Charles S. Price - KAJ JE KRST V SVETEM DUHU

 

 

Kaj je krst v Svetem Duhu

 

Charles S. Price

 

 

 

 

Kako iskati

 

Pred nekaj časa sem bil na enem zares čudovitem srečanju, na katerem so ljudje čakali pred Gospodom v iskreni molitvi, da bi bili izpolnjeni s Svetim Duhom. Želim vam izpovedati izkustvo, ki sem ga imel v tem večeru z dvema možema, ki sta molila nedaleč vsaksebi. Prvi me je poklical k sebi in rekel: »Gospod Price, želel bi, da mi poveste nekaj o krstu. Kaj zares mislite, da je krst? Veste, želim vse kar ima Gospod za mene, a toliko stvari je, ki jih ne razumem. Naredil sem vse najboljše da molim, naredil sem vse najboljše, da verujem in Gospod me je zares blagoslovil, toda zdi se mi, da nisem prišel nikamor.«

 

Svojemu bratu sem rekel, da je malo prehiteval s svojo molitvijo na način, na kateri je molil. Pastor cerkve in  mnogi njegovi prijatelji so ga vzpodbujali, da prosi za krst preden je v njem bila globoka, goreča od Boga dana želja, katera bi gorela v njegovi duši za krst v Svetem Duhu. Moral bo počakati, dokler nebi zares mogel moliti molitev, ki bi bila rojena iz silne lakote.

 

Naslednji človek h kateremu sem odšel, je bil pridigar Evangelija. Ko je prišel prvič na moja srečanja, je bil krst v Svetem Duhu zanj nekaj absolutno novega. Kasneje mi je rekel, da je bilo tisto kar se ga je dotaknilo, bila jasna navzočnost Svetega Duha na bogoslužju. Rekel mi je, da je občutil samo Božjo silo v zgradbi. Opazoval nas je, medtem ko smo molili za bolnike. Videl je kako so možje in žene iskali Jezusa in takrat je dojel, da mu je potrebna ta sila  v njegovem lastnem življenju. Odšel je domov in molil. Bral je Sveto pismo. Čakal je pred Gospodom. Nato je iz globokega proučevanja Besede doumel, da je Gospodova volja, da krsti svojega otroka, ki veruje Svetemu Duhu.

 

Medtem ko sem z njim klečal, so mu solze tekle po licih. Skozi ječanje je rekel: »Brat, tako sem lačen te izpolnitve s Svetim Duhom, da verujem, da bom umrl, če ne pride. Čutim, da sem tako šibak in brez moči. Želim izvrševati voljo mojega blagoslovljenega Odrešenika, toda joj, potrebna mi je moč, moč, ki prihaja iz višine. Mislim, da ne bom mogel pridigati, dokler me Gospod ne izpolni. Nato je položil svoj obraz v roke in zajokal. Ko sem odhajal od njega sem lahko slišal kako moli: »O, Gospod, vzemi od mene vse kar mi preprečuje, zlomi me in mi pomagaj, da ti predam vso svojo voljo. Odstrani vsako prepreko, Gospod! Izprazni me, izprazni me, izprazni me!«

 

Približno čez eno uro sem prišel še enkrat v ta del zgradbe, kjer je molil. Ležal je na tleh pod silno Božjo močjo. Valovi  nebeške slave so se izlivali preko njega, kakor silni oceanski valovi. Njegove oči so enostavno gorele od navzočnosti Božje slave. Bil je izpolnjen s Svetim Duhom.

Bona Fleming - KRST V SVETEM DUHU

   

Krst v Svetem Duhu

Bona Fleming

 

Posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. . . . Naj svet spozna, da si me ti poslal.  (Janez 17:17,23).

 

Odkar je Kristus umrl, nikoli v zgodovini sveta ni bilo napisano toliko knjig za in proti Kristusu, kakor danes. Danes bolj kakor kdajkoli pišejo ljudje proti Njemu in za Njega.

 

Ali ste kdajkoli doumeli, da v svoji velikoduhovniški molitvi Jezus ni rekel: »Oče, ko bodo veliki ljudje pisali v mojo korist, bo svet veroval, da si me ti poslal.« Niti ni rekel: »Ko bodo veliki ljudje in državniki kakor William Jennings Brayana (ki se je boril za Sveto pismo – Biblijo in Kristusa dokler ni umrl in katerega ime je vstopilo v zgodovino, kot ime mučenika) pisali v mojo korist, bo svet veroval, da si me ti poslal.«

 

Kristus v svoji Velikoduhovniški molitvi ni rekel, da bo svet veroval vanj, zaradi velikih ljudi. In ni rekel, »Oče, ko se bodo zgradile velike cerkve, dvorane in hrami, bo svet veroval, da si me ti poslal.« Niti ni rekel, »da ko bodo veliki pridigarji prinašali velike pridige, da bo svet veroval, da si me ti poslal.« In tudi ni rekel: » Oče, ko bodo bolni ozdravljeni, bo svet veroval, da si me ti poslal.« In ni rekel: »Ko se bodo slepim odprle oči in gluhim ušesa, ko bodo gobavci očiščeni in bodo mrtvi vstali, bo svet veroval, da si me ti poslal.«

 

Vse to so oni (farizeji in pismouki) videli; videli so da oživlja mrtve in očiščuje gobave; videli so, da ozdravlja in da slepim vrača vid, toda rekli so: »On ni Božji Sin.« Jezus ni rekel niti, da bo svet veroval, če se vsi enako oblečemo. Ne razumite me napak, nimam nič proti uniformi Vojske odrešenja.

 

Veste, prijatelji moji, presenečeni bomo, če vzamemo svoja Sveta pisma! Tolikokrat slišim: »Če bomo zavrgli to in naredili to, bodo ljudje verovali.« Toda Jezus je rekel: »Oče, posveti jih v resnici; tvoja beseda je resnica. . . . da svet spozna, da si me ti poslal.« To je Božansko delo.

 

Slovarji nam dajejo boljši pomen posvečenja od večine pridigarjev. Poglejmo v nekatere od njih.

 

Webstrov slovar pravi za posvetiti: Osvoboditi se od greha, ali očistiti se od moralne pokvarjenosti in umazanije; očistiti.

 

Posvetiti (Janez 17:17): Delo Božje milosti, s katero so nagnjenja ljudi prečiščena, da so oddaljeni od greha in sveta in povzdignjeni do vrhovne, Božje ljubezni.

 

Enciklopedijski slovar pravi za posvetiti: V teološkem smislu je to delo Božje milosti, po katerem so človeška nagnjenja prečiščena, duša pa očiščena od greha ter posvečena Bogu.

 

Standardni slovar pravi za posvetiti: Milostno delo Svetega Duha, s katerim je vernik osvobojen od greha in povzdignjen do svetosti srca in življenja.

Dva od teh slovarjev pravita, da je posvetitev Božje delo. To je trenutno delo. Vsi pravijo, da je posvetitev očiščenje ali osvobojenje od greha.

 

Eden od slovarjev pravi, da je to milostno delo Svetega Duha, ko je vernik (ne grešnik) očiščen od greha. To je potem drugo delo, izza preporoda (novega rojstva od zgoraj), kakor uči Sveto pismo( Janez 1:13).

 

Vsi učijo, da to dela Bog, torej, ne gre za človeško rast ali trud, in ni ustvarjeno z izobrazbo, kulturo, samodisciplino, smrtjo ali vicami.

 

V tem primeru, se lahko posvetitev definira kot očiščenje srca vernika od prirojenega greha in pokvarjenosti, dosežen s trenutnim krstom s Svetim Duhom in ognjem, z izpolnitvijo srca s popolno ljubeznijo.

 

»Jaz vas krščujem v vodi za spreobrnjenje; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu nosil sandale. On vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju (Matej 3:11).

 

Bog, ki pozna srca, je to izpričal tako, da jim je dal Svetega Duha prav tako kakor nam. Nobene razlike ni naredil med nami in njimi, saj je z vero očistil njihova srca. (Apostolska dela 15:8-9). 

 

Mnogi od nas verujete, da je Jezus v Janezu 17:9 molil za svoje ljudstvo: »Jaz prosim zanje. Ne prosim za svet, temveč za tiste, ki si mi jih dal, ker so tvoji (Janez 17:9). Nato 10 vrstica: in vse moje je tvoje, in kar je tvoje, je moje in poveličan sem v njih.« Ne, on je molil za skupino ljudi, ki so ga poznali, da Bog v njihovih srcih opravi božansko delo »naj svet spozna, da si me ti poslal.«

 

Če svet nikoli ni prebral niti ene knjige o Kristusovem božanstvu, lahko ve, da je Kristus božanski, ko pride v dotik s posvečenim možem ali ženo. Dokaz njegovega božanstva je prihod v dotik z možem ali ženo, dečkom ali deklico, s starcem ali mladeničem, z bogatim ali siromašnim, s črnim ali belim, ki je posvečen. To je dokaz tega! Lahko govorimo o teoriji tega, toda Gospod pravi; »Daj jim to izkustvo, da bi svet lahko vedel, da si me ti poslal, da lahko ve, da jaz nisem Jožefov sin, temveč Božji Sin.«

 

Kaj je to v zvezi s posvečenim možem ali ženo, kar lahko dotakne svet, da veruje v Kristusa? Kaj bo dotaknilo svet, da bi vedel, da je Bog poslal Jezusa Kristusa iz neba in da nima zemeljskega očeta? Kaj bo dotaknilo svet, da bo vedel, da je on Božji Sin?

 

Pridigajoč nekoč v Ohiu, sem rekel: »Barva ki jo nosite ne kaže stanja vašega srca.« Sledečega dne sem dobil pismo, izpisano na velikih, sedmih straneh. Glasilo se je:

 

»Brat Fleming, želimo, da se danes opravičiš za to kar si rekel preteklega večera.« Seveda, pismo ni bilo podpisano. Mnoga takšna pisma prejemam. Ko se nekdo ne želi podpisati, se spomnim besed Pisma: »V ljubezni ni strahu« (1 Janez 4:18a). Hoteli so, da se opravičim. Rekli so, da svet ne bo nikoli prepričan, da je Jezus božanski, dokler se ljudje ne odenejo v črno. Tako možje kakor žene se morajo oblačiti v črno. Na srečo sem imel črno obleko. V svoji sobi sem to pismo nekajkrat prebral, nato pa mi je prišla misel: Kako to, da je Bog ustvaril mavrico in vanjo vstavil toliko barv, samo črne ne? Gospod bi lahko ustvaril črna jabolka, prav tako kakor rdeča in rumena; vsako leto ustvarja na milijone rdečih jabolk in milijone rdečih, roza in belih rož; nikoli ni ustvaril niti ene črne. Ko postanejo jabolka črna so gnila. Zatem sem bral v Izaiji 63:1-2, da bodo Kristusova oblačila rdeča. To me je povedlo v razmišljanje. Jaz nisem imel na sebi nikoli ničesar rdečega, niti moja žena ne. Mislim, da je ta mladenka pred menoj z rdečo jakno  enako dobra kakor tista, ki sedi v moji bližini v beli. Pravim vam, lahko se odenemo v črno, toda to ne bo spremenilo srca.

 

Nikoli nisem bil obtožen da branim svet, vsaj ne kakor mi je znano; nihče nikoli ni rekel, da zagovarjam svetnost, toda lahko rečem to: O tem ni Kristus niti enkrat govoril. Pravite: »Če imajo izkustvo bodo tako delali.« Jaz ne verjamem, da se bodo morali oblačiti v črno, da bi bili popolnoma posvečeni. Ljudje se lahko oblačijo tudi v belo, da bi bila njihova srca čista.

 

Na tistem srečanju sem vprašal, ali je oseba, ki mi je napisala pismo v cerkvi, in ali bi se hotela dvigniti in povedati, zakaj je Bog ustvaril toliko barv, zakaj ni vse ustvaril črno. »Oblaki ciklona, tornado, dim, peklenska jama, umazanija in nečistoča so črne«, sem rekel. »A tudi Beseda govori o večni têmi.«

 

Kristus je v svoji velikoduhovniški molitvi molil, da Bog posveti svoje otroke, da bi grešniki sveta mogli vedeti, da ga je Bog poslal iz nebes.

 

Kaj je potem posvečen človek? Posvečen človek je z Duhom izpolnjen človek. Pavel ni rekel, da moramo vse vedeti o zvezdah, a je v Rimljanih 6:6 rekel: »Vemo, da je bil naš stari človek križan z njim vred, da bi bilo telo greha uničeno in da bi mi več ne hlapčevali grehu.«

 

Sorazmerno težko je razumeti z duhom »ubitega« človeka. Po njem lahko »hodite«, celo »obrišete« si lahko noge ob njega; medtem ko brišete noge obenj, se bo dvignil in vpil, da je zmagal. Ne morete razumeti človeka, ki je mrtev temu svetu in svoji okolici, ker je tu nekaj, kar je bilo ubito. Tolikokrat slišimo pesem: »Pridi in izpolni me, Gospod!«

 

Ni vam potrebno moliti da Gospod pride in vas izpolni; ko Gospod pride in vas »ubije«, vas bo tudi izpolnil. Mnogi bi želeli biti izpolnjeni z Duhom, da bi se bahali; ni nam potrebno moliti, da bi bili izpolnjeni, temveč »ubiti«.

 

Nekega človeka sem slišal kako pravi, da je Sveti Duh kakor klavir, ki prihaja v hišo; on prihaja zaradi nas, da se naučimo kako ga uporabljati. To mi je zvenelo zelo pohujšljivo. Sveti Duh prihaja, da nas uporabi; ne prihaja, da bi se ponašali.

 

Mnogi molijo za moč za služenje, ne želijo pa govoriti o sili, da »ubije«. . . Jezus Kristus je rekel, da bi bili posvečeni, da bi bili očiščeni. Če se očistimo in prečistimo, smo lahko prepričani, da bomo prejeli izpolnitev. Slava Njegovemu imenu za vedno! On nima jezika, a želi uporabiti našega; on nima oči, a želi gledati skozi naše; on nima ušes, a želi poslušati skozi naše in moje; on nima nog, a želi uporabljati naše in moje; naše telo je njegov tempelj, tempelj Svetega Duha prav v nas.

 

V dosegu mojega glasu je mnogo ljudi, ki bi hoteli narediti določene stvari za Gospoda, ne da jih Sveti Duh »ubije«, a ne morejo. Vi ste kakor mlado dekle, ki se je poročila s starcem; ima sedemnajst let, njemu pa devetinsedemdeset.  Seveda se ni poročila s tem starcem iz ljubezni. In kmalu za tem se zaljubi v mladega zdravnika. Ona vanj in on vanjo. In on ji reče: Če me ljubiš, boš zapustila tega starca in prišla k meni.« Ona pa reče: »Ne morem, skrbim zanj.« Obstajajo takšni ljudje. Oni želijo nekaj narediti, toda »stari človek« jim to preprečuje.

 

Mladi zdravnik pravi: »Poslušaj, če me ljubiš in mi tega starca predaš, bom jaz skrbel zanj.« Ona malo okleva in nato pristane. Po tem, ko je starca predala in ga zapustila, kaj mislite, kaj bo naredil zdravnik? Ali mislite, da ga bo nadišavil in mu dal injekcijo, da se opomore in dvigne? Mislite?

 

Če ljubite Gospoda in če predate »starega človeka (staro naravo)« Velikemu zdravniku neba, mu on ne bo dal injekcijo; on bo dal krst v Svetem Duhu in ognju, ki ga bo »ubilo« in vrglo iz uporabe. To je to, kar nam je potrebno. Vaše veliko delo je, da pristanete na predajo »starega človeka« Velikemu zdravniku. Ta bo na vas spustil ogenj; naj bo blagoslovljen Gospod!

 

Pavel je rekel: »In ne opijanjajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh.« (Efežanom 5:18).

 

Ljudje se ne opijajo z vinom od enega ali dveh požirkov. Med alkoholikom, ki se je napil vina in človekom izpolnjenim z Duhom, obstaja podobnost. Na Binkoštni dan, so bili tisti, ki so bili v zgornji izbi obtoženi, da so pijani.

 

Tedaj je vstal Peter z enajsterimi, povzdignil glas in jih nagovoril: »Judje in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu! To védite in prisluhnite mojim besedam! Ti ljudje niso pijani, kakor vi mislite, saj je šele tretja dnevna ura,  temveč izpolnjuje se, kar je bilo napovedano po preroku Joélu: In zgodilo se bo v poslednjih dneh, govori Bog: razlil bom od svojega Duha čez vse meso, in prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere in vaši mladeniči bodo gledali videnja in vaši starci bodo sanjali v sanjah. Tudi čez svoje služabnike in čez svoje dekle bom v tistih dneh izlil od svojega Duha in bodo prerokovali. (Apostolska dela 2:14-18).

 

Njihovo obnašanje je bilo podobno obnašanju opitih ljudi. Ko so ljudje izpolnjeni z Duhom, se vidi razlika. Oni ne poskušajo oponašati drugih; če bi oponašali druge, nebi bili v Duhu. Mogoče niste bili nikoli v bližini ljudi, ki so bili opiti z vinom. Nekateri so srečni, da bolj srečni nebi mogli biti; samo smejijo se in nasmihajo; nekateri vzklikajo, nekateri pa samo hodijo. Toda ena stvar je skupna vsem, ki so opiti z vino: niso obremenjeni. Svobodni so. Tako je tudi s tistimi, ki so izpolnjeni s Svetim Duhom – svobodni so. Nikoli niste videli ubogega, z Duhom izpolnjenega kristjana.

 

Preden sva bila midva, mladeniča odrešena, sva imela posel z različnimi vrstami ljudmi, in med njimi so bili tudi takšni, ki so radi pili viski. Tam je bil nek človek, ki je živel kakšnih pet kilometrov od nas. Šel bi v Cerkve, prisostvoval Gospodovi večerji; jemal kruh in vino, nato pa odšel k nama, da od naju, mladeničev, vzame požirek nečesa močnejšega. Vedno je prijahal na konju in ga puščal v našem hlevu. Vsi so ga klicali Stric.

           

Utrudila sva se od tega, da mu vsak pot, ko pride v mesto dajeva požirek pijače. V žepu je nosil kavo, da bi izničil vonj alkohola v svojem dihu. Rekel je, da ne ve zakaj ljudje dvigujejo vik in krik, ko pijejo. Rekel je: »Jaz pijem leta in leta in nihče ne ve (pozabil je na Boga, ki vse ve in vidi): celo pridigar ne. Nihče. Nikoli niso posumili da pijem. Ne vem zakaj nebi mogel biti pristojen in enostavno uživati v tem, kolikor dolgo morem«. Utrudila sva se od tega starca in natakanja viskija njemu.

 

Nekega dne je spet prijahal na svojem čudovito osedlanemu konju in vprašal, če imava kaj pijače. Popeljala sva ga v hlev. Jaz sem ga zgrabil in mu odprl usta, John pa mu je zamašil nos in mu izpraznil steklenico v usta. Napolnil ga je. To ni bil samo požirek; napolnila sva ga. Nekaj trenutkov sva ga držala, da viski začne delovati, po tem pa je bil najsrečnejši človek, ki sem ga kdajkoli videl. Ta starec se je smejal, jokal, govoril, vzklikal, plesal. Bil je tako poln, da se ni mogel kontrolirati. Ni mu bilo pomembno kdo ga bo videl, ali kaj bo kdo mislil o njem. Hotela sva ga čim prej odposlati iz našega posestva, zato sva mu osedlala konja in mu pomagala povzpeti se nanj. Njegov konj je poskočil in znašel se je na cesti. Koža na obrazu se mu je pri tem odrgnila in iz lica mu je tekla kri. Tudi njegove roke so bile krvave. Ni se razbesnel, ne, niti malo, bil je preveč poln, da bi se razjezil. Z rokavom si je obrisal kri iz obraza. Ponovno sva mu pomagala, da se je povzpel na konja. Kakšnih petdeset do šestdeset metrov je jahal po glavni ulici, nato pa je konj šel v eno smer, on pa v drugo. Ljudem, ki so šli po tej poti je vpil: »Zdravo brat!« Nekdo ga je vprašal: »Kaj se ti je zgodilo brat?« »O, nič«, je rekel. »Ali si ranjen?« »Ne!« je odgovoril in šel naprej po ulici. Po ulici je šel smejoč se in pogovarjajoč se z ljudmi. Zakaj? Bil je poln! Vedno je govoril, da se ne bo obnašal drugače, če bo popil malo. Ni pa vedel kako se bo obnašal, ker nikoli ni bil poln. In kako veste, da se boste obnašali vi, če nikoli niste bili polni Svetega Duha?

 

Videl sem neke mlade ljudi, ki so hoteli oponašati nekoga, ki so ga oboževali. Prosim vas, ne poskušajte oponašati kogarkoli. Izpolnite se z Duhom in bodite to, kar ste.

 

Svet ne more razumeti te raznolikosti. Pogosto sem rekel, da bi želel imeti skupino nevernikov in skeptikov na odru, da bi videli množico na enem od kamp –srečanj, da bi videli to raznolikost, da bi videli žar na obrazih, da bi videli ene, ki se smejijo, kakor da so na poroki in druge, takoj ob njih, kako jočejo, kakor da so na pogrebu. Vsak človek zdravega razuma bi vedel, da se nekaj dogaja, ko bi videl to raznolikost, ko ni ničesar čemu bi se smejali in ničesar zaradi česa bi jokali, ko eni dvigujejo roke, nekateri hodijo po prehodu, tretji pa mirno sedé. Ko vidite človeka, ki se smeje kakor da je na poroki, v istem trenutku pa joče, kakor da je na pogrebu, se ustavite, kajti z njimi se dogaja nekaj nadnaravnega.

 

Svet oponaša mnoge stvari, toda eno veva, da nikakršna predstava v tem mestu ne more oponašati delovanja Svetega Duha. Svet ne more zbrati tisoče, da bi se eni smejali kakor da so na poroki, a druge v izvirnem joku, kakor da so na pogrebu in da bi se dogajala sto in ena različna stvar brez kakršnekoli zmede. Ena od stvari, ki bo prepričala svet, da je Kristus božanski je, ko vidi posvečene ljudi, ki niso samo z Duhom »ubiti«, ampak tudi z Duhom izpolnjeni in z Duhom vodeni. Duh nas bo vodili v vso resnico.

 

Poznam pridigarja, dobrega človeka, molivca, ki je nekega večera imel srečanje v Severni Karolini, in bi moral naslednje jutro ob štirih odpotovati. Oblekel se je, odšel na postajo ter vstopil na vlak za Washington, DC. Vozil se je okoli sto petdeset kilometrov, ko je bila najavljena neka postaja. Duh mu je rekel: »Tukaj izstopi.« On pa je rekel: »Gospod, kaj to pomeni? Kupil sem karto za to potovanje, in poleg tega je tudi moj kovček v vagonu za prtljago.«

Toda Duh je rekel: »Izstopi.« Vzel je torbo in izstopil iz vlaka. Nekateri ljudje so vstopili v vlak in vlak je krenil. Vstopil je v zgradbo, a stari hudič mu je rekel: »To je resnično lepo; izredno lep način, da potrošiš denar!« Rekel je: »Gospod, pomagaj mi, ti si me snel iz vlaka, a ne vem zakaj?« Prišel je do pulta in ponovno kupil karto za Washington D.C. V sebi je vodil borbo. Potem pa je od nekod prišel šef postaje, bled kakor mrlič. Pridigar je bil edini človek na tistem mestu.

 

Šef je rekel: »Poglejte kaj sem pravkar prejel.« Pridigar je prebral sporočilo, ki mu je bilo izročeno in rekel: »Hvala Bogu!« Šef je rekel; »Hvala Bogu za kaj? Kaj mislite? Zahvaljujete se Bogu za železniško nesrečo, v kateri so nekateri celo umrli, mnogi pa so ranjeni!« Pridigar je rekel: »Ne zahvaljujem se Bogu za nesrečo, ampak za to, ker mi je govoril in me odvedel iz tega vlaka.«

 

»Kdo vam je govoril?« je vprašal šef postaje. »Jaz sem ateist in ne verujem v karkoli.« »To je vaša stvar, toda govorim vam dejstva« mu je odgovoril pridigar. »Kaj hočete reči? Kdo ste vi?« je vprašal. Videl je, da je človek fin in uglajen, a ne nek brezumnež.

 

Pridigar je rekel: »Zapustil sem Južno Karolino ob štirih zjutraj; sprevodnik na tem vlaku ima mojo karto, a tudi moja prtljaga je tam. Toda Sveti Duh mi je rekel, naj izstopim iz tega vlaka. Pravkar sem vstopil v železniško zgradbo in kupil drugo karto za Washington, D.C.« Šef je rekel: »Jaz sem nevernik, toda zanetili ste mojo radovednost. Pridite sem.« Pridigar je vstopil v prostor in sedel. Izpovedal mu je svojo zgodbo, šef pa je rekel: »Želim več vedeti o tem.« On pa mu je potem povedal, kako je srečal Gospoda Jezusa Kristusa v koruzniku in kako ga je Gospod odrešil od greha, nekaj mesecev za tem pa krstil v Svetem Duhu in ognju, ter povsem posvetil. Povedal mu je, da Sveti Duh živi v njem in da ga usmerja v vso resnico in v stvari, ki so poštene.

 

Solze so stekle po licih mladega šefa postaje, ko je rekel: »Ali mislite, da bi tudi jaz lahko našel vašega Kristusa?« »Definitivno lahko. Moliva!«

 

Mladenič je pokleknil in klical Gospoda in tri, štiri minute kasneje, ga je Gospod čudovito odrešil. Gospod je imel v tem dvojno namero. Vedel je, da je ta človek nevernik, da nebi vstopil v nikakršno cerkev in vedel je, da noben pridigar nebi imel priložnosti srečati se z njim, zato ga je Gospod hotel postaviti v dotik s posvečenim človekom, ki ga je Duh »ubil«, izpolnil in vodil.

 

Mladenič je rekel: »Medtem ko sem vas poslušal, sem pogosto pomislil, kako je moja stara mati molila zame. Daleč preden je odšla v nebesa, je molila, da Bog odreši njenega sina, pod kakršnokoli ceno.« To je pridigarja stalo dvojne cene karte, toda Gospodu ni bilo pomembno, da pridigar plača dvojno ceno potovanja, samo da bi ta mladenič slišal Evangelij in bil odrešen.

 

O, prijatelji moji, če imate danes Svetega Duha, hodite v Duhu, hodite s Svetim Duhom; z Duhom »ubiti«, z Duhom izpolnjeni, z Duhom vodeni in z Duhom vzdrževani, in on vas bo pripeljal do pravega mesta in vas naredil za blagoslov. On vas bo obvaroval tudi pod pritiskom! On vas bo obvaroval tudi pred napadi pekla, in kadar vas bodo preklinjali ljudje.

 

Pred nekaj leti, je nek mladi pridigar iz Ohia prišel sem, kjer je živela moja mati in rekel: »Bona Fleming, Gospod me je poslal sem, da me odvedeš v Cerkev in me seznaniš z ljudmi.« Moral bi prevzeti cerkev kakor pastor. Prosil me je, dokler nisem popustil. V tem večeru sva do te vasi hodila deset kilometrov, čez gore in doline. V tem večeru je pridigal, nato v nedeljo zjutraj in v nedeljo zvečer. Ko je v nedeljo zvečer prenehal, je sedel in me prosil, da zaključim srečanje. Prešel sem skozi popis grehov, ki jih noben gospod (gentleman) nebi smel delati: nebi smel pretepati svoje žene in še mnoge stvari. Omenil sem tudi nek greh, ki je zelo vznemiril nekatere ljudi v skupnosti. Nek človek je rekel: »Pojdimo domov!« Odšli so iz cerkve, toda takoj za tem se je eden od njih vrnil in skozi prehod prišel do mene. Nameraval me je zgrabiti.

 

Ženske so začele vpiti in jokati. Rekel sem jim naj utihnejo in da če želi Gospod imeti mučenika, sem pripravljen. Ko sem to rekel se je človek ustavil točno pred menoj, preklel vse na kar je lahko položil svoj jezik in me imenoval z vsakim mogočim imenom, ki se ga je lahko spomnil. Nihče nikoli ni tega govoril niti psu. Stal sem tam in prosil Boga, da ga blagoslovi s prepričanostjo. Rekel sem: »J.«, nič nimam proti tebi, še vedno te ljubim in te sploh ne preganjam.« Obrnil se je in odšel iz cerkve.

 

Ta človek je živel kakšne tri kilometre od tam, kjer smo bili. Naslednjega jutra, sva krenila v nasprotni smeri od mesta, kjer živiva. Šla sva kakšen kilometer in pol do male vzpetine, in če je Gospod kdajkoli, komerkoli na zemlji spregovoril, mi je takrat rekel: »Pojdi v gozd!« To mi je zvenelo čudno, ker skozi gozd ni bilo niti ceste, niti poti, toda rekel sem pridigarju, da moram iti skozi gozd. Sledil mi je in preskakovala sva skale, grebene in grmovje. Nisva vedela zakaj sva moral iti skozi gozd; zvedela sva šele tri tedne kasneje.

Ta človek je bil obtožen za vznemirjanje cerkvenega bogoslužja, zato mi je bil kakor priči, izdan poziv. Moral sem na sodišče, da pričam proti njemu. Moj brat John je šel z menoj. Tam sem povedal kako se je človek obnašal, toda, da ne želim, da bi človek zaradi tega plačal kazen. Rekel sem: »Ta človek me pozna odkar sem se rodil.« Porota je šla ven in ga v nekaj minutah osvobodila. Prišel je do vlaka in me tam zgrabil in stresal vse do takrat, dokler nas ni sprevodnik pozval, da vstopimo v vlak. Takrat me je izpustil in vstopili smo v vlak.

 

V vlaku me je spet pritisnil ob okno in tresel z vso močjo, ki jo je imel. Nisem mogel ničesar videti, toda ostal sem pri zavesti. Vsakič ko me je potresel, sem prosil Boga, da ga blagoslovi. Nisem vedel kaj dela, toda vedel sem, da me Bog varuje s popolno ljubeznijo v mojem srcu. Lahko bi rekel: »J.«, imam brata, ki ni odrešen, predal te bom njemu«, toda nisem.

 

Pustil me je in opotekajoč sem odšel po hodniku do mesta, kjer je sedel moj brat. Vprašal me je če sem poškodovan. Rekel sem: »Da, mislim da sem. Toda nisi videl niti polovico!« Potem pa je tisti ogromni človek ponovno prihajal po vlaku proti meni in ženske so vpile: »Ujemite ga! Ujemite ga!« Dokler me v vlaku ni začel tresti, nisem vedel, zakaj sem moral takrat iti skozi gozd. Medtem ko me je stresal je rekel: »Bona Fleming, dobro je, da si šel skozi gozd. Dvignil sem se pred zoro, ter odjahal mimo cerkve, kilometer in pol ob vzpetini, do stare kovačnice. Tam sem te hotel ubiti s kolom.« S kolom bi me tolkel, dokler me nebi umrl, toda blagoslovljeni Sveti Duh je rekel: »Pojdi skozi gozd!« Če želite živite brez Svetega Duha, toda jaz tega ne želim.

Ta človek je prišel do mene že tretjič, odkar smo bili v vlaku in padel na kolena, ob meni, ter rekel: »Bona, oprosti mi! Zadel si me, ko si prosil Boga, da me blagoslovi. Ali mi boš odpustil?«

Nevenka - KAKO PREJETI SVETEGA DUHA IN BITI KRŠČEN V SVETEM DUHU?

 

KAKO PREJETI SVETEGA DUHA IN BITI KRŠČEN V SVETEM DUHU

 

 

Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. (Apostolska dela 2:1-4).

 

Mnogo knjig je bilo že napisanih na temo Krsta v Svetem Duhu. Knjiga se prebere in ponovno odloži na neko polico s knjigami.  Nekateri jo mogoče večkrat preberejo in celo želijo to doživeti, kar v njej piše; to imeti, a nimajo dovolj vere, da bi to prisvojili zase.

 

Čeprav je knjiga Apostolskih del knjiga, ki jo imenujejo Knjiga Svetega Duha, nam ni potrebno iti tako daleč v Svetem pismu, da bi spoznali nekaj osnovnih resnic o Svetem Duhu.

 

Lahko začnemo z Evangelijem po Janezu.

 

In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha!« (Janez 20:22).

 

Tu je opisano, kako je Jezus, po svoji smrti na križu in vstajenju iz groba, svoje prve učence nadnaravno izpolnil s Svetim Duhom, (dihnil je vanje).

 

Med drugim tudi z namenom, da bi imeli tako kot On, ko je bil še živ, moč odpuščati ljudem grehe.

 

»Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« (Janez 20:23).

 

Iz tega je razvidno, da so učenci prejeli Svetega Duha še pred Jezusovim vstajenjem. Poleg tega, kljub temu, da so takrat prejeli Svetega Duha, so kasneje čakali v gornji izbi na MOČ SVETEGA DUHA IZ VIŠAV.«

 

»Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.« (Apostolska dela 1:8).

 

Podobno je Jezus naredil tudi, za časa svojega službovanja na zemlji, preden je poslal svoje učence, da bodo delali ista dela kot On. Brez Svetega Duha je bilo to nemogoče, Le-ta pa je bil prvič poslan na zemljo po Jezusovi smrti, ko je bil poslan Sveti Duh, kot naš Tolažnik.

 

»Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.« (Janez 16:7).

 

Poklical je k sebi dvanajstere ter jim dal moč in oblast nad vsemi demoni in za ozdravljanje bolezni. Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat bolnike. (Luka 9:1-2).

 

Janez je bil izbran že pred svojim rojstvom, da bo glas vpijočega v puščavi, ki zravnava Gospodovo pot. (Janez 1:23).

 

Imel je veliko poslanstvo in zanj je bilo rečeno, da ni večjega, rojenega od žená, (Luka 7:28) vseeno pa je farizejem na njihova vprašanja kdo je, odgovoril, da ni Mesija.

 

Janez Krstnik je bil izpolnjen s Svetim Duhom že v materinem telesu.

 

». . . . Ker bo velik pred Gospodom. Vina in opojne pijače ne bo pil in že v materinem telesu bo napolnjen s Svetim Duhom. (Luka 1:15).

 

Janez Krstnik nam v Janez 1:33 pove nekaj zelo pomembnega, da je Gospod Jezus Kristus tisti, ki krščuje v Svetem Duhu.

 

»In jaz ga nisem poznal; tisti, ki me je poslal krščevat v vodi, mi je rekel: ›Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje v Svetem Duhu.‹« (Janez 1:33).

 

To pomeni, da tega ne more narediti noben človek in nobena stvar, ampak samo Bog. Dejansko vsak vernik prejme Svetega Duha, ko vzveruje v Jezusa Kristusa, kot v svojega Odrešenika in Zveličarja, po veri. In Bog ve, kdaj je to. In takrat brez odlašanja izpolni naše hrepenenje.

 

Toda še več, ne samo da Jezus krščuje v Svetem Duhu, ampak v Svetem Duhu in ognju.

 

Je Janez vsem odgovoril: »Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene, kateremu nisem vreden odvezati jermenov njegovih sandal; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju.« (Luka 3:16).

 

Nekateri ljudje, ki pripadajo religiji tradicije, prakticirajo podeljevanje svetega duha skozi določene obrede. Žalostno pa je, da se ti zaradi teh obredov popolnoma nič ne spremenijo, ne postajajo drugačni, duhovno zrelejši, ampak velikokrat slabši. Zakaj? Ker se zanašajo na človeka, za katerega mislijo da ve, kaj dela, ker je študiral teologijo, ne preverijo pa tega v Svetem pismu, ali je res tako.

 

Na tak način pripadajo množice neki določeni religiji, ki se z mnogimi dejavnostmi trudi, kolikor toliko uravnavati življenje svojih ljudi, s človeško močjo in s človeškimi dogmami, da bi dajali vtis pomembnosti in pravovernosti.

 

Bog pa želi, da smo Njegovi. Njegovi pa smo lahko le, če se mu predamo in ga sprejmemo.

 

V začetku je bila Beseda (Jezus Kristus) in Beseda je bila pri Bogu in Beseda (Jezus Kristus), je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je NI SPREJELA. (Janez 1:1-5).

 

Če od rojstva pripadaš neki religiji, v katero si bil vrojen, zaradi vere staršev, nikoli pa s svojo lastno odločitvijo in po veri v Božjo besedo, ki ga opisuje, ne sprejmeš Jezusa, za svojega osebnega Odrešenika, potem nisi Njegov. Si samo del religije.

 

Po tem, pa ko prejmemo Svetega Duha so vse Božje obljube napisane v Svetem pismu naše, če jih sprejmemo z vero, kajti od takrat naprej nam Sveti Duh daje razumevanje Besede.

Kakšna je bila Petrova pridiga takoj po krstu v Svetem Duhu, ki so ga Jezusovi učenci skupaj s Petrom prejeli, ko so v gornji izbi čakali nanj? Po tej pridigi se je spreobrnilo 3000 ljudi iz judovske verske tradicije, v vero v Jezusa Kristusa.

 

»Zagotovo naj torej vé vsa Izraelova hiša: tega Jezusa, ki ste ga vi križali, je Bog naredil za Gospoda in Mesija.« Ko so to slišali, jih je do srca pretreslo. Rekli so Petru in drugim apostolom: »Bratje, KAJ NAJ STORIMO?«

 

»Peter jim je odgovoril: »SPREOBRNITE SE! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha. Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem, ki so daleč, kolikor jih bo k sebi poklical Gospod, naš Bog.«

 

Prepričeval jih je še z mnogimi drugimi besedami in jih opominjal in jim govoril: »Rešíte se iz tega pokvarjenega rodu!« Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so se dali krstiti; in tega dne se jim je pridružilo približno tri tisoč ljudi. (Apostolska dela 2:36-41).

 

»V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili.« Apostolska dela 4:12

 

Nato ju je popeljal ven in vprašal: »GOSPODA, KAJ NAJ STORIM, DA SE REŠIM?« Odgovorila sta mu: »Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš ti in tvoja hiša!« Nato sta oznanila Gospodovo besedo njemu in vsem, ki so bili v njegovi hiši. Vzel ju je s sabo še tisto nočno uro ter jima izpral rane; in pri priči se je dal krstiti (v vodi) z vso svojo družino.« (Apostolska dela 16:30-33).

 

»Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.« (Luka 11:13).

 

Tedaj sta nanje polagala roke in prejemali so Svetega Duha. (Apostolska dela 8:17).

 

Samo veruj in Bog ti bo dal, kar želiš; Svojega Duha v tvojo notranjost, katerega znak je tudi govorjenje v drugem jeziku.

 

Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. (Apostolska dela 2:4).

 

Vendar enkratna napolnitev s Svetim Duhom ni dovolj za vse življenje. Božja beseda nas opozarja, naj se napolnjujemo s Svetim Duhom. Ali to pomeni, da bi Božji služabniki znova in znova morali polagati roke na nas, da bi bili dovolj napolnjeni?

 

Ne. Nadaljnje napolnjevanje je Bog prepustil nam. Napolnjujemo se, ko beremo Sveto pismo, ko molimo, ko pričujemo o Kristusu in o tem, kaj je storil za nas, ko molimo v Duhu, (angelskih jezikih), ko slavimo našega Gospoda.

 

»In ne opijanjajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh: nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi, ko v svojem srcu prepevate in slavite Gospoda. V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse.« (Efežanom 5:18-20).

 

Preden sem bila jaz krščena v Svetem Duhu, sem slišala eno sestro govoriti, da se lahko prejme napačen krst, namreč od satana. To se nikakor ne more zgoditi, če smo Jezusa Kristusa sprejeli za svojega Odrešenika, saj smo po tem Njegova lastnina. Ko to storimo, začne v nas prebivati Sveti Duh, vendar še ne govorimo v jezikih. Ko pa prejmemo krst v Svetem Duhu je eden od znakov tega, da začnemo govoriti v jeziku, ki nam ga je dal Sveti Duh.

Kako se to zgodi? Mora kdo v cerkvi položiti roko na nas, da se to zgodi. Ja, to je eden od načinov, ni pa edini. Jaz sem bila krščena v Svetem Duhu doma, med gledanjem krščanskega videa.

 

Mislim, da je dejansko potrebna samo vera v Božjo Besedo in iskrena prošnja k Očetu, da nam da to, kar ga prosimo. (Luka 11:13 – Zgoraj).

 

Bog nas ljubi. Za nas ima najboljše. On nam nikoli ne bo dal nekaj slabega.

 

Lahko pa se zgodi, da ima človek strah pred tem, ali zato, ker ni dovolj seznanjen z Božjo Besedo, ali pa so v njem demoni, ki si to za človeka v katerem prebivajo ne želijo, zato mu dajejo strah ali misli, ki niso v skladu z resnico Božje Besede. Treba je zavreči laž in se seznaniti z Resnico, potem bo vsaka ovira morala oditi.

Sprejmi v veri prav zdaj.

 

Nevenka - 2007

Jeanette Lavie - PREHRANJEVANJE NA SVETOPISEMSKI NAČIN

 

PREHRANJEVANJE NA SVETOPISEMSKI NAČIN

4 NAČELA

Jeanette Lavie

 

Kaj pravi Sveto pismo o izgubi telesne teže?

Ko sem začela slediti načelom, ki me jih je naučil Jezus, sem v treh mesecih izgubila 18 kg. Osvobojena sem bila verige, ki me je povezovala s hrano, krivdo in sramom. Našla sem svobodo.

Diete vam vedno znova spodkopavajo uspeh.

Štiri načela, ki mi jih je pokazal Jezus v Svetem pismu, obravnavajo temeljne težave, ki jih industrija hujšanja ignorira.

Janette je družinska medicinska sestra. Pred štirimi leti je imela 97 kg, torej debelost in visok holesterol.

Bila je utrujena, ni mogla dobro spati, izčrpana, depresivna, bilo jo je sram. Počutila se je kot prevarant, ki drugim svetuje kako se prehranjevati in hujšati, sama pa je imela prekomerno težo.

Vse življenje se je borila s prekomerno težo. Shujšala je in se spet zredila. Bil je začaran krog iz ene diete v drugo, iz enega neuspeha v drug poskus. Preizkusila je vse možne diete, tudi keto in nizko-hidratne diete, štela kalorije, vendar ji to ni prineslo trajnega olajšanja.

Padla je na kolena pred Gospoda in ga prosila za pomoč. Gospod ji je dal razodetje – 4 biblijska načela, ki so spremenila vse.

1.      NAČELO – P O S T

V Svetem pismu se post pojavi več kot 70x.

Jezus se je postil 40 dni.

Daniel se je postil

Estera se je postila

Zgodnja cerkev se je postila.

 

Biblijski post je namenjen duhovnim namenom – iskanju Boga, samokontroli, prekinjanju odvisnosti od fizičnega udobja.

V Mateju 6:16 pravi Jezus: »Kadar se postite, (NE ČE SE POSTITE), se ne držite čemerno kakor hinavci; kazijo namreč svoje obraze, da pokažejo ljudem, kako se postijo. Resnično, povem vam: Dobili so svoje plačilo.«

Post je bil pričakovana duhovna disciplina.

Pavel pravi: »Nasprotno, trdo ravnam s svojim telesom in ga usužnjujem, da ne bi bil sam zavržen, ko oznanjam drugim.« (1 Korinčanom 9:27).

Pavel je discipliniral svoje telo. On je bil gospodar svojega telesa in ne njegov služabnik.

Vedel je, da mora skrbeti za svoje telo, da bi bil sposoben oznanjevati drugim evangelij brez fizičnih in zdravstvenih ovir.

Naše telo mora služiti nam in ne mi njemu. Ne smemo dovoliti, da nas hrana nadzoruje, da nam zapoveduje kdaj in koliko moramo pojesti.

Iz raziskav spoznamo, da postenje izboljša občutljivost na inzulin, kar nam pomaga pri kurjenju maščob, namesto njihovem shranjevanju. Sproži avtofagijo, proces s katerim telo čisti poškodovane celice. Zmanjšuje vnetje po celotnem telesu, poveča raven rastnih hormonov, ki ohranjajo mišice, hkrati pa kurijo maščobe in daje prebavnemu sistemu odmor, ki mu omogoča celjenje.

Ko sem se prvič lotila celotne poti posta, sem začela zelo počasi.

Začela sem s preskakovanjem zajtrka.

Potem sem imela 8 urni post. Potem sem začela jesti po 12 urah posta, nato na 14 ur, in zdaj je moja udobna in optimalna količina hrane med 16 in 20 urami. Jedla sem v 8 urnem oknu in se postila 16 ur.

Ko sem to storila, je moje telo začelo početi nekaj izjemnega. Začela sem opažati spremembe v svojem videzu in počutju; fizično, čustveno in duhovno. Psihološke koristi posta so morda celo močnejše od presnovnih.

Post te nauči, da lakota ni nujno stanje. Naučiš se sedeti z nelagodjem. Zaveš se da si jedel iz dolgočasja, stresa ali navade, ne pa zaradi dejanske lakote.

Pred tem so bile moje misli vedno zaposlene z mislijo na naslednji obrok. Zdaj je ta prostor zapolnjen z drugimi, pomembnimi stvarmi. Ne razmišljam nenehno o tem kaj bom jedla ob naslednjem obroku.

Moji laboratorijski izvidi so sedaj veliko boljši. Moj holesterol se je izboljšal.

Preden sem se odpravila na to pot sem opravila telesni pregled.

Sedaj bolje spim, manj sem pod stresom, ne počutim se več tako napihnjeno kot prej. Imam normalno, redno odvajanje blata. Imam mentalno jasnost. Na splošno se počutim veliko bolje.

2.     NAČELO

Tudi drugo načelo je zelo preprosto, vendar se večina od nas z njim iz takšnega ali drugačnega razloga bori. JEJTE POLNOVREDNA ŽIVILA, ŽIVILA, KI JIH JE USTVARIL BOG.

V 1 Mojzesovi knjigi 1:29 nam pravi: Bog je rekel: »Glejta, dajem vama (Adamu in Evi),  vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano.« In kasneje po potopu Bog doda meso, ribe, vse, kar je ustvaril v naravni obliki.

Bodite pozorni na to česar ni v Svetem pismu: »Hamburger, kebab, ocvrt krompirček, pica, visoko predelana in laboratorijsko obdelana hrana z raznimi dodatki, da ji podaljšajo rok trajanja, da nagradi naše možgane s sladkim ali slanim okusom.

Preden sem pojedla kakršno koli hrano sem se vprašala, ali je to ustvaril Bog, ali industrija? Na primer jabolko je ustvaril Bog, žitarice z dodanim okusom pa ne. Bog je ustvaril lososa, ne pa ribje palčke, ali polpete.

Oves, oreščke je ustvaril Bog, ne pa instant ovsene kosmiče.

Ultra predelana živila so povezana z debelostjo, sladkorno boleznijo tipa 2, srčno boleznijo, visokim krvnim tlakom, rakom, depresijo, tesnobo, vnetji in uničenjem črevesnega mikrobioma.

Medtem pa so polnovredna živila kot so zelenjava, sadje, polnozrnata žita, stročnice, oreščki, semena, ribe in čisto meso povezana z dolgo življenjsko dobo, preprečevanjem bolezni in optimalnim zdravjem. Vsi prehranjevalni vzorci povezani z dolgim in zdravim življenjem temeljijo na polnovrednih, minimalno predelanih, naravnih živilih.

Prvo poglavje Danielove knjige pripoveduje zgodbo: » 8 Daniel si je vzel k srcu, da se ne bo omadeževal ne z jedjo ne z vinom kralja, katerega je ta pil. Prosil je torej kneza evnuhov, da se mu ne bi bilo treba omadeževati. 9 Bog je naredil, da je Daniel pred knezom evnuhov našel naklonjenost in usmiljenje. 10 Tedaj je knez evnuhov rekel Danielu: »Bojim se svojega gospoda kralja, ki vam je določil jed in pijačo; kajti če bo videl, da so vaši obrazi bolj medli od drugih mladeničev vaše starosti, boste vi krivi, če bo moja glava zapadla kralju.« 11 Tedaj je Daniel rekel stražniku, ki ga je knez evnuhov postavil nad Daniela, Hananjája, Mišaéla in Azarjája: 12 »Poskusi, prosim, deset dni s svojimi služabniki. Naj nam dajejo jesti sočivja in piti vode. 13 Potem naj si ogledajo pred teboj naše obraze in obraze mladeničev, ki uživajo kraljevo jed; in kakor boš videl, takó stori s svojimi služabniki.« 14 Poslušal jih je v tej stvari in jih preizkušal deset dni. 15 Na koncu desetih dni so bili njihovi obrazi videti lepši in bolj rejeni od vseh mladeničev, ki so uživali kraljevo jed. 16 Tako jim je stražnik odvzel jed in vino, ki naj bi ga pili, in jim dajal le sočivja.« (Daniel 1:8-16).

Ko sem nehala jesti katerokoli hrano in prešla na polnovredna živila, kuhala doma, jedla pravo maslo namesto margarine, izbrala zelenjavo namesto riža in testenin, se je moja teža začela zmanjševati. Najpomembneje je bilo, da sem se spet počutila živo. Moja energija se je vrnila, možganska megla je izginila, moja koža se je očistila in moj spanec se je izboljšal.

Tvoje telo ve kaj mora storiti s pravo hrano. Zato je bilo zasnovano. Bog ga je tako ustvaril, ne pa za umetno hrano. Naše telo ne ve kaj bi s kemikalijami, konzervansi in dodatki.

3. NAČELO

Filipljanom 3:19 svari: »Njihov konec je pogubljenje, njihov bog je trebuh, njihova slava je v njihovi sramoti, premišljujejo zemeljske stvari.« Požrešnost je eden od 7 smrtnih grehov. Vem, da o tem ne razmišljamo tako.

Govorimo o alkoholizmu, odvisnosti od drog, odvisnosti od pornografije, glede odvisnosti od hrane pa molčimo.

Medtem ima več kot 70% Američanov prekomerno telesno težo, ali pa so debeli. Debelost je postala globalna pandemija. Ljudje se dobesedno prenažiramo do bolezni in smrti. Temu pravimo razvajanje, praznovanje.

Pred to preobrazbo sem oboževala brunche na zahtevo.

 

   

(Brunch je obrok, ki se jé pozno dopoldne namesto zajtrka in kosila. Beseda je prekrivanka iz angleških besed breakfast in lunch. Ta vrsta obroka je znana tudi kot pozni zajtrk ali zgodnje kosilo).

Na primer nedeljski brunche kot samopostrežni bife. To je bil moj ritual in vanj sem vključila vso družino. Po bogoslužju smo odšli na samopostrežni zajtrk, da bi se razvajali. Moje načelo je bilo: »Pojej kolikor lahko. Palačinke, vaflji, slanina, klobase, omlete, jajca Benedikt (poširana jajca s slanino).

Jedla sem toliko časa dokler mi ni postalo neprijetno. To sem upravičila s tem, da sem ves teden jedla pravilno, v nedeljo pa sem si hrano zaslužila.

Sveti Duh me je obsodil. Ne enkrat, ne dvakrat ampak vsakič, a se vseeno nisem ustavila. Ignorirala sem Njegove znake, Njegovo nežno šepetanje, dokler ni prišlo tisto zdravniško sporočilo. Včasih tako ignoriramo Svetega Duha dokler se ne zgodi nekaj groznega.

Neke nedelje pa sem končno poslušala. Spoznala sem, da častim hrano, da je hrana moj bog. Moj želodec je postal moj bog. Nisem jedla zaradi hrane. Nisem jedla zaradi lakote. Jedla sem zaradi užitka, zabave in zapolnitve čustvene praznine, še posebno, ko sem bila pod stresom, da o zavrženi hrani ne govorim.

Ko jeste po samopostrežni ponudbi ni nič čudnega, če si naložite zvrhan krožnik hrane, pojeste pa le četrtino tega, kar je na krožniku. Glede tega me je obsodba zelo prizadela.

V Janez 6:12 beremo, da je Jezus po tem, ko je nahranil 5000 ljudi, Svojim učencem naročil, naj poberejo preostalo hrano, da se nebi zavrgla. To je naredil Jezus, Božji Sin, ki je lahko ustvaril hrano iz nič. Ni hotel zavreči hrane. Kdo sem jaz, da bi to storila.

Iz medicinskega stališča kronično prenajedanje uničuje vaše telo. Ko se kronično prenajedate se vaš želodec razteza in zahteva vedno več hrane, da bi se lahko počutili siti. Vaš odziv na inzulin se poškoduje, kar vodi do sladkorne bolezni in drugih vnetnih bolezni. Vaša jetra se zamastijo in vnamejo. Tvoje srce mora delati bolj intenzivno, vaši sklepi nosijo odvečno težo in se poslabšajo.

Odkar sem bila obsojena od Svetega Duha, sem prenehala hoditi na bifeje, razen ob posebnih priložnostih med zahvalnim dnevom, ko se nam ne ljubi kuhati, na primer med prazniki.

Ne gre za to, da bi bili bifeji slabi ampak zato, ker jih ne morem več prenašati.

Rimljanom 14:21 govori o: »Zato je dobro ne jesti mesa niti piti vina niti delati kar koli, ob čemer se utegne tvoj brat pohujšati.«

Včasih pomeni ljubiti sebe, zaščititi se pred lastnimi slabostmi.

Biblija ne prepoveduje gostije, toda gostiti se moraš z namenom. Biblijski prazniki so imeli pomen. Pasha, Binkošti, praznovanje Božje oskrbe, to je bila namerna skupnost namenjena hvaležnosti.

4.     NAČELO

Jejmo zavestno in s hvaležnostjo.

1 Korinčanom 10:31 pravi: » Najsi torej jeste ali pijete ali delate kaj drugega, vse delajte v Božjo slavo.« Vse kar počnemo, celo to, kar jemo, lahko proslavlja Boga, ali pa ga žalosti, ali sramoti.

Poleg tega ni pomembno samo to kaj jemo, ampak tudi kako jemo.

Jedla sem v avtu, za delovno mizo, med brskanjem po mobilnem telefonu, televizijo. Običajno sem obrok pojedla ne da bi vedela, da sem ga pojedla. To ni prehranjevanje. To je nezavedna potrošnja.

Sveto pismo nam kaže drugačno pot. Jezus se je zahvalil pred jedjo. Jedel je skupaj z ljudmi. Obroki so bili sveti, skupnostni in namerni.

Pred vsakim obrokom sem poskušala moliti, tudi če gre za nekaj tako preprostega kot je: »Hvala Ti, Bog, za to hrano.«

Z družino se usedem za mizo, brez mobilnih telefonov, brez televizije in to je zame še toliko bolj pomembno, ker imam malo deklico in ji moram pokazati vedenje s katerim želim, da odraste.

Jem počasi, temeljito žvečim in dejansko okušam hrano. Kuham okusno, zato ne želim hrane samo pogoltniti, ne da bi jo med žvečenjem okušala. Začela sem tudi s to prakso, da neham jesti, ko sem 80% sita. To je tehnika, ki je povezana z Japonci. Prebivalci Okinawe živijo 100 let in več in očitno je ena od njihovih skrivnosti, da jedo le dokler niso 80% siti.

Prakticiram hvaležnost. Zahvaljujem se Bogu za Njegovo oskrbo preko kmetov, ki gojijo pristno, naravno hrano.

Raziskave o osredotočenem prehranjevanju dokazujejo, da se na tak način zmanjša prenajedanje za 30 – 40%, izboljša se prebava, poveča zadovoljstvo z manj hrane, znižuje stresne hormone, pomaga prepoznati pravo lakoto v primerjavi s čustvenim prehranjevanjem, kar je zelo pomembna veščina, ki jo je potrebno razviti na tej poti.

Psalm 34:9 nam pravi: »Okusite in glejte, kako dober je Gospod. Blagor možu, ki se zateka k njemu!«

Okušaj, ne prenajedaj se. Preprosto okušaj.

Ko jeste zavestno potrebujete manj hrane, da se počutite siti. Ko jeste s hvaležnostjo hrana postane darilo namesto IDOL.

Uresničevanje tega, kar nas uči Sveto pismo, mi je resnično pomagalo. Tukaj so koristi, ki sem jih izkusila odkar sem začela uporabljati ta štiri načela.

Izgubila sem 18 kg in to težo vzdržujem že več kot 8 mesecev.

Pridobila sem svobodo, svobodo od hrane, ki je nadzorovala moje življenje.

Osvoboditev od sramu in krivde.

Osvoboditev od začaranega kroga prenajedanje in diet.

Svobodo, da častim Boga s svojim telesom.

9 Ali ne veste, da krivični ne bodo deležni Božjega kraljestva? Ne dajte se zavesti! Ne nečistniki ne malikovalci ne prešuštniki ne moške vlačuge ne homoseksualci 10 ne tatovi ne lakomniki ne pijanci ne obrekljivci ne roparji ne bodo dediči Božjega kraljestva. 11 In taki ste bili nekateri. Toda bili ste umiti, posvečeni ste bili, opravičeni ste bili v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in v Duhu našega Boga.« (1 Korinčanom 6:9-11).

Slavite Boga v svojem telesu

12 »Vse mi je dovoljeno,« vendar ni vse koristno! »Vse mi je dovoljeno,« toda jaz se ne bom dal ničemur podvreči! 13 Jedi so za trebuh in trebuh je za jedi. Bog pa bo oboje odpravil. Telo ni za nečistovanje, ampak za Gospoda, in Gospod je za telo. 14 Bog je obudil Gospoda in bo s svojo močjo obudil tudi nas. 15 Ali ne veste, da so vaša telesa deli Kristusovega telesa? Mar bom vzel dele Kristusovega telesa in iz njih napravil dele vlačuginega telesa? Nikakor! 16 Mar ne veste, da tisti, ki se druži z vlačugo, postane z njo eno telo? Saj je rečeno: Dva bosta eno meso. 17 Kdor pa se druži z Gospodom, je z njim en duh. 18 Bežite pred nečistovanjem. Vsak greh, ki ga stori človek, je zunaj telesa; kdor pa nečistuje, greši proti lastnemu telesu. 19 Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga? Ne pripadate sebi, 20 saj ste bili odkupljeni za visoko ceno. Zato poveličujte Boga v svojem telesu.« (1 Korinčanom 6:12-20).

Kot družinska sestra medicine vam lahko dam vse nasvete na svetu, toda trajnostna izguba teže ni samo stvar znanosti. Gre za SKRBNIŠTVO, SAMOKONTROLO, IN PREDAJO.

Ta štiri načela; POST, POLNOVREDNA PREHRANA, IZOGIBANJE POŽREŠNOSTI IN ZAVESTNO PREHRANJEVANJE, delujejo, ker nagovarjajo srce, ne le telo.

Če se boriš s težo, želim da veš, da nisi len, nisi zlomljen, nisi neuspeh. Poskušal si rešiti duhovni problem, s fizično rešitvijo.

Kako torej ta načela uporabimo v svojem življenju?

Začnite počasi in po malem. Izberi najprej eno načelo. Morda je to 12 urni post čez noč. Morda gre za zamenjavo enega predelanega živila s polnovrednim živilom.

Morda je to molitev pred naslednjim obrokom.

Karkoli že je, ne glede na to, kako majhno je, si samo zapomni, da je Bogu mar za vsak delček tebe. On te je ustvaril. Zasnoval je tvoje telo, zato ve kaj tvoje telo potrebuje.

In pripravljen vam je pomagati pri upravljanju.

 

https://www.youtube.com/watch?v=vObMkVUFtlo