pristopili k Jezusu in rekli: »Zakaj ga mi nismo mogli izgnati?« Jezus jim je rekel: »Zaradi vaše nevere. Kajti resnično vam povem: Če imate vero kakor gorčično zrno in rečete tej gori: 'Premakni se od tod tja,' in se bo premaknila; in nič vam ne bo nemogoče« (Matej 17:19–20).

 Ste se kdaj vprašali, zakaj nekateri ljudje lahko molijo in se stvari v duhovnem svetu takoj odprejo, ko pa molite vi, se ne zgodi nič?

To je posledica dejstva, da so razvili svojo duhovno podobo in imajo življenjski slog, ki to dokazuje, vi pa ne. Nedvomno smo vsi Božji otroci, vendar ne živimo za Gospoda na enak način.

Čeprav smo vsi Božji otroci, ne hodi vsak Božji otrok v strahu pred Gospodom. Nekateri kristjani ravnajo z Bogom, kot da je eden od njihovih daljnih sorodnikov. Obnašajo se, kot da je to, kar jim naroči, naj storijo, lep predlog in ne kraljeva zapoved. Potem so tu še tisti, ki so pripravljeni dati svoje življenje, da bi ubogali Gospoda. Posledično imajo zaradi načina svojega življenja podobo pred Bogom.

Življenjski slog uradnika sodišča

Gospod mi je povedal, da je potreben življenjski slog, preden se ljudem lahko zaupa, da postanejo uradniki nebeških sodišč, ki lahko dejansko uporabijo Božje prepovedi približevanja. Gospod mi je rekel: »Uporaba Božjih prepovedi približevanja je en vidik nebeških sodišč, ki ga ne more uporabiti vsak Božji otrok.« To ne pomeni, da se Božji otroci ne morejo obrniti na nebeška sodišča, da bi zaprosili za Božjo prepoved približevanja zoper osebo ali situacijo, ki predstavlja neposredno nevarnost za njihovo dobro počutje.

Zadnje poglavje te knjige bo obravnavalo aktivacijske molitve za zahtevo za Božje prepovedi približevanja. To je dobra novica – vsak s krvjo oprani Božji otrok se lahko pod ustreznimi pogoji obrne na sodišča in zaprosi za prepoved približevanja.

Vendar pa je uporaba ali izrekanje božanskih prepovedi približevanja (kot so naravne prepovedi približevanja) funkcija sodnika v katerem koli sodnem sistemu. To pomeni, da lahko le Pravični sodnik, nekateri visoko rangirani angeli in človeški uradniki nebeških sodišč, ki so prešli od tožnika do sodnika, izrečejo božanske prepovedi približevanja v zemeljskem kraljestvu.

V naslednjem poglavju vas bom naučil, kako preiti od tožnika do sodnika na nebeških sodiščih. Ko se bom poglobil v življenjski slog uradnika nebeških sodišč, boste začeli razumeti, zakaj je to tako pomembno za celotno temo delovanja na nebeških sodiščih.

Bog vam mora zaupati moč, da izrečete božanske prepovedi približevanja. Zato morate gojiti svojo duhovno podobo na nebeških sodiščih. Zdaj bomo preučili Zaharija 3:5–7 in Razodetje 12:11, da bi v celoti razumeli življenjski slog uradnika nebeških sodišč.

1.      Oblačenje Kristusovega uma

In rekel sem: »Naj mu dajo na glavo čist turban.« In dali so mu čisti turban so mu dali na glavo in ga oblekli. In Gospodov angel je stal zraven.« (Zaharija 3:5).

Noben um ni bolj zdrav od Kristusovega. Jezus Kristus je imel najbolj zdrav um od vseh ljudi, ki so kdaj živeli. Kristusov um je bil bolj zdrav od uma prvega Adama. Čeprav je bil Adamov um genialen (s svojim umom si je lahko zapomnil imena vseh živali na planetu Zemlja), se njegov um nikoli ni mogel kosati s Kristusovim umom. Jezus je imel tako zdrav um, da kljub vsem mogočim skušnjavam ni nikoli grešil s svojim umom – niti enkrat.

Tega zagotovo ne morem reči o sebi. Samo Bog ve, kolikokrat sem grešil s svojim umom, da sem se kasneje pokesal. Prepričan sem, da na tem otoku nisem sam.

Izraz v preroku Zahariju: »Naj mu na glavo dajo čist turban,« je preroška slika oblačenja Kristusovega uma. Božja beseda nas opominja, naj si oblečemo Kristusov um. Da bi si nadeli Kristusov um, se moramo ločiti od starega uma, ki je pripadal stari meseni naravi z njenimi neskončnimi grešnimi željami. To pomeni, da ne morete biti uradnik nebeških dvorov z umazanim umom.

Dobra novica je, da je Jezusova kri več kot sposobna očistiti naše misli. Ko je Gospodov angel (Jezus) naročil svetim angelom v nebeških dvorih, naj Jozuetu na glavo nadenejo čist turban, je Gospod učinkovito posvetil njegov um. Ali ste pripravljeni dovoliti Gospodu, da posveti vaš um, da boste lahko postali učinkovit uradnik nebeških dvorov?

2.     Oblečeni v pravičnost

In rekel sem: »Naj mu na glavo nadenejo čist turban.« Nadeli so mu torej čist turban na glavo in ga oblekli. In Gospodov angel je stal zraven (Zaharija 3:5).

Gospodov angel postavlja še eno pomembno prošnjo. Angelskim uradnikom dvorov naroči, naj Jozuetu oblečejo bogata, čista in kraljevska oblačila pravičnosti. V preroškem jeziku »oblačila« vedno predstavljajo bodisi pravičnost bodisi greh. Če so oblačila čista, to pomeni, da je nekdo oblečen v pravičnost. Po drugi strani pa, če so oblačila umazana, to pomeni, da je oseba oblečena v greh ali krivico. Bog je Bog pravičnosti, zato ne bo dovolil, da bi človeški uradniki nebeških sodišč prišli pred Njega oblečeni v greh.

Narava ali zadrževanje nepriznanega osebnega greha.

Najpomembneje je, da pravičnost ni verski izraz. Gre za pravni izraz, ki se ga študenti prava učijo na pravni fakulteti, in pomeni »pravičen odnos pred oblastjo ali sodnikom«.

Pravičnost v biblijskem smislu preprosto pomeni »biti v pravičnem odnosu pred Bogom ali oblastjo«. To pomeni tudi, da ko je oseba ubežnik pred zakonom, ni v pravičnem odnosu z vlado in njenim pravosodnim organom. To je Adamov greh v rajskem vrtu storil vsemu človeštvu. Zaradi njega smo postali duhovni ubežniki pred Božjim zakonom, dokler Jezus ni plačal cene za nas, da bi bili spet pravični.

Zato je pravičnost najpomembnejši pogoj uradnika katerega koli sodnega sistema, zlasti nebeških sodišč. Jozue ni mogel nikoli postati uradnik nebeških sodišč, dokler ni bil popolnoma oblečen v pravičnost. Ali ste oblečeni v pravičnost? Če niste, Biblija pravi: »Če priznavamo svoje grehe, je zvest in pravičen, da nam jih odpusti in nas očisti vse krivice.« (1 Janez 1:9).

3.     Hoja po poteh Duha

Nato je Gospodov angel opomnil Jozueta: »Tako pravi Gospod nad vojskami: 'Če boš hodil po mojih potih ...'« (Zaharija 3:67). Gospodov angel nadalje opomni Jozueta in reče: »Če boš hodil po mojih potih.« Ta izraz »hoditi po mojih potih« je za nas izjemno pomemben.

Samoumevno je, da Gospodove poti niso naše poti. »Gospodove poti« so starodavne poti, načrti, sistemi, vedenja in metodologije, ki jih Bog po svoji presoji uporablja za izpolnjevanje nasveta svoje volje.

Bog se je na primer odločil, da bo Naamanovo gobavost ozdravil v umazani reki Jordan, namesto da bi uporabil senzacionalno nebesno modro vodo reke Damask. Naaman je skoraj izgubil priložnost za čudež, ker se je počutil ponižanega zaradi načina, kako se je Bog odločil, da ga ozdravi (glej 2 Kraljev  5).

Eden mojih najljubših svetopisemskih odlomkov o Gospodovih potih je neposredno povezan z Mojzesom in Izraelom. »Mojzesu je razodel svoje poti, Izraelovim sinovom svoja dejanja.« (Psalm 103:7). Ta odlomek iz Svetega pisma pomeni, da je Mojzes, Božji mož, imel razodetje »poti Duha«, medtem ko je preostali Izrael vedel le, kaj je Bog storil (dejanja), ne pa tudi, zakaj je to storil (poti).

Meni je to očitno, da je Gospodov angel želel, da bi Jozue vedel, da če želi biti učinkovit uradnik nebeških dvorov, mora biti popolnoma odvisen od vodstva Svetega Duha.

Ko je brat Robert Henderson vodil našo skupnost v nebeške dvore, sem bil precej navdušen, ko sem videl, kako zelo se vsakič zanaša na vodstvo Svetega Duha. Žal so v diaspori posnemovalci, ki ljudi v nebeške dvore vodijo mehanično brez vodstva Svetega Duha. Zato ljudje, ki jim sledijo, ne doživljajo resničnih duhovnih prebojev.

Delovanje v nebeških dvorih bo zahtevalo visoko stopnjo odvisnosti od vodstva Svetega Duha. Sveti Duh je najpomembnejši uradnik nebeških dvorov, ker brez Njega ne bi imeli nobenega dostopa do duhovnega sveta. Čeprav lahko zahtevamo nastop pred nebeškimi dvori po Jezusovi krvi, je Sveti Duh tisti, ki manifestira resničnost nebeških dvorov. Nebeški dvori se ne manifestirajo ali delujejo zunaj vodilnega vpliva tretjega člana Božanstva.

 Jezus je rekel celo to: »Ko pride on, bo ovrgel svet glede greha, pravičnosti in sodbe.« (Janez 16:8).

Bodite pozorni na besede, ki jih Jezus tukaj uporablja – obsoditi, greh, pravičnost in sodba – se vse nanašajo na nebeška sodišča. Samo sodišče lahko kogar koli obsodi, oprosti ali sodi, Jezus pa nam v tem odlomku pokaže, da je Sveti Duh nedvomno najpomembnejši uradnik nebeških sodišč tukaj na zemlji. Zato je samoumevno, da moramo biti, če želimo postati učinkoviti uradniki nebeških sodišč, popolnoma podrejeni vodstvu Svetega Duha.

4.    Zaveza popolne poslušnosti

Tako pravi Gospod nad vojskami: »Če boš hodil po mojih potih in če boš izpolnjeval mojo zapoved, boš sodil tudi mojo hišo in boš nadzoroval moja sodišča; dal ti bom prostore, da boš hodil med temi, ki stojijo tukaj.« (Zaharija 3:7).

Izraz preroka Zaharija: »Če boš izpolnjeval mojo zapoved, boš sodil tudi mojo hišo,« se neposredno nanaša na pomen poslušnosti Bogu v življenju človeškega uradnika nebeških sodišč. Bogu ni nič pomembnejšega od zaveze popolne poslušnosti. Zakaj? Prav zaveza popolne poslušnosti je Jezusa postavila na križ. Če bi Jezusu odstranili poslušnost Bogu iz srca, ne bi nikoli umrl tako grozljive smrti na križu, da bi odkupil naš greh.

Načelo poslušnosti v Jezusovem srcu je prišlo do polnega izraza v slavni agoniji našega Odrešenika v Getsemanskem vrtu. V Getsemanskem vrtu se je Gospod Jezus Kristus bojeval v svoji največji bitki doslej. Bila je duhovna bitka med Božjo voljo in voljo Sina človekovega. Bila je ista duhovna bitka, ki se je odvijala med Adamovo voljo in Božjo voljo v rajskem vrtu. Prvi Adam je izbral svojo voljo, medtem ko je zadnji Adam (Jezus) izbral Božjo popolno voljo. Bitka je bila tako intenzivna, da se je Jezus začel krvavo potiti. Na srečo se je bitka končala z Jezusovimi besedami: »Oče, če je tvoja volja, vzemi ta kelih mimo mene; vendar se ne zgodi moja volja, ampak tvoja.« (Luka 22:42).

Delovanje na nebeških dvorih bo od nas zahtevalo, da smo poslušni tako Gospodovemu glasu kot protokolu nebeških dvorov.

Pravnih primerov pred nebeškimi dvori ne moremo predstavljati v duhu neposlušnosti. Neposlušnost je stranski produkt kraljestva teme. Hoja v neposlušnosti nas spravlja pod Satanovo oblast. Če živimo v neposlušnosti, ogrožamo svoj pravni položaj in pristojnost pred nebeškimi sodišči. Satan, naš največji sovražnik in tožnik bratov, bo našo neposlušnost Bogu uporabil kot pravni prag, da se upre naši prošnji pred nebeškimi sodišči.

Ko je apostol Robert Henderson v naši cerkvi učil o nebeških sodiščih, je rekel: »Nikoli se ne moreš dovolj pokesati, ko gre za delovanje na nebeških sodiščih. To pa zato, ker nam kesanje pred Gospodom za znane in neznane grehe, preden predstavimo svoj pravni primer pred Gospodom, nikoli ne more škoditi, četudi pretiravamo.« Kesanje za Božjega otroka je kot sveto obhajilo. Nikoli ga ne moreš storiti dovolj in če ga opravimo večkrat, nam duhovno gledano ne škodi. Kljub temu Bog zahteva duha poslušnosti v srcih človeških uradnikov nebeških sodišč.

5.     Dati svoje življenje kot živo žrtev.

Premagali so ga z Jagnjetovo krvjo in z besedo svojega pričevanja; niso ljubili svojega življenja do smrti. (Razodetje 12:11).

Ni večje daritve, ki jo lahko damo Gospodu, kot je naše življenje. Dajanje denarja cerkvi, medtem ko nočemo predati svojega življenja Gospodu, nam dolgoročno ne bo prineslo veliko koristi. Pričevanje Svetega pisma je precej jasno. Bog ima raje vaše življenje kot vaše zemeljsko imetje. Pomislite Glede tega – kako je lahko Bog, ki je lastnik vsega stvarstva, navdušen nad vami, ko mu daste avto, denar ali hišo? Bog je te stvari že imel v lasti, preden ste mu jih dali. Česar nima samodejno v lasti, čeprav je Gospod vsega, je vaša svobodna volja. Človekova svobodna volja ga dela popolnoma podobnega Bogu.

Kot ljudje se lahko odločimo, ali bomo ljubili ali sovražili, ubogali ali ne. Zato je izraz »in niso ljubili svojega življenja do smrti« v Razodetju 12:11 zelo eksplozivna izjava. Pomeni, da so se zadevne osebe s svojo svobodno voljo odločile, da »ne bodo ljubile svojega življenja« do te mere, da bodo mučeniki. To je največja daritev, ki jo lahko človek kdaj da Bogu, ki edini pozna neprecenljivo naravo »svobodne volje«.

Ko je Robert Henderson v naši cerkvi učil o nebeških dvorih, je izjavil: »Ko damo svoje življenje kot živo žrtev, dobimo več moči na nebeških dvorih.«

Kot človek, ki je odraščal v Afriki, resnično razumem pomen oltarjev. Iz prve roke poznam moč oltarjev. Vse čarovništvo, ki je teroriziralo Afriko, je povezano z oltarji, ki so jih naši predniki posvetili demonskim bogovom. Vendar pa zgodba o oltarjih kot krajih žrtvovanja in čaščenja temelji na nauku Svetega pisma. Bog je Bog, ki rad obiskuje ljudi pri oltarjih. V Stari zavezi je Božja slava, kadar koli so Abraham, Izak, Jakob, Mojzes ali kralj David zgradili oltar, hitro obiskala ves narod. Zakaj? To je zato, ker oltarji predstavljajo človeka, ki prostovoljno položi svoje življenje kot živo žrtev pred Gospodom. Če želimo postati učinkoviti uradniki nebeških dvorov, moramo položiti svoja življenja kot živo žrtev pred Gospodom. (glej Rimljanom 12:1–2).

6.    Hoja v ponižnosti Zadnje, a ne najmanj pomembno: Bog želi, da hodimo v

ponižnosti. Malo stvari Bog bolj ceni kot ponižnost. Luciferjev padec je posledica presečišča ponosa in upora. Ponos je pokvaril Luciferjevo modrost zaradi njegove neizmerne lepote. Namesto da bi trgoval s ponižnostjo, je na nebeških dvorih uvedel napačno platformo za trgovanje – ponos.

»Tvoje srce se je zaradi tvoje lepote prevzelo, zaradi svojega sijaja si pokvaril svojo modrost. »(Ezekiel 28:17).

Od takrat je Satan ali Leviatan gospodar »sinov ponosa«. »Vidi vse vzvišeno, kralj je nad vsemi sinovi ponosa« (Job 41:34). Zapomniti si moramo, da bolj ko nas Bog uporablja na nebeških dvorih, bolj ponižno bomo morali hoditi.

Ponižnost oropa tožnika vsakršne pravne podlage, da bi se uprl naši sodni avtoriteti in statusu pred nebeškimi sodišči. Najpomembneje pa je, da je Sveto pismo zelo jasno, da se Bog upira prevzetnim in daje milost tistim, ki so ponižni. (glej Jakob 4:6).

Hoja v ponosu je najhitrejši način, da izgubimo svoj pravni status pred nebeškimi sodišči. Zato Sveti Duh zahteva ponižnost od vseh človeških in nebeških uradnikov nebeških sodišč.

Uporaba za življenje

Verz za pomnjenje: Tako pravi Gospod nad vojskami: »Če boš hodil po mojih potih in če boš izpolnjeval mojo zapoved, boš sodil tudi mojo hišo in prav tako nadzoroval moje dvore; dal ti bom prostore, da boš hodil med temi, ki stojijo tukaj« (Zaharija 3:7).

Razmišljanja

1. Kakšen dokaz je imel Satan proti Jozuetu, velikemu duhovniku?

2. Vam je Gospod v vašem življenju pokazal kaj, kar hudič uporablja, da vas obtoži na nebeških sodiščih?

 

Poglavje 5 - Prehod od tožnika k sodniku

Toda pristopili ste h gori Sion in k mestu živega Boga, nebeškemu Jeruzalemu, k nešteti množici angelov, k splošnemu zboru in cerkvi prvorojencev, ki so vpisani v nebesih, k Bogu, sodniku vseh, k duhovom pravičnih, ki so dosegli popolnost, k Jezusu, posredniku nove zaveze, in h krvi škropljenja, ki govori bolje kakor Abelova. (Hebrejcem 12:22–24).

Zaradi prelite Kristusove krvi, ki nenehno »govori in oznanja svoje sodno pričevanje« v našem imenu, (Hebrejcem 12:24), smo skupaj z dokončanim Kristusovim delom na križu, dobili slavno priložnost, da v duhu poguma pridemo pred nebeška sodišča.

Eno najpomembnejših nebeških sodišč je Prestol milosti. Eno od sodišč je »sodišče narodov«, kjer se sodijo zadeve narodov in njihovih vladarjev (glej Daniel 5:1–15). Vendar pa želim, da razumete tudi, da smo dobili pravno pooblastilo, da svoje primere predstavimo kot tožniki pred nebeškimi sodišči.

»Predstavite svojo zadevo,« pravi Gospod. »Predstavite svoje močne razloge,« pravi Jakobov kralj (Izaija 41:21).

Ko tožnik vloži obtožbo proti nam na nebeških sodiščih, nam le daje priložnost, da prosimo Jezusa, našega zvestega Zagovornika na nebeških sodiščih, naj nas zastopa pred Pravičnim Sodnikom.

»Otročiči moji, to vam pišem, da ne grešite. In če kdo greši, imamo zagovornika pri Očetu, Jezusa Kristusa Pravičnega.« (1 Janez 2:1).

Tukaj moram obravnavati zelo pomemben vidik nebeških sodišč. Čeprav je za nas vznemirljivo, da svoje primere pred nebeškimi sodišči predstavljamo kot tožniki, je pomembno vedeti, da je status tožnika v kateri koli sodni dvorani veliko nižji od statusa drugih uradnikov sodišča.

Na primer, sodni izvršitelj, aretacijski uradnik, odvetnik, tožilec in sodni uradnik imajo v sodni dvorani višji položaj kot tožnik. Očitno je tako status kot pravni položaj sodnika v sodni dvorani veliko višji od statusa katerega koli drugega uradnika sodišča.

Ko mi je Gospod to pokazal, mi je rekel: »Želim spremeniti položaj mnogih svojih ljudi iz tožnikov v sodnike na mojih sodiščih, če so mi pripravljeni zagotoviti življenjski slog, ki ga potrebujem za ta prehod.«

Veliki prehod

Gospod me je popeljal h knjigi Zaharija, da bi mi pokazal, kako lahko kateri koli Božji otrok preide iz tožnika v sodnika na nebeških sodiščih.

Bil sem čudovito presenečen, ko sem to videl! V Zahariju 3 nam Bog ponudi vpogled v nebeško sodno sojenje, ki je v teku. Analizirali bomo to neverjetno sodno dramo, da bi videli, kako je Gospod Jezus (Gospodov angel) Jozueta, velikega duhovnika, spremenil iz tožnika v sodnika na Božjih sodiščih. Videli bomo, kako Bog spremeni duhovno podobo Božjega otroka iz tožnika v sodnika. Bog dobesedno vodi Jozueta skozi celoten proces, kako postati sodnik na nebeških sodiščih.

Ali se zavedate, da niste bili poklicani le za tožnika na nebeških sodiščih? Bog vas želi vzgojiti v sodnika v duhovnem svetu. Samuel je bil v Izraelu več kot prerok. Bil je sodnik. Bil je človeški predstavnik tukaj na zemlji v imenu nebeških sodišč.

Zakaj so bile Samuelove sodbe zavezujoče tako v nebesih kot na zemlji.

Poglejte to! Če je bil Samuel, starozavezni svetnik, sodnik na nebeških sodiščih, zakaj ne morete biti tudi vi sodnik pod Novo zavezo?

Verjamem, da je moj prijatelj apostol Robert Henderson eden od sodnikov v imenu nebeških sodišč, ki jih je Bog vzgojil v naši generaciji. Bog ga in druge, kot je on, uporablja za izvrševanje Božjih pravičnih sodb v imenu ljudi, katerih usodo je zastavil tožnik bratov.

Ko je Robert mene in mojo ženo popeljal skozi nebeška sodišča, da bi predstavil najin primer, je v najinem življenju prišlo do takojšnjega preboja. Božja sodba proti temu, kar naju je zadrževalo, je prišla hitro, ker sva šla pred nebeška sodišča z možem, ki je bil dejansko sodnik v duhu in ne le tožnik.

Verjamem, da želi Bog vzgojiti veliko sodnikov v Kristusovem telesu, ki imajo življenjski slog uradnika nebeških sodišč.

Bog mnogim ljudem v Kristusovem telesu ne more zaupati sodbe nad Svojo lastno hišo. To je posledica dejstva, da mnogi tako imenovani ponovno rojeni kristjani niso dovolj mrtvi mesu, da bi postali sodniki v duhu. Ali ste vedeli, da sodniki ne smejo v zadevo, ki ji predsedujejo, vnašati svojih čustev ali pristranskosti? Ko sodnik v katero koli zadevo vnese svoje čustvene pristranskosti, se odpre za pritožbo. Zato lahko sodniki na višjih sodiščih razveljavijo sodbo drugega sodnika, če ugotovijo, da je čustvena vpletenost sodnika v zadevo ustvarila bistveno navzkrižje interesov ali ogrozila vladavino prava.

Ko ste sodnik, naj bi bili nepristranski; tudi če vam je tožnik všeč, kot sodnik ne smete izkazovati pristranskosti. Zakaj? To je posledica dejstva, da imate v sodni dvorani status; vsi sodni postopki v sodni dvorani se zanašajo na sodnikovo nepristranskost, da bi ohranili vladavino prava.

Zato je knjiga Roberta Hendersona Delovanje na nebeških sodiščih zelo pomembna za Kristusovo telo. Če še niste prebrali Robertove knjige, na katero se sklicujem, vam svetujem, da si jo takoj priskrbite. Robertova knjiga vas bo naučila protokolov delovanja na nebeških sodiščih. Bog je pravični sodnik, ki ne sme izkazovati pristranskosti, ki krši vladavino prava, samo zato, da bi rešil svoje otroke. Namesto tega nas naš nebeški Oče želi naučiti, kako natančno pristopiti k njegovemu sodnemu stolu. Na ta način mu lahko damo zakonsko pravico, ki jo želi storiti za nas, kar si kot naš ljubeči nebeški Oče želi storiti v našem imenu.

Jozuetova pot od tožnika do sodnika

Poglejmo, kako je Bog Jozueta premaknil od tožnika do sodnika na sodiščih našega Boga. Poglejmo si Zaharija 3, vrstico za vrstico:

»Potem mi je pokazal Jozueta, velikega duhovnika, ki je stal pred Gospodovim angelom, in Satana, ki je stal na njegovi desnici, da bi se mu uprl. (Zaharija 3:1).

Nebeška sodna drama se začne z Jozuetom, velikim duhovnikom, ki stoji pred Gospodovim angelom. Biblijski učenjaki se strinjajo, da je naziv »Gospodov angel« eden od starozaveznih nazivov Ješue (Mesije). Melkizedek je še ena omemba Jezusa, vendar je to tema za drugo knjigo. V tem nebeškem sojenju Jozuetu je Gospodov angel v tem primeru zagovornik. V sodni dvorani je kot Jozuetov zagovornik. Po drugi strani pa je Satan v sodni dvorani prisoten kot »tožnik ali tožilec«.

Beseda Satan preprosto pomeni »tožnik«. Vendar Satan ni tožnik v istem pomenu kot vaški pijanec, ki nekoga žali, ker je preveč popil. Mnogi kristjani tako razmišljajo o Satanu; ne uspejo uresničiti svojih od Boga danih usod, ker ne prepoznajo, da ima Satan dejansko pravno podlago za svoje obtožbe. Satan nas dan in noč obtožuje pred Bogom, kljub neizpodbitnim dokazom. Sicer bi ga Bog vrgel iz nebeških sodišč. Ni sodnika ali sodišča, ki bi spoštovalo samega sebe in bi obravnavalo primer, v katerem tožilec ni dokazal, da ima podlago za primer, o katerem želijo, da sodišče razsodi. Bog, Pravični sodnik, ni nič drugačen.

Kar mi je pri tej zgodbi všeč, je to, da gre za nebeško sodno dramo, ki se je dejansko zgodila. Ni bila prilika ali alegorija, ki bi bila povedana, da bi spodbudila našo domišljijo ali nas zgolj zabavala. Medtem ko se ta sodna drama odvija, Sveti Duh želi, da razumemo, kako se ta navaden človek, Jozue, premakne od tožnika do sodnika znotraj nebeškega pravosodnega sistema.

Ali ni neverjetno začeti kot tožnik in na koncu postati sodnik, še preden je primer končan?

Satan je bil postavljen na Jozuetovo desnico, da bi se mu zoperstavil pred nebeškimi sodišči zaradi dokazov, ki jih je zbral proti njemu.

Robert Henderson verjame, da so nekateri dokazi, ki jih je Satan zbral proti Jozuetu, izvirali iz obiskov njegove rodovne linije. Satan je vsekakor imel pravni primer, ki bi ga moral predstaviti Gospodu. Sicer ne bi imel »pravnega interesa« pred nebeškimi sodišči.

Ali veste, da Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike (SCOTUS) nikoli ne obravnava mnogih primerov, ki so mu predloženi? Zakaj? To je posledica dejstva, da SCOTUS naloži legitimni pravni preizkus, preden lahko primer pride pred Vrhovno sodišče Združenih držav. Glavni lakmusov preizkus je vprašanje, imenovano »pravni interes«. Devet sodnikov uporablja ta lakmusov preizkus, da odločijo, kateri primeri se lahko obravnavajo ali zavrnejo. Veliko primerov je zavrnjenih, ker nimajo »pravnega interesa ali prednosti«, da bi šli pred najvišje sodišče v deželi.

Če je torej Satan stal pred najvišjim sodiščem v vesolju, Vrhovnim sodiščem v nebesih, je moral imeti »pravni interes«. In dejstvo, da je Gospod Jezus (Gospodov angel) prisoten tudi v sodni dvorani kot zagovornik v imenu Jozue, pomeni, da je hudič že dokazal vprašanje »pravnega interesa«, preden je bil Jozue postavljen pred sodišče. Ker sta Satan (tožilec) in Zagovornik (Gospodov angel) oba v sodni dvorani, sta se oba strinjala o eni stvari: Satan je zbral dovolj dokazov, da bi Jozueta postavil pred sodišče na nebeških sodiščih.

Dve odrešilni načeli

Gospod pa je rekel satanu: »Gospod naj te ukori, o satan, naj te ukori Gospod, ki je izvolil Jeruzalem. Mar ni to ogorek, ki so ga potegnili iz ognja?« (Zaharija 3:2).

Jozuetovo sojenje se začne s tem, da Gospod pokara Satana v Gospodovem imenu na podlagi tega, da je Bog izbral Jeruzalem za mesto živega Boga! Nato Gospodov angel še dodatno pokara Satanovo obtožujoče stališče na nebeških sodiščih, tako da sodišču postavi tole vprašanje: »Mar ni to ogorek, (Jozue), ki so ga potegnili iz ognja?«

Uvodna izjava Gospodovega angela postavlja dve odrešujoči načeli, ki ju Gospod uporablja, da začne postavljati temelje za pravično sodbo v našem imenu:

1.       Prvo odrešujoče načelo,

ki ga Gospod Jezus (naš Zagovornik) uporablja na nebeških sodiščih, da izda pravične sodbe v našem imenu, je povezano z Božjo zavezanostjo Njegovim vnaprej določenim namenom.

Izraz »Gospod, ki je izvolil Jeruzalem, naj te pokara« nakazuje, da je glavni poziv za Jozuetovo oprostilno sodbo pred nebeškimi sodišči bila posledica tega, da je Bog izbral Jeruzalem kot del svojih večnih namenov. Božji večni namen vedno prestane preizkus časa, zato je oprostilna sodba moža (Jozue), ki je bil tesno povezan z manifestacijo tega namena, precejšnja. »Ki sem od začetka oznanjal konec in od nekdaj stvari, ki se še niso zgodile, govoreč: 'Moj sklep bo obstal in storil bom vse, kar mi je všeč'« (Iz 46:10).

Gospodov angel poziva Pravičnega sodnika, naj Jozuetovo vlogo velikega duhovnika nad Jeruzalemom upošteva kot del olajševalnih dokazov za njegovo oprostilno sodbo.

2.      Drugo odrešilno načelo,

ki ga Gospod Jezus (naš Zagovornik) uporablja na nebeških sodiščih, da izdaja pravične sodbe v našem imenu, je povezano z dejstvom, da je naš sorodnik odrešenik. Gospodov angel poziva sodišče, naj upošteva dejstvo, da je bil Jozue ogorek, ki ga je Gospodovo usmiljenje iztrgalo iz ognja greha. »Kajti sodba je brez usmiljenja do tistega, ki ni izkazal usmiljenja. Usmiljenje zmaga nad sodbo« (Jakob 2:13).

Gospodovo usmiljenje do grešnikov je eden glavnih razlogov, zakaj imamo vedno možnost oprostitve na nebeških sodiščih. Še posebej pod Novo zavezo, ker se Jezusova prelita kri in Kristusovo dokončano delo na križu prav tako štejeta za olajševalna dokaza za našo oprostitev.

Satanovi dokazi

Zdaj si bomo na hitro ogledali Satanove dokaze, ki jih je predložil pred nebeška sodišča proti velikemu duhovniku Jozuetu. Pomembno je, da razumemo Satanove dokaze, ker jih redno uporablja, da se upira izpolnitvi naših usod na zemlji.

1.      Jozue je bil oblečen v umazana oblačila.

Jozue je bil oblečen v umazana oblačila in je stal pred angelom. Tedaj je odgovoril in rekel tistim, ki so stali pred njim: »Slecite mu umazana oblačila!« (Zaharija 3:3–4).

Prvi dokaz, ki ga je Satan zbral proti Jozuetu, je bilo dejstvo, da je bil »Jozue oblečen v umazana oblačila«. Umazana oblačila v Svetem pismu vedno predstavljajo greh ali človekovo samo-pravičnost. »Vsi smo postali kakor umazanec, vsa naša pravična dela kakor umazana obleka. Vsi smo oveneli kakor listje, naša krivda nas je odnesla kakor veter.« (Izaija 64:5).

Jozuetova umazana oblačila so hudiču dala dovolj pravnih razlogov, da mu je Bog, Pravični sodnik, razpisal datum sodnega obravnave. Čeprav je Bog želel, da bi Jozue služil kot veliki duhovnik nad Jeruzalemom, Gospod ni mogel prezreti gore dokazov, ki jih je Satan zbral proti njemu.

Na srečo sta Jezusova smrt in prelita kri osnova za naše očiščenje umazanih oblačil našega greha. Ko je Gospodov angel naročil angelskim uradnikom sodišča, naj »slečejo Jozuetova umazana oblačila«, mu je v bistvu odvzel pravni položaj, ki ga je imel sovražnik proti njemu. Izraz »Oblekel te bom v bogata oblačila« je božanska obljuba, da nas Bog lahko vedno obleče v pravičnost, če pridemo k Njemu v iskrenem kesanju.

»Glej, odstranil sem tvojo krivico s tebe.«

In rekel mu je: »Glej, odstranil sem tvojo krivico s tebe in te bom oblekel v bogata oblačila« (Zaharija 3:4).

Drugi dokaz, ki ga je Satan zbral proti Jozuetu, je temeljil na »krivici« v njegovi rodovni liniji.

»Krivica« se nanaša na skriti greh. Večinoma se nanaša na grešna dejanja preteklih generacij prednikov. Očitno je bilo z Jozuetovo rodovno linijo povezanih dovolj krivice, da je Satanu dala pravni položaj, ki ga je potreboval, da je proti njemu vložil tožbo pred nebeškimi sodišči.

Krivica je tudi »brezpravno dejanje ali kršitev Božjega zakona«. To pomeni, da vsako dejanje, ki krši Božji zakon in ga izvajajo člani katere koli rodovne linije, ustvarja krivico proti tej določeni rodovni liniji. Če so krivice dejanja proti Božjemu zakonu v kateri koli generacijski krvni liniji, potem daljša kot je človekova linija, večje je število krivic, povezanih s to določeno krvno linijo.

Na tej točki je modro definirati besedo linija v kontekstu teme krivic. »Linija« je zaporedje vrst, ki tvorijo potomstvo. Vsaka nova vrsta v liniji je neposredna posledica speciacije iz neposredne predniške vrste. Generacijska prekletstva temeljijo na krivicah, ki so se zgodile v določeni predniški krvni liniji, zato ima Satan vso zakonsko pravico, da jih uporabi kot oporo za preprečevanje, da bi se naše usode uresničile. Točno to je počel proti Jozuetu na nebeških dvorih.

3.      »Naj mu dajo na glavo čist turban.« In rekel sem: »Naj mu dajo na glavo čist turban.« In dali so mu na glavo čist turban in ga oblekli. In Gospodov angel je stal zraven (Zaharija 3:5).

Tretji dokaz, ki ga je Satan zbral proti Jozuetu, je bil implicitno povezan z Gospodovim navodilom svojim angelskim častnikom nebeških dvorov.

Rekel je: »Naj mu dajo na glavo čist turban.« Čist turban na Jozuetovi glavi predstavlja čist in zdrav um. To pomeni, da je bil del Satanovega pravnega položaja povezan z duhovnim stanjem Jozuetovega uma. Satan je verjetno v Jozuetovem umu našel nečiste misli. V Jozuetovem umu je odkril vzorce razmišljanja ali miselnost, ki so bili bolj usklajeni s kraljestvom teme kot z Božjim kraljestvom.

Pisec Pregovorov nam pove tole: » . . . Kar misli, je tisto, kar v resnici je.« (Pregovori 23:7)!

Včasih lahko način našega razmišljanja da hudiču pravno podlago, da se upre naši Božji usodi ali nadomesti našo duhovno avtoriteto.

Pomislite na to – če se miselno strinjamo z duhom revščine, kako nas lahko Bog reši iz nje? Če mislimo in verjamemo, da smo revni, zakaj bi hudič dovolil, da denar najde pot v naše žepe? Ko je Gospodov angel naročil, naj se Jozuetu na glavo nadene čist turban, je odstranil kakršno koli miselnost ali vzorec razmišljanja, ki je hudiču dajal pravno podlago.

4.      »Če boš hodil po mojih potih in če boš izpolnjeval mojo zapoved.« Nato je Gospodov angel opomnil Jozueta: »Tako pravi Gospod nad vojskami: 'Če boš hodil po mojih potih in če boš izpolnjeval mojo zapoved ...'« (Zaharija 3:6–7).

Četrti dokaz, ki ga je Satan zbral proti Jozuetu, je nakazal tudi Gospodov angel, ko je rekel: »Tako pravi Gospod nad vojskami: 'Če boš hodil po mojih potih in če boš izpolnjeval mojo zapoved.'«

Ta izraz pomeni, da je imel Satan neizpodbitne dokaze, da Jozue ni:

a.      Hodil po Gospodovih poteh Satan je imel dokaze, da si Jozue, tako kot mnogi kristjani, ki jih poznam, namesto da bi sledil vodstvu Svetega Duha, stvari izmišljuje sproti.

Satan ve, da Bog ne mazili našega načrta. On mazili in blagoslavlja Svojo popolno voljo. Toliko Božjih otrok množično proizvaja Izmaele, ker nočejo čakati na Božji popolni čas.

V večini primerov je to zato, ker ne poznajo »poti Duha«. »Kajti moje misli niso vaše misli in vaše poti niso moje poti,« pravi Gospod. »Kakor so namreč nebesa višja od zemlje, tako so moje poti višje od vaših poti in moje misli od vaših misli.« (Izaija 55:8–9). Očitno je Satan odkril, da so bile Jozuetove poti precej neusklajene z Gospodovimi potmi. Kako se lahko uprete takšni obtožbi?

b.    Spoštovanje Gospodovih zapovedi

Satan je imel tudi dokaze, da je Jozue namesto, da bi sledil Gospodovim zapovedim, delal po svoje. Koliko kristjanov govori »Besedo«, a ne živi življenja po Božji besedi? Mnogi Božji ljudje dajejo Satanu preveč pravne podlage proti njim, ker niso poslušni Besedi. Neposlušnost Božji besedi nam ne bo dala naklonjenosti ali moralne avtoritete, ko bomo stali pred Pravičnim sodnikom.

Celo hudič pozna Besedo dovolj, da ve, da je Bog svojo Besedo postavil nad svoje ime (glej Psalm 138:2). Življenje v Besedi bo povečalo naš duhovni status in pravni položaj pred nebeškimi sodišči.

Moja iskrena molitev je, da bo Gospod, ko boste brali to knjigo, v vašega duha vlil milost za popolno poslušnost.

Postati sodnik na nebeških sodiščih

Tedaj je Gospodov angel opomnil Jozueta: »Tako pravi Gospod nad vojskami: Če boš hodil po mojih potih in če boš izpolnjeval Moj ukaz, potem boš tudi ti sodil mojo hišo in prav tako nadzoroval moja sodišča; »Dal ti bom prostore, kjer boš lahko hodil med temi, ki stojijo tukaj.« (Zaharija 3:6–7).

Ko je Gospodov angel opravil s tožnikom in uničil njegov pravni položaj proti Jozuetu, je Jozuetu razodel nekaj osupljivega. Ta odlomek iz Svetega pisma sem že večkrat prebral in ga do nedavnega nisem nikoli videl! Čeprav je jasno, da je Satan zahteval, da se Jozuetu sodi, je Gospod uporabil Satanovo tožbo, da je radikalno spremenil Jozuetov položaj na nebeških sodiščih.

Ko se je sojenje začelo, je bil Jozue zgolj tožnik, ki je obupno potreboval oprostilno sodbo. Toda do konca sojenja mu je Gospodov angel pokazal, da ima na istem sodišču »višji klic«. Bog je želel, da Jozue zastopa nebeška sodišča s svojega nebeškega položaja sodnika v mejah naravnega Jeruzalema. Z drugimi besedami, Gospod je Jozuetu dal dva položaja službe – eden je bil zemeljski (veliki duhovnik) in drugi nebeški (sodnik na nebeških sodiščih).

Ta prehod iz tožnika v sodnika me je pustil brez besed. Gospod je želel, da bi Jozue, veliki duhovnik, ustanovil nebeška sodišča v jeruzalemskem templju. Bog ga je poklical za velikega duhovnika nad tempeljsko službo, a želel je tudi, da bi sodil Izrael. Postati sodnik na nebeških sodiščih naj bi bil Jozuetov najvišji poklic.

Postaja povsem očitno, zakaj je bilo Jozuetovo sojenje preizkušnja z visokimi vložki. Satan je nekako zaznal dejstvo, da ima Gospod za Jozueta višji klic, v katerem Satan ni hotel, da bi deloval. Zato je Satan hitro vložil ostro obtožbo proti Jozuetovemu vzponu na visoko službo sodnika na nebeških sodiščih. Poglejte to!

Nato je Gospodov angel opomnil Jozueta: »Tako pravi Gospod nad vojskami: Če boš hodil po mojih potih in če boš izpolnjeval mojo zapoved, boš tudi ti sodil mojo hišo in boš nadzoroval moja sodišča;« Dal vam bom prostore, kjer boste lahko hodili med temi, ki stojijo tukaj.'«

Prosimo, upoštevajte, da je Gospodov angel, ko se je začelo sojenje Jozuetu, nagovoril le Satana in Pravičnega sodnika, toda ko je Jozue dosegel pravično oprostilno sodbo, je Gospodov angel popolnoma ignoriral Satana.

Po Jozuetovi oprostilni sodbi je Gospodov angel začel neposredno nagovarjati Jozueta. Začel se je z njim ukvarjati glede celotnega vprašanja življenjskega sloga. Vprašanje življenjskega sloga je bilo zelo pomembno, ker je Jozuetu omogočilo, da je obdržal svoj nebeški sodniški sedež. To pomeni, da če bi izgubil življenjski slog, bi izgubil tudi sodniški sedež na nebeških sodiščih. Gospod mu ne bi dovolil, da bi soditi svoje ljudstvo z vidika »mesa«, sicer bi sodil Božje ljudstvo brez neposredne povezave z nebeškimi sodišči.

Ko je Gospodov angel opomnil Jozueta: »Tako pravi Gospod nad vojskami: 'Če ti ...',« »če« v verzu pomeni, da je imel Jozue vlogo v celotnem procesu prehoda od tožnika do sodnika. Beseda če pomeni, da Bog ne bo storil ničesar brez našega polnega sodelovanja.

Gospodov angel izjavlja: »Če boš hodil po moji poti, če boš izpolnjeval moje zapovedi, boš sodil mojo hišo!« Ta izjava Gospodovega angela nakazuje, da če bo Jozue izpolnil duhovne pogoje za svoj nebeški sodniški sedež, ga bo Bog postavil za sodnika nad Božjo hišo. To pomeni, da bodo nebeška sodišča podpirala njegove sodbe na zemlji.

Vaš čas je! Mnogi med vami, ki berete to knjigo ali knjige Roberta Hendersona o nebeških sodiščih, ste prihajali pred nebeška sodišča kot tožniki, toda ta čas je mimo! Čas je, da postanete sodnik v Gospodovi hiši. Bog te želi uporabiti, da druge državljane Kraljestva pripelješ pred nebeška sodišča. Želi, da postaneš vešč izvrševanja pravičnih Gospodovih sodb na zemeljskem področju. Bog te želi uporabiti, da začneš izdajati božanske prepovedi približevanja z nebeških sodišč. Bog te želi uporabiti kot enega od svojih pravičnih sodnikov, da zaščiti ljudi, ki so pod resnim demonskim napadom, z izdajanjem božanskih prepovedi približevanja demonskim entitetam in ljudem z diaboličnimi načrti, sovražnimi Božjemu kraljestvu.

Če ne bi bilo božanskih prepovedi približevanja, ki bodo izdane z nebeških sodišč, bi bili ljudje, ki bi jih hudič uničil, še preden bi se zbrali.

Tudi v naravnem svetu se prepoved približevanja ali zaščitna odredba izda, da se osebi v nevarnosti da čas ali prostor, ki ga potrebuje, preden sodišče izda končno odločitev o zadevi. Vendar pa je sodnik edina oseba, ki lahko izda prepoved približevanja. Zato Gospod želi, da sprejmeš življenjski slog sodnika na nebeških sodiščih, da te lahko uporabi kot Elija za izdajanje božanskih prepovedi približevanja v imenu nebes.

»Elija Tišbejec iz Gileada je rekel Ahabu: 'Kakor živi GOSPOD, Bog Izraelov, pred katerim stojim, v teh letih ne bo ne rose ne dežja, razen na mojo besedo.'« (1 Kraljev 17:1). Še vedno me preseneča dejstvo, da je Jozue začel kot tožnik, a je ostal sodnik z ogromno močjo na nebeških sodiščih Dobil je sodniški sedež med »Oblakom prič« in 24 starešinami, ki so tudi sodniki na nebeških sodiščih.

Uporaba za življenje

Verz za pomnjenje »Nato mi je pokazal Jozueta, velikega duhovnika, ki je stal pred Gospodovim angelom, in Satana , ki je stal na njegovi desnici, da bi se mu uprl (Zaharija 3:1).

Razmišljanja

1. Zakaj je za vernika, da postane uradnik nebeških sodišč, potreben bogaboječ način življenja?

2. Kaj vam pride na misel, ko slišite besedo krivica?

 

Poglavje 6 - MOČ duhovnega sodnika

Samuel je tako rasel in Gospod je bil z njim in ni pustil, da bi katera koli njegova beseda padla na tla. (1 Samuelova 3:19).

Imenovanje Jozueta, velikega duhovnika (gl. Zaharija 3:7), v enega od okrožnih sodnikov na nebeških sodiščih je imelo resne posledice. Jozuetov sodniški položaj na nebeških sodiščih je pomenil, da je bil Bog, če je sodil komur koli ali čemur koli, večinoma dolžan spoštovati njegove sodbe, ker je bil sestavni del nebeškega sodnega kroga.

Glede preroka Samuela sem se vedno spraševal, zakaj Sveto pismo pravi: »Gospod je bil z njim in ni pustil, da bi katera koli njegova beseda padla na tla.« Nato je mojega duha zadel blisk razodetja. Gospod mi je pokazal, da je bil Samuel več kot le prerok; imel je nebeški sodniški sedež na nebeških sodiščih. To pomeni, da so njegove besede nosile težo preroka in sodnika. Vau! Poglejte to! »Samuel je sodil Izraela vse dni svojega življenja. Leto za letom je hodil v Betel, Gilgal in Micpo ter sodil Izraela na vseh teh krajih« (1 Samuel 7:15–16).

Verjamem, da želi Gospod v Kristusovem telesu vzgojiti veliko moških in ženskih »Samuelov« s pomočjo knjig, kot je ta in knjiga Roberta Hendersona »Delovanje na nebeških sodiščih«.

Ali veste, da je ena najtežjih stvari, ki jih večina sodišč ne uživa, razveljavitev sodbe drugega sodnika? V vsak sodni sistem je vgrajeno sodno oklevanje, ko gre za razveljavitev sodbe drugega sodnika.

Zakaj? To je posledica dejstva, da vse vlade želijo zaščititi integriteto svojih sodnih sistemov. Vendar pa obstajajo primeri, ko je sodnik tako slabo zamočil zadevo, da bi bil celoten sodni sistem ogrožen, če višje ali pritožbeno sodišče ne bi razveljavilo sodnikove sodbe.

Si lahko predstavljate, da pridete na takšno duhovno raven, da se celo Bog sam obotavlja razveljaviti tisto, kar ste razsodili? Kako močno je to? Verjamem, da se je to zgodilo, ko je Elija rekel: »Tri leta ne bo dežja v Izraelu, razen na mojo besedo.« Sveto pismo nam ne pove, da mu je Bog naročil, naj izda ta odlok. Kljub temu so se vsa nebesa strinjala, ko je izdal ta sodni odlok! Koliko nas želi Gospodu zagotoviti takšen življenjski slog, ki bi nam to omogočil?

Uporaba božjih prepovedi približevanja

Tukaj želim poudariti zelo pomembno točko. Ne smemo teči naokoli in uporabljati Božjih prepovedi približevanja ljudem in situacijam, ne da bi Bogu dali življenjski slog, ki ga potrebuje za delovanje v tej vrsti sodne oblasti na nebeških sodiščih. Samo Bog pozna vaše srce in življenjski slog, zato je edini, ki vam lahko v vašem duhu da pričevanje, ali ste še vedno tožnik na nebeških sodiščih ali sodnik.

»Duh sam pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci.« (Rimljanom 8:16).

Bilo bi precej predrzno, celo nevarno, prevzeti sodniški položaj na nebeških sodiščih brez neposrednega pričevanja Svetega Duha.

Nekdo, ki ga je Bog usposobil za delovanje kot sodnik na nebeških sodiščih, lahko neposredno uporablja Božje prepovedi približevanja, ne da bi pri tem doživel kakršen koli demonski odpor.

Dobra novica za vse nas je preprosta: ne glede na raven naše duhovne zrelosti ali pomanjkanje le-te, če ste s krvjo oprani Božji otrok, lahko še vedno pridete pred Pravičnega sodnika in ga zaprosite, naj v vašem imenu ali imenu koga drugega uporabi božansko prepoved približevanja.

V naravnih pravosodnih sistemih lahko odvetniki stopijo pred sodnika in v imenu svoje stranke zahtevajo prepoved približevanja ali zaščitno odredbo. Lahko argumentirajo utemeljenost svojega primera – zakaj njihova stranka potrebuje prepoved približevanja od sodišča.

Vendar noben odvetnik ne more enostransko podpisati prepovedi približevanja v imenu svojih strank, ker njihov status v sodni dvorani ni dovolj visok, da bi izdal prepoved približevanja. Prepoved približevanja mora priti neposredno od sodnika. V sodni dvorani so sodniki kot kralji. Kralji nosijo ali utelešajo svoje »kraljestvo«, kamor koli gredo. Na podoben način sodniki nosijo ali utelešajo »sodišče«, kamor koli gredo. Zato lahko sodnik s svojo prisotnostjo spremeni učilnico v sodno dvorano. Kadar koli sodnik vstopi v sobo, s seboj prinese sodišče.

Ko je apostol Robert Henderson v naši cerkvi vodil konferenco Nebeška sodišča, sem dobesedno čutil prisotnost nebeške sodne dvorane v našem svetišču. V naši cerkvi je bilo veliko duhovnih prebojev, odkar je naše ljudi vodil skozi nebeška sodišča.

 

Jezus v vlogi sodnika

Tedaj so pismouki in farizeji pripeljali k njemu ženo, ki so jo zalotili pri prešuštvu. Postavili so jo na sredo in mu rekli: »Učitelj, ta ženska je bila zalotena pri prešuštvu ravno pri samem dejanju. Mojzes nam je v postavi zapovedal, da se takšne kamenjajo. Kaj pa ti praviš?« To so rekli, da bi ga skušali, da bi ga imeli kaj obtožiti. Jezus pa se je sklonil in s prstom pisal po tleh, kakor da ne bi slišal. Ker so ga torej še naprej spraševali, se je vzravnal in jim rekel: »Kdor je med vami brez greha, naj najprej vrže kamen vanjo.« In spet se je sklonil in pisal po tleh. Tisti, ki so to slišali, so drug za drugim odhajali, začenši od najstarejšega do zadnjega. Jezus je ostal sam in ženska, ki je stala sredi. Ko se je Jezus vzravnal in ni videl nikogar drugega razen žene, ji je rekel: »Žena, kje so tvoji tožniki? Te nihče ni obsodil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« Jezus ji je rekel: »Tudi jaz te ne obsojam. Pojdi in ne greši več!« (Janez 8:3–11).

Podobno, ko Bog pride na prizorišče, s seboj prinese nebeško sodno dvorano. Bog je utelešenje nebeških sodišč. Zato je Jezus (Bog z nami) zlahka osvobodil žensko, ki je bila ujeta v prešuštvo pred kamenjanjem do smrti. Čeprav je bil na zemlji, je še vedno obdržal svoj nebeški sodniški sedež kot pravični sodnik. Kjerkoli je bil, je s seboj prinesel nebeška sodišča.

Takoj ko so farizeji pripeljali k Njemu žensko, ki so jo zalotili pri prešuštvu, da bi razsodil, se je nebeška sodna dvorana sestala v izredni fazi. Tudi v naravnih sodnih sistemih se sodišča sestanejo v izredni fazi le, če obstaja nujna zahteva za »odlog usmrtitve«. Z drugimi besedami, ura se izteka proti življenju nekoga.

V takšno situacijo se je znašel Jezus, ko so ga farizeji s tem primerom obkolili. Na srečo za žensko, ujeto pri prešuštvu, je Jezus vedel, da je Bog in sodnik. Farizeji so ga pritiskali, naj izda nepravično sodbo, ki je temeljila na popačenem razumevanju Mojzesove postave. Jezus je preprosto pogledal navzdol in s prstom pisal po tleh. Verjamem, da je Gospod Jezus poslušal svojega nebeškega Očeta, da bi mu dal pravično sodbo. Ko je končno razsodil, se je zgodilo nekaj osupljivega. Ne da bi kršil Mojzesovo postavo, je Jezus pokazal pravi duh postave – usmiljenje, ki je zmagalo nad sodbo. Preprosto je rekel: »Kdor je med vami brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.«

Tožniki ženske so drug za drugim začeli odhajati, od najstarejšega do najmlajšega. Ženska je imela verjetno zaprte oči, saj je mislila, da se bo vsak čas začelo metanje kamenja. Začela je slišati glasne udarce, ko so kamni začeli padati na tla okoli nje. Kamni so padali, a noben ni pristal na njenem od strahu okamenelem telesu. Ko je končno zbrala pogum in odprla oči, so njeni tožniki že izginili. Olajšanje je preplavilo njeno dušo, a do sodnikove končne sodbe še ni bila na varnem. V tem je razlika med božjimi prepovedmi približevanja in končno sodbo sodnika.

Jezus je morilskemu duhu moških tožnikov ženske naložil Božjo prepoved približevanja, vendar to ni bilo dovolj, da bi jo osvobodilo. Potrebovala je končno sodbo Pravičnega sodnika (Jezusa), da bi bila resnično svobodna. Na srečo je On končno razsodil, ko je rekel: »Žena, kje so tvoji tožniki? Te nihče ni obsodil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« Jezus ji je rekel: »Tudi jaz te ne obsojam; pojdi in ne greši več.«

Uporabnost za življenje

Verz za pomnjenje

Ko se je Jezus vzravnal in ni videl nikogar drugega kot žene, ji je rekel: »Žena, kje so tvoji tožniki? Te ni nihče obsodil?« Rekla je: »Nihče, Gospod.« Jezus ji je rekel: »Tudi jaz te ne obsojam; pojdi in ne greši več.« (Janez 8:10–11).

Razmišljanja

1.       Zakaj so sodniki tako pomembni v sodni dvorani?

2.      2. Kako je Jezus rešil žensko, ki so jo zalotili pri prešuštvu?

 

Poglavje 7 - Značilnosti božanske prepovedi

. . . In rekel: »O, poln vse prevare in vse zvijačnosti, sin hudiča, sovražnik vse pravičnosti, ali ne boš nehal izkrivljati ravnih Gospodovih poti? In zdaj, glej, roka Gospodova je nad teboj, in oslepel boš in nekaj časa ne boš videl sonca.« In takoj ga je obdala temna megla, in hodil je naokoli ter iskal nekoga, ki bi ga vodil za roko. Tedaj je prokonzul, ko je videl, kaj se je zgodilo, veroval, in se čudil Gospodovemu nauku. (Apostolska dela 13:10–12).

 

Zdaj bomo začeli preučevati značilnosti božanskih prepovedi

Želim, da razumete značilnosti naravnih in duhovnih prepovedi. Preden se lotim biblijskih študij primerov božanskih prepovedi, želim razpravljati o značilnostih naravnih in duhovnih prepovedi. Te biblijske študije primerov se vam bodo zdele resnično zelo zanimive. Začnimo z izjavo iz pravnega slovarja o splošnih značilnostih naravne prepovedi ali zaščitne odredbe. Ko bomo ugotovili, kako delujejo prepovedi približevanja v naravnih pravosodnih sistemih, bomo prešli na to, kako delujejo božanske prepovedi približevanja znotraj nebeških sodišč.

Vse prepovedi približevanja se začnejo z vlogo sodišču, ki odloči o utemeljenosti zahteve z uporabo svojega tradicionalnega lakmusovega testa.

Prepovedi približevanja, ki so omejene po svojem trajanju in učinku, se razlikujejo od trajnejše oblike sodnega posredovanja, imenovane prepoved. Na splošno se zahtevajo kot oblika takojšnje olajšave, medtem ko tožnik zahteva trajno prepoved. Sodišče predloži zahtevo za prepoved približevanja enemu od več testov. Ti testi se nekoliko razlikujejo med različnimi jurisdikcijami, vendar na splošno vključujejo analizo štirih ločenih dejavnikov:

1. Ali bo stranka, ki vlaga zahtevo, utrpela nepopravljivo škodo, če olajšava ne bo odobrena;

2. Ali je verjetno, da bo stranka, ki vlaga zahtevo, uspela v meritornem postopku;

3. Ali bo nasprotni stranki povzročena večja škoda kot pomoč;

4. Ali je odobritev olajšave v javnem interesu.

Prepovedi približevanja običajno niso trajne. Obstajajo zaradi potrebe po takojšnji olajšavi, ki jo zahteva tožnik, in potrebe po hitrem ukrepanju sodišča za preprečitev škode.

Prepovedi približevanja se razlikujejo od trajnejše odločbe sodišča, imenovane prepoved približevanja. Kot smo že omenili, se zahtevajo kot oblika takojšnje olajšave, medtem ko tožnik išče trajno rešitev.

Pomembno je upoštevati, da so Božje prepovedi približevanja, tako kot njihove naravne različice, časovno zdravilo za duhovni problem, ki zahteva trajno rešitev.

Nekateri kristjani zmotno mislijo, da je Božja prepoved približevanja enaka popolni rešitvi. Na koncu rečejo: »Gospod me je rešil,« ko je v resnici Gospod le naložil prepoved približevanja hudiču, in jim dal čas, da se Njegovo ljudstvo zbere.

Nekatere naravne prepovedi približevanja trajajo le od 90 dni do enega leta. To je zato, ker sodišča pričakujejo, da se bo tožnik (vi) pojavil pred sodiščem v obdobju prepovedi približevanja, da bi dosegel končno prepoved.

Gospod je na primer dal izraelskemu ljudstvu čas, da se zbere, medtem ko je bila v Samuelovih dneh proti Filistejcem uvedena Božja prepoved približevanja (glej 1 Samuel 7).

Namesto da bi se zbrali, so se Izraelci igrali do Samuelove smrti. Ker je bila Božja prepoved, ki je Filistejcem preprečevala vstop v izraelsko deželo, povezana s Samuelovim življenjem, so Filistejci takoj po Samuelovi smrti napadli Izrael.

Pravno upravičenje do prepovedi približevanja

Vendar ga niso sprejeli, ker je bil njegov obraz pripravljen na pot v Jeruzalem. Ko sta to videla njegova učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da rečeva, naj ogenj pade z neba in jih požre, kakor je storil Elija?« On pa se je obrnil in jih pograjal: »Ne veste, kakšnega duha ste.« (Luka 9:53–55).

Ne morem dovolj poudariti dejstva, da je eno najpomembnejših vprašanj, ki jih sodišče obravnava, preden se loti primera, vprašanje pravnega upravičenja. Vprašanje pravnega upravičenja sodišče osvobodi tega, da bi bilo zasuto z neresnimi tožbami, ki nimajo ne prednosti ne utemeljenosti.

Na primer, ne morete iti na sodišče in prositi sodnika za prepoved približevanja, ker vaš bivši mož objavlja slike svojega novega dekleta na Facebooku. Sodnik vas bo vrgel iz sodne dvorane! Objavljanje slik vašega bivšega moža na Facebooku ne predstavlja nobene fizične nevarnosti za vas ali javnost. Tovrstne neresne tožbe nimajo ne utemeljenosti ne neposredne nevarnosti za tožnika.

Torej noben samo-spoštovanja vreden sodnik ne bi nikoli izdal prepovedi približevanja na podlagi takšne neumnosti. Sodnik bi vas spomnil, da njegova sodna dvorana ni resničnostni šov.

Zakaj bi torej pričakovali, da bo Bog, Pravični sodnik, lahkomiselno izdal božanske prepovedi približevanja? Preden lahko Gospod, Pravični sodnik, odobri izdajo božanske prepovedi približevanja zaradi vedenja vašega »bivšega«, mora obstajati resnična nevarnost za vaše življenje, bit ali usodo. Ne more biti izdana na podlagi tega, da na Facebooku objavlja slike svojega novega dekleta in vas to resnično jezi. To ne bo sprejeto pred naravnim sodnikom; zakaj bi bilo torej sprejeto pred Sodnikom vse zemlje?

Ker sem precej časa posvetil preučevanju teme božanskih prepovedi približevanja, so spodaj navedeni biblijski razlogi za zahtevo po božanski prepovedi približevanja pred nebeškimi sodišči.

1.      Ali bo tožilka (Božji otrok) utrpela nepopravljivo škodo ali poškodbo, če nebeška sodišča ne bodo odobrila božanske prepovedi približevanja?

Včasih Bog vidi, da se niste zbrali. Gospod vidi, da ima hudič pravno podlago proti vam. To so časi, ko ima Satan neizpodbitne dokaze, da uniči vašo usodo in celo konča vaše življenje. Vendar pa vaš nebeški Oče vidi, da ste duhovno, duševno in čustveno na koncu z živci, in če usmiljeni, pravični sodnik ne posreduje z božansko prepovedjo približevanja, da bi vam takoj olajšal situacijo, bi Satan lahko dosegel trajno zmago. Torej bo Sveti Duh ganil srce sodnega uradnika v vaši bližini, da vam bo priskrbel božansko prepoved približevanja, dokler se ne boste zbrali.

Zdi se, da je to Gospod Jezus storil za Petra. Satan je prišel pred nebeška sodišča z neizpodbitnimi dokazi, ki bi mu omogočili, da bi Petra presejal ali pretresel! Vendar je naš dragoceni Gospod postal Petrov zagovornik pred nebeškimi sodišči in v Petrovem imenu dosegel Božjo prepoved približevanja, ki je omejila škodo, ki bi jo Satan lahko povzročil Petrovi osebi in usodi.

In Gospod je rekel: »Simon, Simon! Satan je res prosil zate, da te preseje kakor pšenico. Jaz pa sem molil zate, da ne opeša tvoja vera. Ko se pa spreobrneš k meni, utrjuj svoje brate« (Luka 22:31–32).

2. Ali bo vlagatelj (Božji otrok) verjetno uspel v zadevi. Ali boste verjetno uspeli, če boste svojo prošnjo za Božjo prepoved približevanja vložili pred nebeška sodišča?

V primeru, ki smo ga uporabili prej, če bi omenili dejstvo, da je vaš bivši mož na Facebooku objavljal slike svojega novega dekleta, bi pri tem vprašanju uspeli? Pri tem vprašanju ne bi uspeli. To je preveč lahkomiselno in sebično, še posebej, ko pridemo pred našega nebeškega pravičnega sodnika, ki sovraži celo oblačila, omadeževana od mesa. Zato je pomembno, da pri vložitvi prošnje za Božjo prepoved približevanja pred nebeškim sodiščem vlagatelj (Božji otrok) to stori v skladu z Božjo voljo in za Božjo lastno slavo.

»To pa je zaupanje, ki ga imamo vanj: če kaj prosimo po njegovi volji, nas usliši.« (1 Janez 5:14).

3. Ali bo nasprotna stranka utrpela škodo, če se pomaga tožilcu (Božjemu otroku)?

Z drugimi besedami, če bi vam nebeška sodišča odobrila Božjo prepoved približevanja, ali bi bila druga stranka (oseba ali subjekt) bolj prizadeta kot vi kot Božji otrok? Ta lakmusov test mi je všeč, ker zagotavlja, da sodišča ne izdajajo prepovedi približevanja na podlagi osebnega maščevanja, zlasti v primerih, ko ni neposredne nevarnosti za tožnika, ki bi jo predstavljala druga stranka.

Vendar ga niso sprejeli, ker je bil njegov obraz usmerjen na pot v Jeruzalem. In ko sta to videla njegova učenca Jakob in Janez, sta rekla: »Gospod, ali hočeš, da ukaževa, naj ogenj spustimo in jih pokončamo, kakor je storil Elija?« On pa se je obrnil in jih oštel ter rekel: »Ne veste, kakšnega duha ste.« (Luka 9:53–55).

Zelo sem vesel, da je ta odlomek v Svetem pismu prikazuje, zakaj nebeška sodišča ne izdajajo Božjih prepovedi približevanja lahkomiselno.

V zgornjem odlomku so prebivalci Samarije pravkar zavrnili Gospoda Jezusa Kristusa. Njegova učenca, Jakob in Janez, sta to videla in se zelo razburila. Zdelo se je, da ju je sram za Gospoda, toda v resnici je bil ganjen njun verski ponos. V iskreni jezi sta prosila Jezusa za dovoljenje, da ukažeta ogenj, da požre Samarijane! Pravzaprav sta pozivala h genocidu nad celotnim prebivalstvom zaradi ene same napake v sodbi. Če bi jima nebeško sodišče priznalo sodbo, ki sta jo iskala, bi bilo uničenih na tisoče ljudi, ne da bi učencem dejansko pomagalo, razen da bi nahranili svoj ponos in ego. Jezus ju je kot uradnik nebeškega sodišča oštel, ker sta načrtovala sodno zmoto.

3.      Ali je izdaja božje prepovedi približevanja v javnem interesu.

Bog ljubi svoje ljudstvo in širšo javnost. Biblija pravi: »Kajti Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da se ne pogubi, nihče, ki vanj veruje, ampak da bi imel večno življenje.« (Janez 3:16).

Ta vrstica namiguje, da Bog nikoli ne bi izdal Božje prepovedi približevanja v imenu katerega koli od svojih otrok, ki ni v interesu javnega dobrega. To je tudi eden od razlogov, zakaj je Gospod izdal božansko prepoved glede tega, koliko in kako dolgo lahko antikrist preganja Božje izvoljence med veliko stisko. In če se ti dnevi ne bi skrajšali, se ne bi rešil noben človek; toda zaradi izvoljencev se bodo ti dnevi skrajšali .« (Matej 24:22).

Jezus nam tukaj pravi, da je Bog izdal božansko prepoved glede števila dni, ko lahko antikrist zavaja in preganja Božje otroke, ki bodo živi med veliko stisko. Zakaj? Če se ti dnevi nikoli ne bi skrajšali (omejili), bi bili celo Božji izvoljenci izgubljeni.

5.      Ali izdaja božje prepovedi gibanja ohranja Božji namen in integriteto Njegovega dobrega imena.

Po mojem skromnem mnenju je najlažje pridobiti Božje prepovedi gibanja pred nebeškimi sodišči tistim, ki so namenjeni ohranjanju Božjega večnega namena in integritete Njegovega dobrega imena.

Naslednji odlomki iz Svetega pisma govorijo o tem pomembnem dejstvu:

»Zaradi sebe, zaradi sebe bom to storil; kajti kako naj se oskruni moje ime? In svoje slave ne bom dal drugemu.« (Izaija 48:11).

»Zaradi Siona ne bom molčal in zaradi Jeruzalema ne bom počival, dokler se njegova pravičnost ne razsvetli kakor sijaj in njegovo odrešenje kakor svetilka, ki gori.« (Izaija 62:1).

Gospod pa je ponoči v videnju spregovoril Pavlu: »Ne boj se, ampak govori in ne molči, kajti jaz sem s teboj in nihče te ne bo napadel, da bi ti storil kaj hudega; kajti veliko ljudi imam v tem mestu.« (Apostolska dela 18:9–10).

Značilnosti božjih prepovedi

1. So specifične;

2. Omejujejo določeno dejavnost.

3. Namenjene so omejevanju osebe, podjetja, naroda ali duhovne entitete.

4. So začasne sodne odločbe nebeških sodišč v imenu državljanov Kraljestva, ki nujno potrebujejo nujno pomoč.

Začasne odločbe (prepovedi približevanja) nebeških sodišč ne moremo in ne smemo zamenjati z mislijo, da smo bili popolnoma osvobojeni, razen če nam Sveti Duh ne pričuje, da se je prepoved približevanja v našem imenu spremenila v trajno prepoved proti demonskim silam.

5.      Sodba za kršitev božanske prepovedi približevanja se vedno hitro izvrši če je v obliki čustvene stiske, finančne izgube ali ogromnega osebnega trpljenja.

V nekaterih primerih je kazen za kršitev božanske prepovedi približevanja, ki jo izdajo nebeška sodišča, lahko celo fizična smrt.

Navedel vam bom biblijske študije primerov, kjer je nekdo v Svetem pismu kršil božansko prepoved približevanja in zaradi tega dejansko umrl.

6.      Božanske prepovedi približevanja izdajajo le nebeška sodišča

Bog, Pravični sodnik, Gospod Jezus Kristus, ali človeški sodniki nebeških sodišč (kot sta Samuel ali Pavel), ki živijo v Njegovi navzočnosti zaradi svojega življenja v popolni poslušnosti Bogu. Hitro se spomnim preroka Elije: »Bog, pred katerim stojim« je še en način, kako Elija reče: »Imam življenjski slog in duhovno pristojnost, ki mi omogočata, da stojim pred Njim kot sodnik« (glej 1 Kraljev 17:1).

7.      Božanske prepovedi ne spremenijo prirojene narave osebe ali demonskega bitja, ki ga nebeška sodišča omejujejo.

Knjiga Razodetja na primer govori o čakajoči božanski prepovedi, ki jo bo Bog naložil Satanu za 1000 let. V tem tisočletnem obdobju Satan ne bo smel skušati nikogar na zemlji. Vendar pa se bo Satan takoj, ko bo božanska prepoved potekla, vrnil k temu, da bo tožilec bratov, tako kot je bil prej, kar dokazuje mojo trditev, da božanske prepovedi nikoli niso namenjene spreminjanju prirojene narave nasprotne stranke.

»Nato sem videl angela, ki je prihajal z neba, s ključem brezna in veliko verigo v roki. Zgrabil je zmaja, starodavno kačo, ki je Hudič in Satan, in ga zvezal za tisoč let; In vrgel ga je v brezno, ga zaprl in ga zapečatil, da ne bi več zavajal narodov, dokler se ne dopolni tisoč let. Potem pa mora biti za malo časa izpuščen.« (Razodetje 20:1–3).

Če je vaš bivši mož nasilen do vas, Božja prepoved ne bo spremenila njegove nasilne narave. Vendar pa bo Božja prepoved preprečila, da bi se njegova nasilna narava manifestirala v vaši prisotnosti. Zato morate pritiskati na nebeška sodišča, dokler vam Pravični sodnik ne podeli trajne prepovedi, ki vas bo zaščitila pred nasilno in zlorabljajočo naravo vašega bivšega moža, ko božanska prepoved poteče. Medtem ko pa je Božja prepoved v veljavi, lahko ta poseben čas olajšanja izkoristite za post in molitev, da vam Gospod podeli trajno osvoboditev.

8. V nekaterih primerih se lahko Božje prepovedi nanašajo na določeno ozemlje ali trenutek. Zato ljudje doživljajo duhovni preboj na določenih »odprtih nebeških ozemljih«, do katerih ne morejo priti nikjer drugje.

9. Božanske prepovedi približevanja ne predstavljajo maziljenja človeške osebe ali angela, ki jih izvaja v imenu nebeških sodišč. Božanske prepovedi približevanja predstavljajo avtoriteto nebeških sodišč in vlade, ki jo sodišča predstavljajo.

Zato, ko kršite prepoved približevanja v kateri koli državi, izpodbijate avtoriteto sodišča, ki jo je izdalo, in vlade, ki jo predstavlja. Zato jih ljudje sploh iščejo – ker vedo, da so prepovedi približevanja v celoti izvršljive.

10. Sveti Duh je najpomembnejši uradnik nebeških sodišč pri izdajanju božanskih prepovedi približevanja.

V nekaj primerih je Sveti Duh naložil božanske prepovedi približevanja Pavlovim misijonskim potovanjem. Ko so šli skozi Frigijo in Galacijsko pokrajino, jim je Sveti Duh prepovedal oznanjevati besedo v Aziji.

»Ko so prišli v Mizijo, so poskušali iti v Bitinijo, a jim Duh ni dovolil. Ko so šli mimo Mizije, so prišli v Troado.« (Apostolska dela 16:6–8).

Pavel in Sila sta poskušala pridigati v Aziji in Bitiniji; namesto tega je Sveti Duh Pavlu naložil Božje prepovedi, da bi mu v tistem času preprečil obisk teh območij. Nista mogla iti tja in pridigati. Ne zato, ker bi ju hudič ustavljal, ampak zato, ker je veljala božja prepoved.

Pavel, ki je bil poslušen uradnik nebeških sodišč, si ni upal kršiti teh Božjih prepovedi.

11. Kršitev Božje prepovedi je enakovredna preziru nebeških sodišč.

To je tisto, kar je znano kot nespoštovanje sodišča. Vsak narod, ki spoštuje zakon, ima stroge kazni za kršitve nespoštovanja sodišča. Če je sodnikova prepoved kršena brez kazni, obstaja nevarnost, da bo integriteta celotnega sodnega sistema zdrsnila v anarhijo. Sodišča bi izgubila ugled pred širšo javnostjo. Pomislite na to!

Če lahko kršite prepoved in se vam nič ne zgodi, zakaj tega ne more storiti tudi naslednji? Celoten pravosodni sistem katere koli države je odvisen od strogosti kazni za kršitev sodnikove prepovedi. Zakaj bi torej pričakovali, da bo najvišje pritožbeno sodišče, nebeška sodišča, prezrlo kršitve božanskih prepovedi, izdanih iz nebeških krajev?

Življenjska uporaba

Verz za pomnjenje: »In sedaj je nad teboj Gospodova roka in oslepel boš ter nekaj časa ne boš videl sonca.« In takoj ga je obdala temna megla, in hodil je naokoli ter iskal nekoga, ki bi ga vodil za roko. Tedaj je prokonzul, ko je videl, kaj se je zgodilo, veroval, saj se je čudil Gospodovemu nauku.« (Apostolska dela 13:11–12).

Razmišljanja

1. Zapišite tri značilnosti Božje prepovedi približevanja.

2. Zakaj sodišče zahteva, da dokažete pravni status, preden vam sodnik lahko izda prepoved približevanja?

 

Poglavje 8 - Svetopisemske študije primerov Božjih prepovedi približevanja

Tedaj mu je rekla: »Kako moreš reči: 'Ljubim te,' ko tvoje srce ni z menoj? Že trikrat si me zasmehoval in mi nisi povedal, v čem je tvoja velika moč.« In ko ga je vsak dan nadlegovala s svojimi besedami in pritiskala nanj, tako da je bila njegova duša smrtno ranjena, ji je razkril vse svoje srce in ji rekel: »Britev se še ni dotaknila moje glave, kajti od materinega telesa sem nazirec Bogu. Če se obrijem, me bo zapustila moja moč in bom oslabel ter bom kakor vsak drug človek.« (Sodniki 16:15–17).

V tem poglavju vam bom začel podajati nekaj svetopisemskih študij primerov na temo Božjih prepovedi približevanja. Te biblijske študije primerov bodo pomagale vzpostaviti biblijski okvir za te božanske prepovedi približevanja. Prav tako vam bodo dale jasno sliko o tem, kako božanske prepovedi približevanja delujejo v realnem času. Te biblijske študije primerov ustvarjajo tudi precedens za številne »Molitve aktivacije« v zadnjem poglavju te knjige.

 

 

 

Študija primera št. 1

Nekatere Božje prepovedi so namenjene temu, da za krajši ali daljši čas preprečijo demonski dejavnosti, da bi prešle na določeno geografsko območje.

Za naš prvi biblijski primer si zdaj poglejmo Prvo Samuelovo knjigo 7:6–15:

»Zbrali so se torej v Micpi, zajemali vodo in jo izlili pred Gospoda. Tisti dan so se postili in tam govorili: »Grešili smo proti Gospodu.« Samuel je sodil Izraelove sinove v Micpi. Ko so Filistejci slišali, da so se Izraelovi sinovi zbrali v Micpi, so filistejski knezi šli nad Izrael. Ko so Izraelovi sinovi to slišali, so se zbali Filistejcev. Izraelovi sinovi so rekli Samuelu: »Ne nehaj klicati h Gospodu, našemu Bogu, za nas, da nas reši iz rok Filistejcev.« Samuel je vzel dojeno jagnje in ga daroval kot celo žgalno daritev Gospodu. Samuel je klical h Gospodu za Izraela in Gospod ga je uslišal. Ko je Samuel daroval žgalno daritev, so se Filistejci bližali, da bi se bojevali z Izraelom. Toda Gospod je tisti dan zagrmel z močnim grmenjem nad Filistejci in jih tako zmedel, da so bili pred Izraelom poraženi. Izraelovi možje so šli iz Micpe, zasledovali Filistejce in jih pregnali do pod Bet Karom. Samuel je vzel kamen, ga postavil med Micpo in Šenom in ga imenoval Ebenezer, rekoč: »Do sedaj nam je Gospod pomagal.« Tako so bili Filistejci pokorni in niso več prišli na Izraelovo ozemlje. Gospodova roka je bila proti Filistejcem vse Samuelove dni. Mesta, ki so jih Filistejci vzeli Izraelu, so bila nato vrnjena Izraelu, od Ekrona do Gata; Izrael je ponovno dobil svoje ozemlje iz rok Filistejcev. In bil je mir med Izraelom in Amorejci. Samuel je sodil Izrael vse dni svojega življenja.« (1 Samuel 7:6-15)

Vedno me je fasciniralo življenje preroka Samuela. Samuel je deloval v treh vlogah: duhovnik, prerok in sodnik.

Pri Svetem Duhu mi je všeč, da uporablja pravo terminologijo, ko se poskuša osredotočiti na določeno milost. Zakaj bi Sveti Duh imenoval Samuela sodnik, če ne bi deloval kot uradnik nebeških sodišč znotraj izraelskih meja?

Biblija pravi: »15 Samuel je sodil Izraelu vse dni svojega življenja. 16 Iz leta v leto je šel in obhodil Betel, Gilgál in Micpo ter sodil Izraelu na vseh teh krajih. 17 Vračal pa se je v Ramo, kajti tam je bila njegova hiša in tam je sodil Izraelu. Tam je sezidal oltar Gospodu.« (1 Samuel 7:15-17).

Tudi naši sedanji sodni sistemi imajo »okrožne sodnike«, ki delujejo podobno kot Samuel; morda so si to idejo izposodili iz Biblije. Biblija nam pove, da je prišel čas, ko so se Filistejci odločili napasti izraelski narod. Bili so precej mogočna sila in izraelsko ljudstvo se jih je precej balo. Biblija pravi, da je izraelsko ljudstvo vpilo k Gospodu za rešitev in nato šlo k Samuelu. Kot sodnik na nebeških dvorih jim je Samuel pokazal dokaze, ki jih je Satan zbral proti njim na nebeških dvorih, kar mu je dalo pravno podlago za uničenje naroda s Filistejci. Ko so se ljudje iskreno spokorili in uničili malike drugih bogov, jim je Bog dal ugodno pravično razsodbo.

Ko so Filistejci poskušali napasti Izrael, je Gospod zagrmel proti njim iz nebeških sfer in se začel boriti v imenu Izraela. Razporeditev bojišča se je tako hitro spreminjala, da so bili Filistejci prisiljeni bežati. Izraelovi otroci so jih uničili, medtem ko so bežali. Nato se je zgodilo nekaj resnično močnega: »Filistejci so bili ponižani in niso več prihajali v Izraelovo pokrajino. Gospodova roka je bila nad Filistejci vse Samuelove dni.« (1 Samuel 7:13).

Kaj se je pravkar zgodilo tukaj? Bog je Filistejcem vse Samuelove dni naložil božansko prepoved – Samuelova življenjska doba je bila časovno obdobje, dodeljeno tej specifični prepovedi. Božja prepoved je bila takšna, da Filistejci nikoli niso mogli prestopiti izraelskih ozemeljskih meja, dokler je bil Samuel živ. Izraz »vse Samuelove dni« pomeni, da je bila Božja prepoved neposredno povezana s Samuelovim sodnim sedežem na nebeških sodiščih, ko je bil še živ.

Gospod mi je pokazal, da vzgaja apostolske in preroške voditelje Samuelovega tipa, ki bodo odgovorni za zaščito celotnih regij pred demonskim vdorom. Vemo, da je Filistejce zunaj meja Izraela zadrževala Božja prepoved, ker se njihova prirojena narava oziroma sovraštvo do Izraela ni nikoli spremenilo, pa vendar niso mogli prečkati izraelskih meja.

Vsak poskus prečkanja meja je naletel na takojšen odpor angelov, ki jih je Bog pooblastil, da uveljavijo božansko prepoved vstopa na Samuelov sodniški sedež.

Samuelov dan - Voditelji tipa Samuel

Tako so bili Filistejci pokorni in niso več prišli na ozemlje Izraela. In Gospodova roka je bila zoper Filistejce vse Samuelove dni. (1 Samuel 7:13). Poglejte to!

Božja prepoved vstopa na izraelske ozemeljske meje je bila povezana z življenjem sodnika – Samuela! Zato se določene demonske dejavnosti prenehajo, ko se v regiji pojavijo voditelji tipa Samuel. Prisotnost teh voditeljev tipa Samuel deluje kot začasna božanska prepoved vstopa na to območje. Ko je Samuel umrl, so imeli Filistejci pravico, da se vrnejo na izraelske meje, ker je Samuelova smrt pomenila, da je božanska prepoved vstopa na izraelsko suvereno ozemlje potekla.

Uganite, kaj se je zgodilo takoj po Samuelovi smrti? Izrael se je večkrat vojskoval s Filistejci, dokler niso Filistejci zavzeli Božje skrinje. Kakšna farsa! Čeprav je bil Samuel osebni mentor kralju Savlu, se ni nikoli zavezal, da bo sprejel enako bogaboječ življenjski slog, ki bi mu po Samuelovi smrti omogočil, da mu podeli Samuelov sodniški sedež na nebeških dvorih. Posledično je bil po Samuelovi smrti njegov močni sodniški sedež za Izrael izgubljen za eno generacijo, vse do vladavine kralja Davida. David je bil še en Samuelov duhovni sin; za razliko od kralja Savla je David sprejel enak bogaboječ življenjski slog in plašč kot Samuel, zato je lahko zakonito ponovno pridobil Samuelov sodniški sedež na nebeških dvorih.

Ko so Filistejci slišali, da so Davida mazilili za kralja nad Izraelom, so vsi Filistejci šli iskat Davida. David je to slišal in se spustil v trdnjavo. Tudi Filistejci so šli in se razporedili v dolini Refaim. David je vprašal Gospoda: »Naj grem gori nad Filistejce? Mi jih boš dal v roke?« Gospod je rekel Davidu: »Pojdi gori, kajti Filistejce ti bom zagotovo dal v roke.« David je torej šel v Baal Perazim in jih tam premagal. Rekel je: »GOSPOD je pred menoj prebil moje sovražnike, kakor bi voda prebila.« Zato je ta kraj imenoval Baal Perazim.« (2 Samuelova 5:17–20).

Izraelovi otroci niso izgubili bitke proti Filistejcem vse dni kralja Davida.

Iz sodne dvorane na bojišče

Drug, enako pomemben vidik zgodbe je, da se Izraelovi otroci niso pognali v bojno formacijo s Filistejci, preden niso obiskali nebeško sodno dvorano Samuelove preroške in sodne milosti. Ta odlomek iz Svetega pisma dokazuje tezo in nauk Roberta Hendersona, da »če se Kristusovo telo najprej nauči, kako se spopasti z velikim delom našega duhovnega bojevanja v nebeški sodni dvorani, mnogi od nas morda nikoli ne bodo potrebovali oditi na bojišče.«

Po drugi strani pa, če ste bili v sodni dvorani in predstavili svoj primer našemu nebeškemu Očetu, Pravičnemu sodniku, se lahko v bojno formacijo postavite že s tem, ko ste si zagotovili pravno prednost za svoj čas bojevanja na bojišču. Izraelovi otroci so zapustili sodno dvorano, ko so zasledovali Filistejce.

Pogovorimo se o biblijskem vzorcu, ki vam je strmel naravnost v obraz! Samuel je bil zelo razočaran, ko je Bog zavrnil Savla, ker je Samuel upal, da bo Savel podedoval njegov sodniški sedež na nebeških sodiščih. Ko je Samuel spoznal, da njegov sodniški sedež ne bo prenesen na Savla, je intuitivno vedel, kaj se bo z narodom zgodilo po njegovi smrti. Filistejci se bodo maščevalno vrnili. Savel in Izraelci se bodo vrnili na bojišče, da bi se soočili s Filistejci, ker bo Božja prepoved preklicana. Zato je Gospod poslal Davida živet k Samuelu v Ramo, da bi ga lahko usposobil za duhovništvo, prerokovanje in sodništvo. Zato je David lahko sodeloval v vseh Samuelovih »maziljenjih«.

Študija primera št. 2

Nekatere Božje prepovedi so namenjene omejevanju vedenja ljudi na določeni razdalji.

»18 Ko je David pobegnil in se rešil, je prišel k Samuelu v Ramo in mu povedal vse, kar mu je storil Savel. Potem je šel s Samuelom in sta bivala v celicah. 19 Sporočili so Savlu in rekli: »Glej, David je v celicah v Rami.« 20 Savel je poslal sle, da bi vzeli Davida. Ko pa so videli zbor prerokov, ki so prerokovali, in Samuela, ki jim je načeloval, je prišel nad Savlove sle Božji duh, da so tudi oni prerokovali. 21 Povedali so Savlu in poslal je druge sle, pa so tudi ti prerokovali. Savel je poslal še tretje sle, pa so tudi ti prerokovali. 22 Potem je šel tudi sam v Ramo in ko je prišel k velikemu vodnjaku, ki je v Sehuju, je vprašal in rekel: »Kje sta tu Samuel in David?« Rekli so: »Glej, v celicah v Rami.« 23 In šel je tja k celicam v Rami. A tudi nadenj je prišel Božji duh, da je grede prerokoval, dokler ni prispel do celic v Rami. 24 Tudi on je slekel svoja oblačila in tudi on je prerokoval pred Samuelom. In ležal je nag ves tisti dan in vso noč. Zato pravijo: »Ali je tudi Savel med preroki?«« (1 Samuel 19:18-24)

Obstajala je še ena božanska prepoved, ki je spremenila življenje in je bila povezana z življenjem Samuela. Ta božanska prepoved je delovala tako, da je bila demonska narava v tej osebi popolnoma zadržana, ko se je oseba z demonskimi nameni približala Samuelu, in je bila nadomeščena s  preroškim duhom, ki je slavil Boga. Vau!

Vsekakor potrebujemo tovrstno božansko prepoved, da začne delovati v Kristusovem telesu. Zakaj? Živimo v nevarnih časih, ko se konec sedanje dobe greha hitro bliža. Hudič se trudi, ker ve, da ima malo časa! Poleg tega nikoli ne veste, kdo vstopi v vaše svetišče ali dom.

V Charlestonu v Južni Karolini je beli rasist po imenu Dylann Roof med bogoslužjem v sredo zvečer med biblijskim preučevanjem vstopil v svetišče cerkve AME Zion z namenom, da ubija. Sramota je, ko lahko nekdo vstopi v cerkev in ustreli pastorja. Navsezadnje je Dylann Roof ubil devet nedolžnih ljudi, vključno z višjim pastorjem cerkve.

V duhovnem vzdušju katere koli cerkve je nekaj hudo narobe, ko lahko demonski človek vstopi in izpolnjuje hudičeve ukaze brez preroških posrednikov. Kajti, če bi bilo duhovno ozračje cerkve v Charlestonu oboroženo z enako vrsto Božje prepovedi, kot je bila nad Samuelovim življenjem, se to nebi zgodilo.

Božja prepoved, ki je bila nad Samuelovim življenjem, bi lahko v trenutku spremenila in omejila človeško vedenje.

Samuel je deloval v tej vrsti duhovne dimenzije. Njegov sodniški sedež na nebeških dvorih ni le preprečeval teritorialnim demonom kršitev suverenih meja Izraela, temveč je imel še eno vrsto Božje prepovedi, ki je lahko »omejila« človeško in demonsko vedenje, ko se je kdorkoli približal na doseg udarca.

V zadnje poglavje te knjige sem vključil molitev za aktivacijo, ki vam bo pomagala pri prijavi za tovrstno Božjo prepoved na nebeških dvorih, da bo Gospod lahko sprostil tovrstno milost nad vašo cerkvijo, poslovnim prostorom ali domom.

Usoda se krije!

Samoumevno je, da je demon morilca obsedel dušo kralja Savla. Savel je postal demoniziran. Prežemalo ga je ljubosumje in sovraštvo. Trikrat je poskušal Davida ubiti s sulico. David je vedel, da če ne bo pobegnil, bo kmalu postala njegova usoda smrt.

David je vedel: »Moj čas v kraljevi palači je končan! Če želim ostati živ, moram teči.«

Kaj je torej David storil? Sveti Duh je Davidu naročil, naj poišče zavetje pod Samuelovim duhovniškim, preroškim in sodniškim plaščem. Prepričan sem, da Bog vzgaja apostolske in preroške voditelje Samuelovega tipa, ki bodo delovali kot usodna zavetja za Davide v Kristusovem telesu, ki bežijo pred demonskimi tehnologijami in agendami, ki so odločene, da jih uničijo, preden se lahko uresniči njihova Bogom dana usoda. V globalnem Kristusovem telesu so Davidi, ki obupno potrebujejo duhovno pokrov teh voditeljev Samuelovega tipa, preden pridejo v svojo Bogom dano usodo. Božanska prepoved glede teh voditeljev Samuelovega tipa bo pomagala ohraniti to »Davidovo družbo« živo, da bo koristila naslednji generaciji. V naših cerkvah je veliko Davidov, ki prezgodaj umirajo ali izgubljajo nadzor nad usodo pred določenim časom.

Kje so Samueli, ki lahko te bodoče voditelje zaščitijo pred tem, da bi jih uničil Savlov duh? Ta demonska bitja jih želijo ubiti, preden pridejo na oblast. Poglejte to! Kralj Savel je poslal profesionalne morilce, da bi nevtralizirali Davida. Vsi so odšli z namenom, da bi Davida ubili. Odšli so z vnaprej pripravljenim umorom v mislih. Ko pa so se približali Samuelu in njegovi skupini prerokov, je na morilce prišel Božji duh. Vsi so začeli prerokovati.

Božja prepoved Samuelovega življenja kot sodnika je bila tako močna, da je trdovratne morilce spremenila v preroke. Ko je Savel izvedel, kaj se je zgodilo, se je zelo razjezil. Poslal je še več morilcev in tudi njim se je zgodilo isto!

Upor proti aretaciji!

Končno je kralj Savel rekel: »Nikomur ne bom zaupal! Sam ga bom ubil!« Kralj Savel je tudi odšel v Ramo, kjer je živel Samuel. Takoj ko se je približal, se je aktivirala Božja prepoved približevanja in tudi nanj je prišel Božji Duh.

Si lahko predstavljate kralja Savla, kako se je uprl, da bi se njegovo srce omehčalo do Davida? Verjetno si je govoril: »Ne! Ne! Ne bom prerokoval! Prišel sem, da ubijem Davida!« Na njegovo žalost je bila Božja prepoved približevanja tako močna, da je bila demonska agenda v njegovem srcu popolnoma zadržana. Ker je vedel, da ima Gospod tak smisel za humor, je preroški izrek Kralja Savla verjetno zvenel takole: »GOSPOD ti pravi, David: Mož si po Božjem srcu in GOSPOD bo utrdil tvoj prestol nad Izraelom za vedno.« Če bi bil David, bi verjetno rekel nekaj takega: »Amen, brat!« Kralj Savel se je tako zelo upiral Božji prepovedi približevanja, da ga je Bog slekel do golega, samo da bi ga ponižal. Vidite, močneje ko se upirate Božji prepovedi približevanja, bolj spodbujate nebeška sodišča, da vam dokažejo moč nebeške sodne dvorane.

Vsi Savlovi morilci so prerokovali prerokbe, Savla pa je premagala javna sramota. Šel je nag in prerokoval ves dan in noč. Si predstavljate prizor golega kralja, ki prerokuje po ulicah, medtem ko vsi otroci in njegovi zvesti državljani opazujejo veličasten spektakel?

Ne vem, kako je z vami, ampak mene bi prizor golega moškega, ki ure in ure prerokuje po ulicah, poslal na profesionalno terapijo. Prepričan sem, da so bili majhni otroci, zaradi tega, kar so videli, travmatizirani!

SE NADALJUJE . . . . .