Jeremiah Klaas - NE POSKUŠAJTE AMPAK ZAUPAJTE, DA STE ŽE OZDRAVLJENI

 

Ne poskušajte ampak zaupajte, da ste ozdravljeni

Jeremiah Klaas

Ne poskušam biti ozdravljen, ampak zaupam, da sem ozdravljen. Kdaj? Pred več kot 2024 leti, ko si bil Ti, Gospod Jezus ranjen ob bičanju pred križanjem, ko si nase prevzel popolnoma vsako bolezen, vsakega človeka, ki je živel, ki živi in bo živel kdaj koli na zemlji. In z vsemi ranami si bil po tem pribit na križ. Vse bolezni, vse slabosti, vsi grehi, vsa prekletstva so bila vržena nate in skupaj s Teboj pribita na križu Golgote. Popolnoma vsi, vsa in vse.

4 »V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine, mi pa smo ga imeli za zadetega, udarjenega od Boga in ponižanega.

5 On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd. Kazen za naš mir je padla nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.« (Izaija 53:4-5).

Zakaj vem, da vse? Ker v Psalmu 103:1-5 praviš:

Slávi, moja duša, Gospoda, vsa moja notranjost njegovo sveto ime.

2 Slávi, moja duša, Gospoda, ne pozabi nobenega dejanja njega,

3 ki odpušča vso tvojo krivdo, ki ozdravlja vse tvoje bolezni,

4 ki iz jame rešuje tvoje življenje, ki te krona z dobroto in usmiljenjem,

5 ki tvoja leta nasičuje z dobrinami; kakor orlu se obnavlja tvoja mladost.

 

John G. Lake je rekel: »Ne poskušaj, ampak zaupaj.«

https://www.youtube.com/watch?v=3jWYPpGKOdQ (Več video posnetkov na to temo).

Amen, ja Gospod Jezus, ne bom več poskušal ozdraveti, se trudil s svojo lastno močjo pridobiti ozdravitev, ampak Ti bom zaupal, da je to bilo že dokončano pred več kot 2024 leti.

Ko je Jezus vzel kisa, je rekel: »Izpolnjeno je.« In nagnil je glavo in izročil duha. (Janez 19:30).

Ko Ti zaupam, Gospod Jezus, in se Ti prepustim, neham poskušati biti ozdravljen, in ko to naredim, Ti Gospod Bog to veš. Božja ljubezen začne teči v moje življenje in me začenja ozdravljati, ter nadnaravno prenašati ozdravitev v moje meso (telo).

Želim Ti zaupati z vsem srcem, in se ne zanašati na lastno razumevanje, ampak Nate, ki usmerjaš mojo pot, in vso svojo vero vlagati Vate, namesto v to, kar bi jaz počel s svojo lastno močjo in trudom, s svojo veliko vero ali veliko nevero. Če sem osredotočen na svojo vero, sem vedno osredotočen nase, na svojo človeško »moč« in ne na moč vsemogočnega Boga.

 

5 Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj.

6 Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.

7 Ne imej sam sebe za modrega, boj se Gospoda (imej strah Božji) in varuj se hudega.

8 To bo zdravilo za tvoje telo, poživilo za tvoje kosti.

(Pregovori 3:5-8).

Svoje oči želim imeti uprte nate, Jezus, ki si dopolnitelj moje vere, na to, kar si mi povedal; DA SEM BILA PO TVOJIH RANAH OZDRAVLJENA. To je 100% resnica. To je absolutna resnica na vseh področjih, da sem ozdravljen po Tvojih ranah, Gospod Jezus. (Izaija 53:4-5; 1 Petrovo Pismo 2:24).

Uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere. (Hebrejcem 12:2a).

Bog Oče, pomagaj mi verjeti, kakor verjame majhen otrok. On samo preprosto verjame in zaupa. Želim imeti otroško vero vate Gospod Bog in v Tvoje dokončano delo zame na križu.

Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj. Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze. (Pregovori 3:5-6).

 

Gospod Bog, zaupam Ti, da Ti usmerjaš moje korake po Svoji Besedi. Ti si rekel v Svoji Besedi, da sem ozdravljen po Tvojih ranah. Nič več mi ni potrebno poskušati biti ozdravljen, ali se truditi biti ozdravljen, ampak samo verjeti, da sem že ozdravljen, verjeti Vate, Gospod Bog in v to, kar si že naredil, kar si že rekel in Ti zaupati z vsem srcem, ne zanašajoč se na svojo lastno razumnost.

 

Moje telo, moj um, moji občutki pravijo, da sem še vedno bolan. Še vedno me boli in zadnji pregled v laboratoriju je pokazal določeno stanje krvi. Zdravnik pravi to in ono, toda jaz se ne bom zanašal na to, ampak na to, kar pravi Bog v Svetem pismu: »Po Njegovih ranah si bil ozdravljen.«

 

Če bom gledal na svoje občutke, na svoje telo ali na svoj um, na zdravniške izvide, bom mislil da nimam vere, da sem še vedno bolan in to se mi lahko dogaja večino življenja. Toda jaz želim svojo vero postaviti na Besedo Boga in ne na občutke ali na to, kar pravijo ljudje.

 

Če si mi Ti Gospod Bog povedal, da sem po Tvojih ranah že bil ozdravljen, Ti bom zaupal, da je tako, da je res, kar praviš. Verjamem, da je zaupanje ključno. Preprosto zaupal bom vate, za vse, kar delaš v meni in v mojem življenju. Zaupal Ti bom za vse, kar delaš v meni, na meni, v mojem življenju in skozi mene. Sem spada tudi financiranje.

 

Zaupam Vate, zato odlagam vse poskuse in prizadevanja, da s svojim lastnim trudom pridobim svoje ozdravljenje, ne pa po Gospodu, ki je zame že storil vse.

 

»Gospod, ne bom več poskušal, da bi nekaj delovalo, kar se mi zdi, da ne deluje, samo zaupal Ti bom, zaupal v to, kar praviš v Svoji Besedi. In Tvoja Beseda  pravi, da sem bil po Tvojih ranah že ozdravljen. Zato Ti bom samo zaupal, da je to, to.

 

Vem, da si Ti Bog, ki ne more lagati. (Tit 1:2). Ti si Bog in ne jaz. Jaz sem ustvarjen po Tebi. Ti od mene ne pričakuješ da opravim svoje in Tvoje delo glede ozdravljenja, ki ga potrebujem. Oprosti mi, ker sem do sedaj tako delal. Od sedaj naprej mi pomagaj razumeti kaj je moj del in kako naj ga opravim in da Tebi prepustim in zaupam Tvoj del. Ti nisi Bog, ki bi lagal. Zaupam Ti. Zato pravim; »Gospod, verjamem, da je Tvoja Beseda Resnica. Zaupam Ti, da je res tako, kot praviš. Zaupam Ti.«

 

Celotno Sveto pismo govori o veri. Besede PREPRIČANJE, ZAUPANJE IN VERA SO ZDRUŽENE V ZAUPANJU TEBI, BOG, V TVOJE DELO IN V TVOJE BESEDE.

 

Ozdravljenje se zgodi po milosti tako kot odrešenje, ne iz del, da se nebi hvalil: »Toda Bog, ki je bogat v usmiljenju, nas je zaradi velike ljubezni, s katero nas je vzljubil,  čeprav smo bili zaradi prestopkov mrtvi, skupaj s Kristusom oživil – po milosti ste bili namreč odrešeni. Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil.« (Efežanom 2:4-5; 8-9).

 

Tako odrešenje, kakor ozdravitev, kakor osvoboditev je Božji dar; brezplačen Božji dar.

JAZ TI ZAUPAM, DA SI TO ŽE STORIL IN NE BOM SE TRUDIL PRIDOBITI NEKAJ, KAR JE ŽE MOJE, KAR MI ŽE PRIPADA.

 

Ko se s svojo lastno močjo trudim delati oziroma pridobiti si ozdravitev, dejansko opravljam delo za svojo lastno ozdravitev, če pa za svojo ozdravitev delam, to ni več brezplačen dar.

 

Ozdravljenje sem si prizadeval pridobiti s svojo lastno močjo, prizadevanjem, namesto, da bi to sprejel z zaupanjem, ker je Bog zame že naredil. Kajti ko si prizadevam, a mi ne uspe, sem razočaran nad Božjo Besedo in nad Bogom. Nisem se zavedal, da ne morem doseči ozdravljenja s tem, ko preberem dovolj stihov o ozdravljenju, ko izmolim dovolj in prave molitve k Tebi, ko Te količinsko dovolj časa slavim, ali preberem dovolj poglavij v Svetem pismu, itd.

 

Sedaj vem, da je iz moje strani popolnoma dovolj, da Ti zaupam in da verujem, da si že storil, kar potrebujem. Zato sedaj vem, da mi ni potrebno nič drugega kakor da Te ljubim, da hodim vsak dan skupaj s Teboj, da imam osebni odnos s Tabo, Gospod.

 

Ti praviš v Svoji Besedi, da znanje napihuje, ljubezen pa izgrajuje. (1 Korinčanom 8:1b).

 

Oče, želim se zaljubiti v Tvojega Sina Jezusa Kristusa vsak dan znova in znova. On mi pravi v Svoji Besedi: »Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, ta rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete storiti ničesar.« (Janez 15:5).

 

Pomagaj mi Oče, da bom z otroško vero ljubil Tebe, Tvojega Sina in Svetega Duha. Ti praviš v Svoji Besedi: »Toda on daje večjo milost, zato Pismo pravi: Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.« (Jakob 4:6).

 

Zato se bom uprl lastnemu prizadevanju in moči, da si pridobim ozdravitev, da bi delal nadnaravne stvari brez Boga.

 

Do sedaj sem se trudil, da bi vse v mojem življenju, vključno z mojim krščanskim življenjem delovalo, ker se jaz trudim in si prizadevam, da se to zgodi. Ti, Gospod pa praviš: »Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša.« (1 Petrovo pismo 5:6).

Vse želim predati Tebi. Vso skrb za ozdravitev želim predati Tebi, Gospod Bog in se bom od sedaj naprej zanašal Nate, ker Ti skrbiš zame. »Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.« (1 Petrovo pismo 5:7).

 

To je vsakodnevni proces, da tečem k svoji prvi ljubezni, Jezusu. Bog želi, da vsak dan umiram sebi. To pomeni, da se vse manj zanašam nase in vse bolj na Boga. Vsak dan se želim zanikati, vzeti svoj križ in Ti slediti. Takrat bo Kristusova moč kraljevala v meni.

 

Verujem, Gospod Bog, da me boš Ti povzdignil ob Svojem času. Ko bom jaz Tebi predal svoje težave, šele takrat jih boš ti prevzel. »Uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere. On je zaradi veselja, ki ga je čakalo, pretrpel križ, preziral sramoto in sédel na desnico Božjega prestola.« (Hebrejcem 12:2).

 

Isto velja za ozdravljenje. Ko boš Ti videl, da priznam svojo nemoč, da mi ne uspeva narediti, kar lahko narediš samo Ti, boš Ti to naredi v Svoji moči. Dokler pa se bom jaz trudil to narediti sam, boš ti čakal, da odneham. »Odnehajte in spoznajte, da sem jaz Bog, vzvišen med narodi, vzvišen na zemlji.« (Psalm 46:11).

 

Ko bom to storil, bo prišel Božji počitek, mir, ljubezen; sad Svetega Duha.

 

VERA DELUJE Z LJUBEZNIJO

 

Sedaj vem, da če hočem več vere, ne iščem več vere temveč vsak dan bolj in bolj obnavljam in utrjujem svoj odnos s Teboj, Jezus, v ljubezni. Od tu izvira prava vera. Ljubezen proizvaja pravo zaupanje. Če zaupam vate z vsem srcem, potem mi ni težko verjeti, da je tisto, kar je napisal v Tvoji Besedi, resnično.

 

Jaz lahko zaupam ali Vate, ali v zdravnike, ali vase, ali v kaj drugega. Lahko zaupam v svoj trud, v svoja dejanja, v zdravila, v svojo vero, ali v svojo nevero, ali v to, ali sem že proklamiral dovolj svetopisemskih stihov za ozdravljenje, ali ne, ali sem že prebral dovolj poglavij v Svetem pismu, ali ne, ali sem Te že dovolj slavil, ali ne.

 

V RESNICI POTREBUJEM LE OTROŠKO VERO, DA SPREJMEM, KAR SI TI ŽE NAREDIL ZAME, SAJ NE MOREM BITI OZDRAVLJEN IZ SVOJIH DEL.

 

»Želim zaupati vate. Gospod Bog, z otroško vero, pomagaj mi.«

 

Verujem, da bodo takrat prišle solze iz ljubezni do Tebe, Jezus, do Tebe, Bog Oče in do Tebe Bog Sveti Duh, ker me ljubiš takšno kakršna sem. Ti mi daješ počitek. Ko počivam ne delam. Ne morem hkrati počivati in delati. Nič več se ne bom trudil, ne bom delal stvari Kraljestva s svojo lastno močjo. Jaz se zanašam na Tvojo moč, Gospod Bog.

 

»Naj Kristus po veri prebiva v vaših srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, mogli z vsemi svetimi doumeti, kolikšna je širokost in dolgost in visočina in globočina, ter spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje, da bi se izpolnili do vse Božje polnosti.« (Efežanom 3:17-19).

 

Ko sem napolnjen z vso Božjo polnostjo ne morem več biti bolan. Ko sem zaljubljen v Boga in napolnjen z Njegovim Duhom. Želim biti odvisen od Tebe, Gospod Bog, ti predan popolnoma, z otroško vero.

Verujem, da če me bo napadel hudič, se boš ti boril zame, če se bom zanašal nate. To se lahko zgodi, ko sem jaz šibek in Ti močan v meni. Rekel bom: »Pomagaj mi, Gospod!«

 

Drugi se bodo borili s svojo lastno močjo, dokler ne bodo omagali. Ti nam pomagaš šele po tem, ko se ponižamo in priznamo, da brez Tebe ne moremo storiti, kar lahko storiš le Ti. Ti nam pomagaš, ko priznamo svojo nemoč, svojo šibkost.

 

NI NAM POTREBNO BITI POPOLN, DA BI BOŽJA MILOST DELOVALA V NAS IN SKOZI NAS.

 

In ko bom to storil, bom iz dneva v dan boljši in boljši, ker se bom zanašal na Božjo milost. Ta milost teče skozi ljubezen. Sveto pismo je ljubezensko pismo Boga meni, ki mi pomaga rasti v spoznanju Božje ljubezni, milosti in dobrote, ko ti lahko zaupam, ko mi v Božji Besedi govoriš, da sem po Tvojih ranah že bil ozdravljen in Ti bom verjel.

 

 

»Jezus Kristus je isti, včeraj in danes in na veke.« (Hebrejcem 13:8).

 

»Vem za načrte, ki jih imam z vami, govori Gospod: načrte blaginje in ne nesreče, da vam dam prihodnost in upanje.« (Jeremija 29:11).

 

»Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.« (Galačanom 2:20).

 

»Daj mi zjutraj zaznati svojo dobroto, saj vate zaupam! Daj mi spoznati pot, po kateri naj hodim, kajti k tebi vzdigujem svojo dušo!« (Psalm 143:8).

 

Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.« (Matej 22:37).

 

Prebral bom Tvojo Besedo in ji brezpogojno zaupal. Po Tvojih ranah sem bil ozdravljen. Božja Beseda ni zapletena. Razume jo lahko vsak otrok.

 

»Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil. Približajte se Bogu in se vam bo približal. Umijte si roke, grešniki, in očistite si srca, vi, ki ste v duši razdvojeni.« (Jakob 4:7-8).

 

Tega ne morem narediti jaz v svoji lastni moči. Jaz se ne morem sam boriti proti hudiču. Bog se bori zame. Tega ne delam sam s svojo lastno močjo. Jezus Kristus se bori zame. Ne živim namreč jaz, ampak Jezus Kristus živi v meni in skozi mene. Zato je moj jarem lahek.

 

»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« (Matej 11:28-30).

 

Jaz Te bom slavil, Gospod, prepeval ti bom hvalnice, ker Te ljubim.

 

Kateri Oče nebi rad pomagal Svojim otrokom? Toda če Oče vidi, da želimo narediti vse sami, bo čakal na nas toliko časa, da spoznamo, da brez Njega ne moremo narediti ničesar, da ne moremo priti nikamor, kamor si prizadevamo priti s svojo lastno močjo. BOG OČE BO ČAKAL, DA PRIDEMO DO KONCA SEBE, POTEM BO ON STOPIL NA SCENO.

 

Kako lahko zaupam Tebi, da sem ozdravljen, ko imam bolečine, a Te ne poznam osebno in nimam zaupanja vate? Rekel bom: »O, Bog, tega ne zmorem, toda Ti zmoreš. Tebi ni nič nemogoče. Potrebujem Te. Potrebujem Tvojo pomoč. Ti mi lahko daš mir, ki presega vsak um, mir, ki prihaja od Svetega Duha.

 

Želim iskati Tebe, moj Zdravnik in ne to, kar mi lahko daš, OZDRAVLJENJE. Ne bom več postavljal voza pred konja. Sedaj vem, da vera deluje po ljubezni. To je odnos. Želim biti tam s Teboj. Želim preživeti čas s Teboj. Moj Ljubljeni.

 

https://www.youtube.com/watch?v=HyRoPRRTMSY

 

https://healingrooms.com/about/johnGLake/?document=102

 

 

 

 

 

 

 

Jeremiah Klaas - KAKO JE VIDETI VERA V OZDRAVLJENJE?

 

Kako je videti vera v ozdravljenje?

Jeremiah Klaas

 

 

 

Kaj je dejanska vera? Kako je videti dejanska vera?

Vera prihaja po poslušanju Besede. (Rimljanom 10:17).

Obstaja tudi vera, ki deluje po ljubezni. (Galačanom 5:6). Gre za naš odnos z Gospodom Jezusom Kristusom. On nam je ozdravljenje že priskrbel.

Na kaj smo pozorni po branju? Ko citiraš in moliš, spregovori gori. (Marko 11:23). Bistvo je, da imamo vero v Boga in v to, kar je rekel. Slišiš, kar je Jezus rekel v Besedi, a verjameš Vanj. Vero polagaš v Jezusa, ki ti bo dal videti, kako se bo vse, kar bereš v Svetem pismu, uresničilo v tvojem življenju. Pomembno je, da beremo Božjo Besedo, in jo pravilno tolmačimo, da bi razumeli zakaj je Jezus umrl, za nas. To je del, ki ga opravimo mi. Nato ostalo prepusti Bogu, da On naredi Svoj del.

Tu nastopi delo Svetega Duha, naš Pomočnik, naš Tolažnik. Sad Duha v nas ustvarja Sveti Duh in ne mi. Mi pa si delamo programe, želimo vse skupaj spraviti v delovanje, toda mi se moramo obrniti na Jezusa, ki je začetnik in dopolnitelj naše vere.

Uprimo oči v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere. (Heb 12:2a).

Edino stališče, ki ga imamo kot kristjani, edino stališče, ki ga imam jaz, edina odgovornost, ki jo imam kot kristjan jaz je, da pogledam Besedo. Ostalo je odgovornost Svetega Duha. On je moj Pomočnik. On je moj Tolažnik. On je tisti, ki mi razodeva Besedo. On je tisti, ki mi razkrije, kaj sem prebral. On vse to počne v meni.

Toda če se ujamem samo v vero, ki izhaja iz glave – uma, znanje, se vse to blokira. Jezus je rekel, da znanje napihuje, ljubezen pa izgrajuje. (1 Korinčanom 8:1b). Kaj pa je ljubezen? Vsakodnevna hoja in pogovor z Bogom, prošnja za pomoč, za modrost, vodstvo.

Na začetku sem bral Sveto pismo znova in znova, znova in znova in to sem počel leta, a se ozdravitev ni zgodila. Potem sem s tem prenehal in se vrnil k svoji prvi ljubezni in pomoči.

Bil sem tako zlomljen. Tega nisem mogel več početi. Odnehal sem. Prenehal sem s poskušanjem da bi ozdravel, ker sem zaradi tega postal zagrenjen do Boga, do učiteljev ozdravljanja, do Božje Besede, do vsega. Preprosto sem se moral ustaviti, in takrat sem šele začel z odnosom z Bogom, ker mi ni bilo potrebno nenehno delati na ozdravljenju.

Začel sem prositi Boga za pomoč in se odpovedal svojemu prizadevanju. Opazoval sem, kako Sveti Duh deluje v meni. Da bi lahko v meni ustvaril tisto, kar mi je kazal v Svetem pismu. On pravi v Svoji Besedi: 28 »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. 29 Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; 30 kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« (Matej 11:28-30).

ZAČEL SEM POČIVATI V BOGU. ZAČEL SEM ZAUPATI V GOSPODA, NAMESTO DA BI BILA VSA ODGOVORNOST NA MENI.

Pred tem sem mislil, da je JEZUS ŽE OPRAVIL SVOJ DEL IN JAZ MORAM SEDAJ OPRAVITI VSE OSTALO, DOKLER SE NA PRIMER OZDRAVITEV NE ZGODI.

V tem ni bilo ravnovesja v mojem odnosu z Bogom. To je bila moja lastna krivda. Začel sem spoznavati in razumevati, da je Jezus storil vse.

Kaj to pomeni? To pomeni, da meni ni potrebno narediti vse.

Nekaj ljudi mi je poskušalo razložiti kaj je odnos z Bogom in kako pomemben je. Nisem vedel, da mi bo razvoj odnosa z Bogom dal nadnaravno vero Vanj. Ko imaš vero v Boga, mu lahko verjameš, da je že storjeno: »Po Njegovih ranah ste bili ozdravljeni.«

Ves čas sem bil usmerjen k delu. Koliko bom bral Besedo, kolikokrat bom molil za druge, kolikokrat bom slavil, molil. Vse je bilo moje delo in prizadevanje. In mnogi s katerimi sem se pogovarjal so rekli, da so iste stvari delali tudi oni. In medtem, ko smo se trudili doseči ozdravitev, smo pozabili na Njega, ki je Zdravnik. Dejansko nebi smeli biti osredotočeni na ozdravitev ampak na tistega, ki nas je že ozdravil.

Sedaj je najbolje, kar lahko naredimo to, da se vrnemo k svoji prvi ljubezni in ga zasledujemo, kot On zasleduje nas. Ko spoznamo svojo šibkost in jo priznamo se šele v nas lahko udejanji Njegova moč.

Ko ne moreš narediti ničesar več, pridi k Njemu in reci: »Glej, Gospod Bog, že leta se trudim, da bi v meni delovala ozdravitev, za katero sem si ves čas prizadeval, pa ni. Končno sem spoznal, da tega ne morem narediti sam in zato te prosim za pomoč. Ne morem več, in nočem več, kakor sem delal, potrebujem te.«

Bodimo iskreni z Bogom. Mnogi, ki me gledate ste preprosto naveličani nenehnih poskusov, da bi ozdraveli, da bi vaš trud za ozdravitev končno uspel. Upanje je upadlo, srce je zbolelo, in trpite. Zato je najboljši način da s tem prenehate in se ponovno obrnete k svoji prvi ljubezni; Jezusu Kristusu.

Torej, ko končno ugotoviš, da ne gre in ne gre, je čas da narediš kar je prav. In ko sem imel le Jezusa, sem ugotovil, da je to vse, kar potrebujem. Naredil sem vse, kar sem lahko, spregledal pa sem glavno stvar – Jezusa.

Čeprav sem bil krščen v Svetem Duhu, Sveti Duh v meni ni deloval, ko sem iskal ozdravljenje, ker sem vse poskušal narediti mehanično. Trudil sem se. Boril sem se. Citiral, priznaval in poskušal znova in znova. Nikoli v tem času nisem zaupal Jezusu. Zaupal sem sebi. Nisem zaupal, da sem po Njegovih ranah ozdravljen. Vedno sem imel občutek, da je vse odvisno od mene. Mislil sem, da moram kar naprej delati na stvari, da se bo ozdravitev manifestirala. Toda ni se zgodilo kakor sem hotel, da se bo.

Ko sem prenehal s tem vsakdanjim trudom, da bi ozdravel, se je prikazal Sveti Duh in začel biti moj Pomočnik, moj Tolažnik, moja ljubezen, moje veselje, moja radost, moj mir, ki je začel teči v meni. Sedaj sem zaljubljen v Boga.

Prej se nisem pogovarjal z Bogom, nisem ga prosil za pomoč, ali za navodila. Nisem se mu zahvalil. Mislil sem, da je vsa odgovornost, da bi ozdravitev delovala in se manifestirala, na meni. In ker ni delovalo sem bil obupan, frustriran in potrt. Nisem imel pravega ravnovesja med tem, kar je Njegova in med tem, kar je moja vloga. Zdaj pa vem, da je Jezus opravil svoj del.

Prej je bilo vse na meni, vse se je vrtelo okoli mene. To je v mojem življenju povzročilo egocentrično krščanstvo. Jezus ni bil začetnik in dopolnitelj moje vere. Vzel sem ga ven. In ta moj ego mi je povzročil bolečino srca, odloženo upanje, bil sem brez denarja in zgrožen in razočaran nad vsemi, ki so oznanjali ozdravitev in molili zanjo, do vseh poučevanj o ozdravljenjih. Nisem hotel slišati za nikogar od njih.

Potem sem se usedel in se iskreno pogovoril z Bogom: »Glej, končal sem, Nočem več početi tega. Zaradi tega sem samo še bolj zagrenjen do Tebe, do ljudi, do sebe in do vsega drugega.« Priznal sem mu, da to ni prava stvar.

In ko sem to storil, od tistega trenutka naprej me je Sveti Duh prevzel. Sveti Duh je naš Pomočnik. Tega ne moremo storiti mi. Moja moč je blokirala Njegovo moč, ker sem vse vzel nase.

Najti moramo pravo ravnovesje med spoznanjem, kdo smo v Kristusu, skozi Sveto pismo in hkrati s tem, da ga poznamo osebno. Vem s kakšnimi čustvi in občutki se soočam v svojih osebnih srečanjih z Gospodom.

Večkrat pravim Gospodu: »Ne vem kako se s tem spopadaš, ampak hvaležen sem, da se spopadaš.« On me preprosto ljubi vse do smrti. Ljubi me, dokler ne umrem sam sebi. In On je preprosto lep. Čudovit je. V vseh pogledih je odličen. Sveti Duh je tisti, ki je ustvaril vse v meni. Vso slavo dajem Bogu Očetu, Sinu in Svetemu Duhu. Eno so, vendar rad imenujem Svetega Duha, ker mi res pomaga. Njemu pripisujem zasluge. On je moj Pomočnik. Pomaga mi, me tolaži in mi da razodetje, da sem po Njegovih ranah ozdravljen. Nič več mi ni potrebno razmišljati, kako bi lahko karkoli delovalo.

Pridem k Svetemu Duhu in preprosto rečem: »Sveti Duh, pomagaj mi, pomagaj mi. Tega ne morem rešiti.« In potem mi da razodetje. Da mi Besedo ali spodbudo, ali karkoli, kar potrebujem. On je začetnik in dopolnitelj mojega življenja in moje vere. V vsem se zanašam na Svetega Duha. On je vsa moja tolažba, moj mir, moje veselje, moja ljubezen.

Ko sem prenehal s tem, da bi spodbujal Svetega Duha k delovanju, je On deloval popolnoma samostojno, sam od sebe, v vsem, kar On je in daje. Ne jaz, ki sem se vedno trudil, da bi delovalo. Dovolj je bilo, da je v meni On sam. Dolgo časa po tem razodetju nisem vedel kaj je to ustavilo, vendar mi je sčasoma pokazal, da sem samo blokiral Njegovo moč, Njegovega Duha, da bi tekel v meni in bil moja pomoč in moj Tolažnik.

Kajti do takrat sem vedno jaz prevzel vso odgovornost za to, da bi vse delovalo kar se tiče ozdravitve. Vse se je vrtelo okoli mene. Celotno krščansko življenje sem si ustvaril okoli ozdravljanja in postal egocentričen.

Prosim, poslušajte kaj vam govorim. To vam bo rešilo življenje. To vas bo osvobodilo dela, pritiska in strahu v srcu, tesnobe in stresa zaradi poskusov, da bi ozdravitev delovala ali da bi se ozdravitev obdržali.

To je sporočilo za vas. Če se že tako dolgo trudite in iščete ozdravitev, ste brez denarja in trpite, ker se ves čas trudite, da bi vam uspelo in se tega oklepate, ter počnete vse te stvari, a vam ne uspeva, kar želite doseči.

Zakaj bi Jezus rekel: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi,« mi pa bi mislili, da je tu mišljen počitek samo za trenutek, nato pa se bomo ponovno trudili s svojo močjo. Nič ne razumeš. Misliš, vse je odvisno od tebe. Poskrbeti moraš, da bo vse delovalo in to te bo obremenilo in uničilo tvoj odnos z mano, mi je rekel Gospod.« Zakaj bi Bog to storil?   

Mi pa delamo, kar Bog ne zahteva od nas in se trudimo, mučimo in si prizadevamo, da bi pridobili ozdravljenje, ki je dejansko že pridobljeno. Bog želi, da se vrnemo k Njemu, se usedemo z Njim, se z Njim pogovorimo in mu povemo vse, s čimer se spopadamo, pa naj bodo to čustva, ali frustracije, da bi le ozdraveli. Bog bi rad prišel do nas a ne more, ker smo tako zelo ujeti v vse delo, da bi dosegli, kar mislimo, da moramo doseči, ali hočemo doseči. Boga v takšnem stanju ne moreš slišati. Vse kar slišiš je to, kaj moraš narediti, da bi ozdravel in to tudi storiš.

Res pravi Beseda, da je vera brez del mrtva, neučinkovita, (Jakob 2:20), prava vera, ki obrodi dela v okolju počitka izhaja iz tega ravnovesja med Božjo Besedo utrjeno v tvojem umu, nato pa jo Sveti Duh vzame iz tvoje glave in jo oživi v tvojem srcu. To se zgodi skozi ta naš osebni odnos. In ko sem šibek, se Njegova moč izpopolni v moji šibkosti. Moraš imeti otroško odvisnost od Boga.

Ves čas dobivam telefonske klice od ljudi, ki samo jokajo po telefonu. In ko jim povem to, kar sedaj govorim vam, takoj razumejo kaj jim hočem povedati. To je ključ, ki jim je manjkal, da bi videli, da krščansko življenje deluje v njihovih srcih.

Bili so tako zelo ujeti v dela, prizadevanja in stres, ker so Besedo izvlekli iz ravnovesja in jo postavili samo na svojo lastno avtoriteto, ne pa na to, da je Jezus že vse storil.

Zaradi tega so se oddaljili od samega Boga. Če pa nimamo dobrega odnosa z Bogom, nimamo niti vere, ki deluje po ljubezni. Vse, kar imamo je vera, ki prihaja iz poslušanja, nimamo pa drugega dela, ki to uravnoteži; vere, ki deluje po ljubezni. Zato smo zlomljeni in prizadeti. Zato se moramo vrniti k Jezusu, da si lahko odpočijemo in počivamo, ker, ko Sveti Duh preneha biti blokiran zaradi naših del in razvijemo to otroško odvisnost od Boga, lahko postane Bog v vaši šibkosti, močan.

Prosimo ga lahko za modrost, za pomoč, vodstvo, karkoli želiš storiti. Povej mu, da tega ne moreš storiti, da potrebuješ Njegovo pomoč. Na ta način se ponižaš pod mogočno Božjo roko. (1 Petrovo pismo 5:6).

Šele po tem boš imel resnično avtoriteto, da govoriš gori. Gora se bo premaknila. Gora se bo umaknila s poti.

Sedaj imam resnično vero v Jezusa in v to, kar je rekel. Zato sem ozdravljen.

Ne zanima me kaj govori telo, um, svet, meso, hudič, zdravniki. Ne zanima me kaj pravijo. Verjamem Bogu. In veš, Bog me vodi in usmerja v vso resnico. Na zelenih pašnikih mi daje ležišča.

Ne zanima me kakšna je situacija. Če se mi kaj dogaja v telesu se bom, preden sploh začnem citirati Sveto pismo, ali karkoli drugega, usedel in pogovoril z Bogom. Rečem: »Bog, to se dogaja in stvar je precej resna. Kaj hočeš, da storim« Če bom čutil, da se bom zanj in za Njegovo Besedo zavzel, sem ozdravljen in to je to. In ne bom šel k zdravnikom.

Ampak v preteklih izkušnjah sem imel nekaj stvari, ki so mi povzročale veliko bolečine. Ko sem bil tam in sem hotel samo stati na Besedi, je Bog posredoval in rekel: »Glej, samo pojdi k zdravniku. Vztrajaj v svoji veri in v redu boš.« Rekel je tako, poslušal sem ga in to me je rešilo. Zelo pomembno je bilo, da je Bog spregovoril z mano, ker je bila to zelo časovno občutljiva stvar, s katero sem se soočal in nisem mogel dolgo čakati. In Bog je to vedel, jaz pa ne. Gospod mi je rekel a je tudi uporabil zdravnike, da so mi pomagali priti do točke, kjer sem hitro okreval.

Zdravnik je bil šokiran. Rekel je: »Veste, edini razlog, da ste bili tako hitro ozdravljeni je, da je moral pri tem biti Bog.« Priznal je, da okrevanje nebi moglo biti tako hitro, če nebi bil pri tem udeležen Bog.

Torej je zelo pomembno, da slišite Boga Očeta. Slišati moraš Svetega Duha, ki ti šepeta in ti pravi, ali da pojdeš k zdravniku, ali pa se samo drži Božje Besede, da si po Njegovih ranah ozdravljen, ali oboje. Poslušati moraš Svetega Duha. Kajti če deluješ brez Njega imaš svojo lastno vero, da boš nekaj sam ustvaril, ne pa vero v to, kar ti pravi Sveti Duh. Verjamem v Boga, Bog je rekel, kar je rekel in jaz mu bom sledil. Bolj lahko zaupam v Gospoda kot pa v svojo veliko vero.

Če mi Bog nekaj reče in če umrem, kaj potem? Odvisen sem od Njega in tako ali tako ni velika stvar če umrem, saj grem tako ali tako k Njemu v Nebesa, ga tam srečam in sem tam z Njim vso večnost. Vsa svoja bremena si preložil Nanj, mu povedal, da ga ljubiš in da mu zaupaš, in mu pustiš, da te vodi. Tisti, ki jih vodi Sveti Duh, so Božji sinovi.

In potem On vzame Besedo, ki si jo že vtisnil v svoje srce, ti razodene to, kar že veš, ker mu zdaj 100% in popolnoma zaupaš. Tega ravnovesja prej nisem imel, ker sem se posluževal Božje Besede, in sem mislil, da je vse odvisno samo od mene in tega, kar lahko storim, ker je Jezus že naredil Svoj del, kar je po svoje res. Ampak kar sem naredil je to, da sem popolnoma pozabil, da bi imel otroško vero v svojem srcu.

Sedaj pa mu zaupam, zaupam v Gospoda z vsem srcem, in sedaj Njegova moč izpolni mojo slabost. Prej nič od tega nisem imel. Vse se je vrtelo okoli mene in v tem je bil vzrok mojega propada, ki je trajal leta.

Toda tistega dne sem odnehal, prenehal sem poskušati. Rekel sem: »Bog, prenehal se bom truditi. Če mi lahko pomagaš, prosim Te, izvoli, ker tega ne morem.« V eni uri mi je začel govoriti, da sem ozdravljen. In najbolj noro pri tem je bilo to, da tega nisem hotel storiti, ker sem si mislil, oh, spet smo tukaj. Moram uporabiti 12 korakov do ozdravljenja, moram izpovedovati Besedo, stati na Besedi v veri, se boriti, kričati, jokati. To sem delal leta a ni delovalo.

Dva tedna je trajalo, da sem to spremenil. Dva tedna sem se upiral spremembi. Vsa ta dva tedna mi je Bog govoril: »Po mojih ranah si bil ozdravljen.« Po dveh tednih sem mu rekel: »Prav, lahko me ozdraviš, ampak jaz ne počnem ničesar.« Mislil sem resno, kar sem rekel, ker po vseh poskusih do takrat sem bil tako izgorel.

In potem mi je spet rekel: »Po mojih ranah si ozdravljen, samo zaupaj mi. Naj Jaz poskrbim za vse.«

Čeprav takrat tega nisem prav dobro razumel, sem si mislil: »Bog, karkoli želiš storiti, stori, jaz sem končal. Ničesar ne bom storil. Če me želiš ozdraviti, kar izvoli.«

In potem je moč Svetega Duha močno delovala v meni, in me prepričala, da sem ozdravljen. To nima nobene zveze z mano. Nisem imel ničesar za storiti. Takrat nisem verjel vase in nisem zares verjel, kaj je vera v Boga, ker v tem nikoli do takrat nisem hodil. Verjel sem v svojo veliko vero, v svoje veliko prepričanje, ali v svojo veliko nevero, ali karkoli, že. V resnici nikoli nisem zares verjel v Boga.

To, kar se mi je zgodilo po teh dveh tednih, to je bila prava vera.

Če želiš vero, moraš verjeti v Boga in potem boš videl čudežno delo v svojem življenju skozi svoje finance, skozi svoje zdravje, skozi svoje služenje, če si k temu poklican. Pokazal ti bo ljudi, kraje, stvari. Bog bo deloval skozi vse.

In povem vam, samo Bog edini je popoln. On je absolutno popoln. In ko oslabimo, se Njegova moč izkaže v naši šibkosti.

Mi pa, ker ne razumemo Svetega pisma, mislimo, Jezus je naredil vse, mislimo, ne potrebujemo ga in potem za vse, kar potrebujemo preložimo odgovornost nase, ker nimamo zdravega ravnovesja z Gospodom, in zaupanja Vanj z vsem srcem. Sploh mu ne zaupamo. In v tem stanju ne slišimo Boga, dokler se končno ne spametujemo, ne pademo na kolena predenj in rečemo: »Jezus, tega ne morem storiti. Pomagaj mi.«

Po tem sem spoznal, da nočem več niti en dan iskati ozdravitve. Rekel sem mu: »Pomagaj mi, ker sem s tem končal. Končno sem spoznal, da tega ne zmorem. In če lahko kaj storiš in vem, da zmoreš, mi samo pomagaj. Drži me za roko, vodi me skozi to.«

In kot ta pesem, slišim jo ves čas, čeprav posvetna pesem iz 70 let: »Nasloni se name, ko nisi močan, in jaz bom Tvoj prijatelj. Pomagal ti bom nadaljevati tvojo pot.«

Bog ti jo poje prav zdaj. Zanesi se Nanj. Ne zanašaj se na lastno razumevanje, ampak se zanesi Nanj in spoznavaj ga na vseh svojih potih in On bo uravnaval tvoje steze. (Pregovori 3:6).

On ti bo pripravil pot, ko ne bo poti. Vodil te bo in te usmerjal. On bo vodil korake pravičnega.

1 Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka.

2 Na zelenih pašnikih mi daje ležišče; k vodam počitka me vodi.

3 Mojo dušo poživlja, vodi me po pravih stezah zaradi svojega imena.

Psalm 23:1-3

On pravi: »28 Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek.29 Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; 30 kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« Matej 11:28-30).

A mi je rekel: »Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.« Zato se bom zelo rad ponašal s svojimi slabotnostmi, da bi se v meni utaborila Kristusova moč. (2 Korinčanom 12:9).

To je bil ključ do mojega ozdravljenja. To je bilo Božje razodetje zame in je delovalo zame. Prepričan sem, da lahko deluje tudi za vas.

To se je zgodilo meni. Zato sem zdaj to kar sem in počnem, kar počnem. Postal sem šibek in po tem se je Njegova moč izpolnila v meni. Ni mi več vsak dan potrebno igrati Svetega Duha. To je bil velik blagoslov, da sem lahko prišel k Bogu in se pri Njem spočil.

Ko najdete pokoj svoji duši, ste našli pravo stvar. Držite se tega. Prisluhnite mu. Ko najdete poučevanje, in dobite Božji mir, ko ga poslušate, sprejmite to.

»22 In Jezus jim je odgovoril: »Imejte vero v Boga! 23 Resnično, povem vam: Kdor bo rekel tej gori: ›Vzdigni se in se vrzi v morje‹ in ne bo dvomil v svojem srcu, temveč verjel, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo. 24 Zato vam pravim: Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo.« (Marko 11:22-24).

Torej, ko molite verjemite, da ste že prejeli. Sprejmite, da ste ozdravljeni. Od tam naprej samo še zaupajte.

Zaupaj v Gospoda z vsem srcem, da je to, kar pravi Bog resnica in da je nemogoče, da bi Bog lagal.

 

https://www.youtube.com/watch?v=Pza6TGX-yDM

Alicia Taylor - STE PRIPRAVLJENI STORITI VSE, KAR JE POTREBNO ZA SVOJE OZDRAVLJENJE 2. DEL

 

Ste pripravljeni storiti vse, kar je potrebno za svoje ozdravljenje? 2. del

Avtor: Alicia Taylor

V prejšnji objavi z naslovom Ali ste pripravljeni storiti vse, kar je potrebno za svoje ozdravljenje?, 1. del, smo videli, kako je poganska sirofeničanka v Marku 7,24–30 storila vse, kar je bilo potrebno, da bi ozdravila svojo hčer, ki je bila obsedena z demoni. 

Takoj za tem poročilom v vrsticah 31–37 Marko opisuje ozdravitev moškega, ki je bil gluh in je trpel za govorno napako. Zanimiv je način, kako Jezus ozdravi to osebo. »Jezus ga je vzel stran od množice, mu vtaknil prste v ušesa, pljunil in se s slino dotaknil njegovega jezika« (Marko 7,34).

Ne vem, kako je s tabo, ampak če sem popolnoma iskrena, me že sama misel na to, da bi nekdo pljunil in mi nato slino dal na jezik, spravlja v nelagodje – tako pred kot po COVID-u! Se lahko samo postaviš v kožo tega človeka in si predstavljaš njegovo situacijo? 

V Marku 7:32 piše: »Pripeljali so k njemu [Jezusu] človeka, ki je bil gluh in je imel govorno napako, in ga prosili, naj položi roko nanj « (poudarek moj). 

Bil je s prijatelji in končno so uspeli videti Jezusa. Njihova vera je bila visoka in pričakovali so, da bo Jezus ozdravel, če bo le položil roko nanj. Jezus ga je na skrivaj odpeljal (moški je bil morda navdušen, da je deležen posebne obravnave - VIP osebe). Medtem ko je Jezusa z začudenjem in čudenjem opazoval, poln upanja in navdušenja, mu je Jezus najprej vtaknil prste v njegova ušesa, nato pa pljunil in mu dal slino na jezik.

Hm, kaj se je pravkar zgodilo? On in vsi z njim so morali biti osupli. V naši današnji kulturi si lahko samo predstavljate, kako ljudje vzdihujejo in govorijo: »Je pravkar storil to, kar mislim, da je storil?« Vendar ni bilo zabeleženega protesta tega moža, le popolno spoštovanje do Jezusa, skupaj s tem, kar je morala biti lakota in žeja po Božjem dejanju. Seveda je bilo to, kar je Jezus storil, nepričakovano, toda mož je odložil vsa pričakovanja glede metode in preprosto osredotočil svoje srce na izid.

Nikoli ne bi pomislili, da bi šli v zdravniško ordinacijo in narekovali našo metodo zdravljenja. Vendar pogosto zamudimo priložnosti za ozdravitev, ker nam ni všeč, kar Bog zahteva od nas. Nehote mu povemo, kaj bomo ali ne bomo storili, s svojim nezaupanjem in neposlušnostjo. Žal nas strah in želja po nadzoru pogosto omejujeta, da bi bili pripravljeni zaupati Bogu, da bo stvari naredil po Njegovo in ne po naše. Storiti vse, kar je potrebno za ozdravitev, pomeni prepustiti nadzor in slediti GOSPODOVIM navodilom, tako kot bi to storili zdravniku specialistu. Jezus je navsezadnje Veliki Zdravnik. Zaupajte mu.

»Iščite GOSPODA, dokler ga je mogoče najti; kličite ga, dokler je blizu! Naj brezbožnik zapusti svojo pot in krivičnik svoje misli; naj se vrne h GOSPODU, da se ga usmili, in k našemu Bogu, kajti on bo obilno odpuščal.

Kajti moje misli niso vaše misli in vaše poti niso moje poti, govori GOSPOD. Kajti kakor so nebesa višja od zemlje, tako so moje poti višje od vaših poti in moje misli od vaših misli.« (Izaija 55,6–9).

https://aliciamtaylor.com/are-you-willing-to-do-whatever-it-takes-for-your-healing-part-2/

Alicia Taylor - STE PRIPRAVLJENI STORITI VSE, KAR JE POTREBNO ZA SVOJE OZDRAVLJENJE? 1 DEL

 

Ste pripravljeni storiti vse, kar je potrebno za svoje ozdravljenje? 1. del

Avtor: Alicia Taylor

Mnogi med nami trpimo zaradi različnih bolezni – telesnih, duševnih in čustvenih – za katere si želimo ozdravitve. Morda ste bili pri zdravniku ali terapevtu in ste odšli razočarani, ker ni bilo hitre rešitve. Ali pa ste se morda obrnili na molitev, a ste bili malodušni, ko niste doživeli preboja, ki ste si ga želeli.

Pogosto imamo svoje ideje, pričakovanja in prepričanja o tem, kaj bi se moralo zgoditi. Žal se stvari ne izidejo vedno tako, kot mislimo, da bi se morale. Vendar pa je lahko tisto, kar je videti kot zanikanje in neuspeh, dejansko začetek ozdravitve, na katero upamo, če le stopimo izven cone udobja. Kot kultura sovražimo, da se počutimo neprijetno, in ena stvar, ki povzroča veliko nelagodje, je užaljenost. Kaj pa, če je premagovanje užaljenosti ravno tisto, kar je potrebno, da prejmete čudež?

V Marku 7:24-30 ESV najdemo pogansko, sirofeničanko, ki je obupana, ker je njena hči obsedena z demoni. Pred vsemi pade k Jezusovim nogam in ga prosi, naj ozdravi njeno hčer. 

Jezus ji v Marku 7:27 odgovori: »Najprej naj se nasitijo otroci, kajti ni prav vzeti kruha otrokom in ga vreči psom.« 

Jezus je v bistvu rekel, da je njegova prednostna naloga najprej ozdraviti in služiti Izraelovim otrokom, ne pa tistim, kot je ona, ki so bili zunaj judovske vere in so bili primerjani s psom. Tako je; govorimo o tem, da bi spustil mikrofon!

Ta ženska je slišala za Jezusa in prepotovala kar nekaj poti, da bi ga dosegla (verjetno ga je videla kot svoje zadnje upanje), le da so jo imenovali pes. Za trenutek si predstavljajte scenarij. Si lahko predstavljate sramoto in užaljenost, ki ju je morala doživeti? Kaj bi storili vi? Bi sklonili glavo in se čim hitreje odpravili proti najbližjemu izhodu? Ta ženska ni odšla, ampak je odgovorila: »Da, Gospod, saj tudi psi pod mizo jedo drobtinice otrok.« (Marko 7,28).

Namesto da bi se užalila, otrdela srce in se obrnila nazaj, se je ta ženska še bolj ponižala in stopila še globlje na rob vere. Kakšno globoko dejanje ponižnosti in obupa! Očitno je pritegnila Jezusovo pozornost, saj v Marku 7,29–30 piše: »In rekel ji je: 'Zaradi te besede pojdi, demon je zapustil tvojo hčer.' In ko je šla domov, je našla deklico ležati v postelji, demona pa ni bilo več.«

Naša ponižnost in obup ganeta Božje srce, celo do te mere, da spremenimo Njegov prvotni načrt. Ko smo pripravljeni opustiti užaljenost, sram, strah, neodpuščanje itd. in storiti vse, kar je potrebno, da prejmemo ozdravljenje, Bog to opazi in se odzove.

»Zato se ponižajte pod mogočno Božjo roko, da vas bo ob svojem času povišal. Vso svojo skrb preložite nanj, kajti on skrbi za vas. Bodite trezni, bedite, kajti vaš nasprotnik, hudič, hodi naokoli kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl. Uprite se mu, stanovitni v veri, saj veste, da isto trpljenje doživljajo tudi vaši bratje in sestre na svetu. Bog vse milosti pa, ki vas je poklical v svojo večno slavo v Kristusu Jezusu, naj vas po vašem nekaj trpljenju izpopolni, utrdi, okrepi in utrdi. Njemu slava in oblast na veke vekov. Amen.« (1 Peter 5,7–11).

https://aliciamtaylor.com/are-you-willing-to-do-whatever-it-takes-for-your-healing/

Alicia Taylor - ISKANJE POTI

 

Iskanje poti

Avtor: Alicia Taylor

Ste se kdaj znašli v situaciji, ko niste bili prepričani, kaj storiti ali kam iti? Jaz tudi. Vsi se se lahko znajdemo tukaj. 

»Zaupaj v GOSPODA z vsem svojim srcem in se ne zanašaj na svojo razumnost. Na vseh svojih potih ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.« (Pregovori 3:5–6) je bil vedno eden mojih najljubših svetopisemskih odlomkov. Ko sem prvič prišla h Kristusu, sem bila v razredu za nove vernike, kjer smo bili izzvani, da izberemo verz iz Svetega pisma in ga naredimo za svoj »močni svetopisemski odlomek«. Na koncu razreda, ki je trajal več tednov, smo svoj močni svetopisemski odlomek delili z vsemi. Vsi smo bili presenečeni nad osebnim darilom – zaznamkom z našim svetopisemskim odlomkom. Čeprav je bilo to pred več kot dvema desetletjema, imam ta zaznamek še danes.

Kot nova vernica nisem razumela pomena tega verza na svoji življenjski poti, vendar je postal moj vodnik skozi leta. V svoji neskončni modrosti in dobroti je Bog vedel, da me bo treba pogosto opominjati, naj zaupam Vanj bolj kot vse drugo. To je še posebej veljalo, ko sva se z možem prebijala skozi vsakodnevne vzpone in padce življenja v razbitem svetu. Kot pri vseh drugih so bila tudi tukaj rojstva in smrti. 

Bili so zaključni izpiti in nato diplome; začetek služb in njihovo zapuščanje. Vzgajati otroke in jih nato opazovati, kako zapuščajo gnezdo, se vračajo domov in nato spet odhajajo. Bila so praznovanja in konflikti. 

Midva sva osebno prestala odpoved ledvic in dializo, nato pa presaditev ledvice; številne srčne zastoje s smrtjo in oživljanjem, nato pa regulacijo s subkutanim defibrilatorjem; možgansko travmo in izgubo spomina zaradi pomanjkanja kisika, nato pa rehabilitacijo in popolno okrevanje duševnih funkcij. To je le nekaj vrhuncev. Lahko bi naštevala v nedogled.

Poleg čudežev in čudežne moči Boga imajo vse te stvari skupno nit, in sicer, da sem moral pri vsakem dogodku, vsakem stičišču in povsod vmes udejanjati Pregovore 3:5-6. 

Ne morem niti začeti opisovati vseh odločitev, ki sem jih sprejela in so mi spremenile življenje ter so mi dale življenje, in so prišle po tem, ko sem preživel čas z Bogom v molitvi in ​​iskala njegovo vodstvo. 

Včasih sem potrditev prejela iz Svetega pisma, drugič od prijateljive, včasih od medicinske sestre, ki mi je v bolnišnici delila pomembne informacije, spet drugič pa sem storila prvo stvar, ki mi jo je Bog naročil, kar je nato privedlo do vrste popolnoma nepričakovanih dogodkov.

Na primer, potem ko so mojemu možu diagnosticirali odpoved ledvic, smo šli k specialistu, da bi se pozanimali o možnostih. Čutila sem, da mi Gospod naroča, naj to informacijo delim z našo majhno skupino v sporočilu. Nedolgo zatem smo bili osupli, ko je draga, prijazna ženska v naši majhni skupini ponudila, da daruje svojo ledvico. Moj mož je imel redko krvno skupino, zaradi katere je bil "težko primeren" za darovanje. 

Skratka, naša prijateljica je na koncu darovala ledvico ženski v severnem predmestju Chicaga; nečakinja te ženske iz Arizone je darovala ledvico ženi v zahodnem predmestju Chicaga; njen mož pa je daroval svojo ledvico mojemu možu. Še bolj osupljivo je dejstvo, da sta se mož in žena popolnoma ujemala drug z drugim. Mož bi lahko svojo ledvico preprosto daroval ženi, toda ko ga je kirurg nagovoril, se je strinjal, da jo namesto tega daruje mojemu možu. Bog je taaako dober! (Ni dovolj črk »o«, da bi opisali Njegovo dobroto.) Prav tako ne gleda na osebo (1 Peter 10:34) – to pomeni, da kar bo storil zame, bo storil tudi zate.

To je bilo pred več kot desetimi leti in še vedno si vsak dan prizadevam, da zaupam Bogu z VSEM srcem in se ne zanašam na lastno razumevanje. Njegove misli niso moje misli in njegove poti niso moje poti (Izaija 55,8). 

Na primer, nisem si mogla predstavljati, da bo poslušnost in pošiljanje enega samega sporočila spremenilo življenje celotne moje družine. Takšen pač je Bog – daje nam smernice in navodila, mi pa moramo biti sposobni utišati svoj notranji in zunanji hrup, da bi poslušali in nato ubogali. Naše oči morajo biti osredotočene na Boga, da bi videli njegove smerokaze na življenjski poti, ki nam kažejo pravo pot, in nato moramo hoditi po njej (Jeremija 6,16).

Nikakor mi ni vedno uspelo. Na poti sem zgrešila nekaj ovinkov in izvozov ter se morala vrniti nazaj (samo ob misli na to zmajem z glavo). O teh časih si lahko preberete v moji prihodnji knjigi »Obvozi«, ki jo bom objavila, ko mi bo Bog rekel. Medtem bi vam rada predlagala odlično orodje, ki mi je pomagalo okrevati, ko sem ugotovila, da sem na žalost zašla v napačno smer.

Pisanje dnevnika je bilo ključnega pomena in mi je rešilo življenje. Ko sem prebolela, da bi ga spremenila v verski in legalistični ritual, sem ga lahko svobodno pisala, kadar sem le mogla, brez občutka krivde in sramu, ki sta se, ko tega nisem počela, spremenila v kamen spotike. Posledično imam leta dnevnikov, v katere sem beležila vnose, ki so mi omogočili, da sem predelala svoja čustva, ko sem prehajala skozi boleča in travmatična obdobja, molitve in pogovore z Bogom o teh situacijah, sebi in drugim, sanje in vizije, ki sem jih imela skozi leta, ter preroške besede, ki so bile izrečene nad mano – nekatere sem videla že uresničene, druge pa še vedno zalivam v molitvi in ​​nanje nestrpno čakam. Predvsem pa sem se v časih negotovosti lahko vrnila in prebrala prejšnje vnose v dnevnik ter videla drobtinice, ki jih je Bog pustil v preteklosti, da bi lahko našla pot nazaj tja, kamor moram biti. On je tako zvest. Zaupajte mu.

Dnevnik ni nujno fensi ali drag, če pa vam je to všeč, potem kar izvolite. Na začetku šolskega leta kupim več zvezkov za pisanje po petdeset centov in jih uporabljam. Zaklad ni embalaža, ampak tisto, kar bo v njej.

Prav tako si občasno vzemite nekaj časa (in morda tudi škatlo robčkov), da se vrnete in preberete, kar ste napisali. Spodbudilo vas bo, koliko ste se spremenili, preizkušnje in stiske, ki ste jih prestali, molitve, ki so bile uslišane. Poleg tega sem naletela na stvari (kot je pisanje knjig), ki mi jih je Bog naročil, naj naredim, a sem nanje pozabila, ko sem postala zaposlena in celo preobremenjena s skrbmi in vrvežem vsakdanjega življenja. To se zgodi. Izkusila sem, da vas bo Bog vodil do strani vašega dnevnika, ki jo morate videti, ravno takrat, ko jo morate videti. To se mi je zgodilo včeraj, ko sem pred meseci naletela na sanje, ki so bile potrditev in smer za to, kar naj storim zdaj. Bog vodi svoje ljudstvo od Geneze do Razodetja in On je isti včeraj, danes in na veke. (Hebrejcem 13,8).

Bog je s teboj na tvoji poti in na tvojih razpotjih, On ti govori pot, po kateri moraš iti. Samo mirno moraš biti in vedeti, da je On Bog (Psalm 46,10). 

Zdaj pa vzemi svoj dnevnik, ga preberi in napiši še nekaj, da boš lahko prepoznal kot Božje smerokaze.

https://aliciamtaylor.com/finding-your-way/