E. W. Kenyon - BESEDE, KI PREMIKAJO GORE

 

BESEDE, KI PREMIKAJO GORE

E. W. Kenyon

 

 

Zahvale

Uvod

1.       del.

2.      Načela afirmacije

3.      Poglavje 1.

4.      Dotikanje in doseganje v veri

5.      Poglavje 2. Da bi bili ozdravljeni

6.      Poglavje 3. Izpoved

7.      Poglavje 4. Z izpovedjo premagamo

8.     Poglavje 5. Dnevne afirmacije

9.      Poglavje 6. Moje duhovne afirmacije

10.  Poglavje 7. Moč afirmacij

11.   Poglavje 8. Verujoče srce in izpovedna usta

12.  Poglavje 9. Moč izgovorjenih besed

13.  Poglavje 10. Beseda na naših ustnicah

14.  Poglavje 11. Moč misli in izpovedi

15.  Poglavje 12. Moč Kristusovega Duha

16.  Poglavje 13. "O, gospod, ali ni Bog čudovit?"

17.   2. del. Moč vaših besed.

18.  Poglavje 14. Vrednost besed.

19.  Poglavje 15. V besede vnesite svoje najboljše.

20. Poglavje 16. Pravilno urejanje pogovorov.

21.  Poglavje 17. Kompleks manjvrednosti.

22. Poglavje 18. Samo-ponižujoče besede.

23. Poglavje 19. Ne bojte se, da bi vas Bog uporabil.

24. Poglavje 20. Neodločno govorjenje.

25. Poglavje 21. "Ne zlomite me z besedami!"

26. Poglavje 22. Besede lahko delajo napake.

27.  Poglavje 23. S srcem človek veruje v pravičnost.

28. Poglavje 24. Samo beseda opozorila.

29. Poglavje 25. Žalovanje in neuspeh gresta z roko v roki.

30. Poglavje 26. Jezus »zdaj«.

31.  Poglavje 27. Bodi ponižen ali pa boš padel.

32. 3. del. Sadovi izgovorjene vere.

33. Poglavje 28. Pogumno reci, kar pravi Bog.

34. Poglavje 29. Zmagali smo v Jezusovem imenu.

35. Poglavje 30. V skrivnosti njegove navzočnosti.

36. Poglavje 31. Nekaj ​​dejstev o zdravljenju. Poglavje 32. Stotnikova vera.

37.  Poglavje 33. Jezusove trditve.

38. Poglavje 34. Z besedami.

39. Poglavje 35. Govori samo Besedo.

40. Poglavje 36. Kako sem to našel.

41.  Poglavje 37. Moja izpoved.

42. Sprememba.

43. Poklon EW Kenyonu.

44. Poklon Donu Gossetu.

45. O EW Kenyonu.

46. O Donu Gossetu.

47.  Dovoljenja.

 

Kaj ljudje pravijo o Gossettovem delovanju in spisih… »Moramo biti gonilna sila za Boga in Don Gossett vas uči, kako.« —Marilyn Hickey Marilyn Hickey Ministries

»Kadar koli ta Božji mož piše, berem. ... Moje življenje je eno pričevanje o močnem in preobražajočem delovanju Dona Gossetta.« —Višji pastor dr. Roge Abergel, World Harvest Church Van Nuys, Kalifornija

»Zmage in uspehi, ki smo jih doživeli, so v veliki meri posledica vpliva Dona Gossetta na naša življenja.« —Pastor Jim in Rosie Parker, Living Word Christian Center Spokane, Washington

»Don Gossett je nadarjen s svojo sposobnostjo sporočanja koristi izpovedovanja Božje besede.« —Pastor Holmes Williams, DD, The People's Cathedral, Barbados

»Ta knjiga bo, tako kot prejšnja Gossettova dela, v nas zanetila iskro vere, da bomo zaupali Jezusu za vse naše potrebe.« —Reverend dr. Jerry Lynn, Reach Out Fellowship, Albany, New York

»Donova modrost, izkušnje in razodetje so bili nekateri največji blagoslovi v mojem življenju.« —Pastor Glen Curry, krščanski center Pillars of Faith, Industry, Kalifornija.

Razen če ni drugače navedeno, so vsi svetopisemski citati vzeti iz Biblije v prevodu kralja Jakoba (KJV).

Svetopisemski citati, označeni z (niv), so iz Svetega pisma, nova mednarodna različica, © 1973, 1978, 1984, ki jo je izdalo Mednarodno biblijsko društvo. Uporabljeno z dovoljenjem.

Citati, označeni z (Sporočilo), so vzeti iz knjige Sporočilo avtorja Eugena H. Petersona, © 1993, 1994, 1995, 1996. Uporabljeno z dovoljenjem založbe NavPress Publishing Group. Vse pravice pridržane.

Svetopisemski citati, označeni z (NKJV), so iz nove različice kralja Jakoba, © 1979, 1980, 1982, 1984, avtor Thomas Nelson, Inc. Uporabljeno z dovoljenjem. Vse pravice pridržane.

Besede, ki premikajo gore Revidirana in razširjena izdaja knjige Moč izgovorjene vere Don Gossett PO Box 2 Blaine, Washington 9823l www.dongossett.com ISBN: 978-1-60374-406-5

Natisnjeno v Združenih državah Amerike © 2003, 2009 Don Gossett Whitaker House 1030 Hunt Valley Circle New Kensington, PA 15068 www.whitakerhouse.com

Nobenega dela te knjige ni dovoljeno reproducirati ali prenašati v kakršni koli obliki ali na kakršen koli način, elektronski ali mehanski – vključno s fotokopiranjem, snemanjem ali katerim koli sistemom za shranjevanje in priklic informacij – brez pisnega dovoljenja založnika.

Svoja vprašanja naslovite na: permissionseditor@whitakerhouse.com .

Zahvale

Naj vam predstavim nekaj ljudi, ki so zgled pravega duha velikodušnosti. Na prvem mestu je dr. E. W. Kenyon. Strast njegovega življenja je bila deliti z drugimi tisto, kar ga je Bog naučil po Besedi. Pridno se je posvetil pisanju šestnajstih knjig, urejanju stotin revij ter ustvarjanju tečajev preučevanja Svetega pisma in evangelijskih traktatov. Kakšno radodarno srce je pokazal!

Drugič, preden je dr. Kenyon leta 1948 umrl, je prosil svojo hčer Ruth, naj nadaljuje delo. Ruth je to zvesto opravljala petdeset let. Velikokrat mi je povedala, kako izpolnjujoče je bilo videti in poznati učinkovitost očetovih spisov – dobesedno po vsem svetu.

Nato z veseljem pohvalim odlično delo pastorja Joeja McIntyreja, ki je zdaj predsednik Kenyonovega društva za založbo evangelijev. Ko so bile objavljene knjige, ki so predstavljale »nepoštene in nestrokovne« napade na spise dr. Kenyona, se je Joe čutil dolžnega napisati apologetično tezo, ki jo je predstavil svoji cerkveni družini.

Občudujem Joeja McIntyreja za njegovo ljubezensko delo, vloženo v stotine ur raziskovanja in avtorstvo knjige EW Kenyon and His Message of Faith: The True Story.

Nenazadnje mi je Charisma House, v lasti mojega dragega prijatelja Stephena Stranga, velikodušno dovolila, da v knjigo Besede, ki premikajo gore, vključim gradiva iz prej omenjene knjige pastorja McIntyreja.

Posebna zahvala gre dr. TL Osbornu iz Tulse v Oklahomi za njegov prispevek k tej knjigi.

Zahvaljujem se tudi pastorju Donu Coxu iz Waterlooja v Iowi za gradivo, ki ga je delil z mano. – Don Gossett

 

Uvod

Pisano je: »Veroval sem, zato sem govoril.« Z istim duhom vere tudi mi verujemo in zato govorimo. —2 Korinčanom 4:13 (niv)

Leta 1952 sem prejel izvod knjige Čudovito ime Jezusovo od dr. EW Kenyona. Moje preučevanje te knjige je bilo okrepljeno z dejstvom, da sem le leto prej pri molitvenem oltarju prejel presenetljivo razodetje o avtoriteti imena Jezus. »Zato ga je tudi Bog visoko povišal in mu dal ime, ki je nad vsakim imenom: da se v imenu Jezusovem pripogne vsako koleno stvari, ki so v nebesih in na zemlji in pod zemljo; in da vsak jezik prizna, da je Jezus Kristus Gospod, v slavo Boga Očeta.« (Filipljanom 2:9–11)

Razodetje dr. Kenyona o Jezusovem imenu mi je zažgalo dušo. Takrat sem služil na šotorskih srečanjih v Fresnu in Modestu v Kaliforniji. Vsak dan sem imel jutranje radijske oddaje na postajah v Lodiju in Modestu. Med vožnjo iz vsakega mesta me je preplavljalo ogromno spoštovanje do veličastnosti imena. Znova in znova sem pel pesmi in refrene o dragocenem imenu.

Kmalu sem lahko stopil v stik z Ruth Kenyon, hčerko dr. Kenyona in vodjo Kenyonovega društva za založbo evangelijev. Med mojim prvim telefonskim pogovorom z Ruth me je obvestila, da je dr. Kenyon potomcem zapustil šestnajst knjig, ki jih je naročila zame. Pojasnila je tudi, da je bila knjiga dr. Kenyona - V njegovi prisotnosti knjiga, ki jo je Bog takrat največ uporabljal. Ko sem prejel pošiljko šestnajstih knjig dr. Kenyona, sem jih vneto preučeval in vse požrl.

Ker sem vedel, kakšen blagoslov mi je bilo Čudovito ime tam v Kaliforniji, sem pričakoval, da bo tudi knjiga V njegovi prisotnosti vnela moje srce. Vendar mi prvo branje knjige tega ni prineslo.

Nekaj ​​mesecev pozneje, ko sem bil na srečanjih v Kansas Cityju, sem ponovno prebral knjigo V njegovi prisotnosti. Tokrat je razodetje prišlo v moj duh. Bil sem tako prevzet od Njegove navzočnosti, da sem se počutila, kot da hodim po puhastih oblakih, ko sem šla iz hotela v cerkev, kjer sem opravljala duhovno službo.

Takrat sem spoznal, da mi je Sveti Duh moral dati razodetje znanja, da bi dojel, kaj je napisal dr. Kenyon. V svoji mladostni vnemi sem nekoč prijateljem rekel: »Tako zelo obožujem, kar so Kenyonove knjige naredile zame, da mislim, da bi si skoraj želel spremeniti ime v 'Don Kenyon', da bi me zlahka povezali z njegovim čudovitim delovanjem.« (Seveda te spremembe nisem naredil. Še vedno sem Don Gossett.)

Leta 1954 sem se vrnil v Južno Kalifornijo na sestanke. Takrat so bile pisarne Kenyonovega društva za založništvo evangelijev v Fullertonu, nedaleč od Los Angelesa, kjer sem služil. Nekega dne sem se dogovoril za sestanek z Ruth in njeno mamo, da bi se odpeljal v Fullerton. Bila je nepozabna izkušnja.

Ruth sem rekel: »Bil sem navdušen bralec in preučevalec mnogih knjig, ki so jih napisali evangeličanski in binkoštni avtorji. Zakaj je imel tvoj oče sposobnost odpreti Besedo s tako edinstveno avtoriteto?« Ruth je odgovorila: »Don, če bi odraščal v hiši mojega očeta, bi morda razumel. Odprta Biblija je bila povsod po našem domu.«

Ena najlepših izkušenj v moji mladosti je bila, ko sem šla mimo naše kopalnice, kjer se je oče pogosto bril z na stežaj priprtimi vrati. Bil je oblečen, razen srajce. Obraz je imel namočen, da bi se pripravil na britje. Toda poleg umivalnika je bila odprta Biblija. Ni mogel odtrgati pogleda od Besede. Slišala sem ga, kako se veseli, joka in hvali Boga za kakšen drobec resnice, ki ga je prebral v Svetem pismu.«

Nekaj ​​let pozneje je Ruth preselila pisarne Kenyon's Gospel Publishing Society nazaj v Lynnwood v Washingtonu, manj kot sto milj od mojega doma v Surreyju. Povabila me je, da redno prispevam h Kenyon's Herald of Life, časopisu, ki ga je izdajala.

Po smrti Ruthinega moža, gospoda Iamsa, sem napisal članek z naslovom »Spet stoji sama«. Poudaril sem, kako je dr. Kenyon izbral Ruth, da nadaljuje njegovo službo, ravno tisti dan, ko je vedel, da ga Gospod kliče domov. Dr. Kenyonova žena se je pridružila Ruth v službi, dokler ni Gospod tudi njo ni poklical domov. Zdaj, ko sta njena mati in oče že odšla, je g. Iams po smrti pustil Ruth samo.

Častiti Norman Houseworth v severni Alberti v Kanadi je prebral članek, ki sem ga napisal. Njegova žena je umrla nekaj let prej in Gospod je uporabil moj članek, da ga je spodbudil. Šel je k Ruth z možnostjo poroke in točno to se je zgodilo.

Leta 1972 sem prosil in dobil Ruthino dovoljenje, da uporabim Kenyonove spise v svoji knjigi Moč tvojih besed. (Ta knjiga je na voljo tudi pri založbi Whitaker House.) Knjiga je govorila o izpovedi Besede in je združevala odlične materiale dr. Keyona o tej temi z mojimi lastnimi posnetimi mislimi.

Ko je Ruth pred nekaj leti odšla h Gospodu, je osebje Kenyona Joeju McIntyreju omogočilo dostop do spisov dr. Kenyona, ki še nikoli niso bili objavljeni.

Pastor McIntyre je opravil odlično raziskavo in napisal svojo knjigo EW Kenyon in njegovo sporočilo vere: Resnična zgodba. V to knjigo Besede, ki premikajo gore, sem vključil citate in elemente iz knjige Joeja McIntyreja.

Besede, ki premikajo gore, imajo enako obliko kot Moč tvojih besed. Avtor vsakega poglavja je naveden pod njegovim naslovom. Molim, da vas bo ta knjiga blagoslovila in spodbudila, da boste spoznali moč svojih besed, izrečenih v veri.

 

1. del:

 

Načela afirmacije

 

–1–

Doseg in dotik v veri

avtor Don Gossett

Doseg v veri ima za posledico najpomembnejši dotik od vseh – dotik Boga. Oktobra 1960 smo se z družino preselili iz Tulse v Oklahomi v Vancouver v Britanski Kolumbiji, da bi začeli novo službo. Eno leto smo potovali po kanadskih prerijah in vodili evangelizacijska srečanja v cerkvah. Teh dvanajst mesecev smo potovali, ne da bi imeli pravi dom. Mojih pet otrok se tega obdobja spominja kot enega najbolj pustolovskih obdobij v svojem življenju, vendar jim ni bilo lahko. Michael in Judy sta spala na zadnjem sedežu našega starega Buicka letnik 1956. Jeanne in Donnie sta spala na tleh. Najina dojenčica Marisa je spala med Joyce in mano na sprednjem sedežu. Ker smo v poslovnih zadevah dobili »limono« (ki nas je stala hiše, ki smo jo imeli), smo po Božji milosti naredili limonado. V teh mesecih sem svoje otroke učil.

 

Zapomnili so si veliko verzov Božje besede in vsi so bili navdušeni nad biblijskimi zgodbami, katere sem jih učil. Michael pravi, da si je v tistem času zapomnil več kot sto biblijskih verzov. Otroke, ki so bili dovolj stari za obiskovanje šole, smo vpisali v dopisno šolo Britanske Kolumbije, moja žena Joyce pa jih je učila, ko smo bili na poti.

Leta 1961 smo se odločili, da se naselimo v majhnem motelu v Victorii, da bi lahko otroke dali v šolo. Stvari niso šle posebej dobro, saj smo vseh sedem živeli v dveh sobah. Utesnjeno je primerna beseda za opis tega obdobja v našem življenju. Pet tednov tiste jeseni sem vodil srečanja s pastorjem Jimom Nicholsom v cerkvi v Longviewu v Washingtonu. Vsak teden sem prejel ljubezensko daritev za svoje delo. Čeprav je bilo ljubezni veliko, daritve preprosto ni bilo veliko.

Nekega ponedeljka sem imel na poti domov resne težave z avtomobilom in sem moral večino svoje ljubezenske daritve porabiti za plačilo popravila avtomobila. Ni ostalo dovolj denarja, da bi plačal trideset dolarjev, potrebnih za najemnino naše majhne motelske enote. Zadrega, ker nisem mogla plačati najemnine, skupaj z neustreznimi oblačili in zalogami za otroke, je bila skoraj večja, kot sem lahko prenesel. Dogovoril sem se, da bom plačilo najemnine odložila za en teden, Joyce pustil denar, ki sem ga imel za tedenska živila, in se vrnil na svoje sestanke v Longviewu.

Bogu sem postavila veliko vprašanj. »Zakaj smo v tako obupni finančni stiski?«

»Zakaj smo zaradi zasega izgubili dom?«

V tem času sem prebral čudovito knjigo Vernona Howarda z naslovom Moč besede. Bog mi je s sporočilom te knjige pomagal na novo razumeti moč mojih besed in mi dal ta odlomek iz Svetega pisma: »Ali lahko dva hodita skupaj, če se ne strinjata?« (Amos 3:3).

Bog me je spraševal: »Ali želiš hoditi z menoj? Potem se moraš strinjati z menoj. Strinjaš se z menoj tako, da govoriš, kar pravi moja Beseda. Ne strinjaš se z menoj tako, da govoriš o pomanjkanju, bolezni, strahu, porazu in nesposobnosti. Če želiš hoditi z menoj, se moraš strinjati z menoj.«

Ko mi je ta resnica postala resnična, sem ga prosil odpuščanja za svojo nezmožnost, da bi se strinjal z Njim in njegovo Besedo. Ne smem hiteti z oddaljevanjem od resnice Amosa 3:3.

V srcu vseh iskrenih kristjanov je, da hodijo tesno z Gospodom. Sveto pismo zapisuje pričevanje Enoha: »Hodil je z Bogom« (1 Mz :24). Enoh ni bil edini, ki je lahko hodil z Bogom; tudi ti in jaz lahko hodiva z Njim.

V Pismu Hebrejcem 11:5 piše, da je Enoh »ugajal Bogu«, tako da se je v veri strinjal z Bogom. Z Bogom lahko hodimo prav tako tesno kot Enoh, če se odločimo, da se bomo z Njim v veri strinjali.

Kako se strinjamo z Bogom? Strinjamo se tako, da govorimo, kar pravi Bog, medtem ko se ne strinjamo s hudobnim, lažnivim hudičem. (Aleluja za tako dinamično resnico!)

Zaradi tega spoznanja sem se začel strinjati z Bogom, kot se še nikoli prej. Sveti Duh me je začel učiti nekaj ključnih svetopisemskih odlomkov: »Gospoda ste utrujali s svojimi besedami. In sprašujete: S čim smo ga utrujali?« (Malahija 2:17). Bog je s prstom pokazal, kako sem ga utrujal s svojimi besedami – izražal sem svoje skrbi in frustracije glede mojega »pomanjkanja denarja«.

»Vaše besede so bile trde proti meni, govori Gospod. Pa vendar pravite: 'Kaj smo toliko govorili proti tebi?'« (Malahija 3:13).

V protestu sem zavpil: »Gospod, nikoli ne bi govoril proti tebi! Ljubim te z vsem srcem. O, Gospod, nikoli, nikoli ne bi govoril proti tebi!« Gospod je nežno ravnal z mano. »'Tvoje besede so bile trde.' Bile so močne in obrambne proti meni, ker niso bile v skladu z mojo besedo. Izrekel si besede, ki so daleč pod standardom moje besede. Vzgojiti moraš svoje ustnice, da bodo naše besede v harmoniji.«

Ko sem premišljeval o tem nenavadnem srečanju z živim Bogom, sem zapisal dvanajst afirmacij, ki naj bi postale moja vsakodnevna disciplina. Ta seznam afirmacij sem poimenoval »Moj seznam 'Nikoli več'«.

Ljudje me pogosto sprašujejo: »Zakaj si napisal ta seznam?« Napisal sem ga kot obupan človek, ki išče Božje poti, da bi premagal vse stiske, finančne neuspehe, poraze in vezi, ki sem jih že nekaj časa poznal. Nisem ga napisal, da bi koga navdušil s svojo pisateljsko sposobnostjo. Napisal sem ga kot disciplino svojega srca, da bi Božja beseda prevladala, kot pravijo Apostolska dela 19:20: »Tako močno je rasla in se je uveljavila Božja beseda.«

Teh dvanajst trditev je postalo gesla moje nove poti z Bogom. Postale so spričevalo, s katerim sem preverjala svoje življenje. Božja beseda v teh dvanajstih afirmacijah je postala trdna tla, na katerih sem stal. Bile so sidro, ki mi je preprečevalo, da bi se potopil v morje neuspeha, strahu in satanskega zatiranja.

Za opis vpliva teh dvanajstih afirmacij na moje življenje bi lahko uporabila veliko besed – besede, kot sta »spremenilo življenje« in »super«.

Ko sem pisal »Moj seznam nikoli več«, nisem mislil na milijone ljudi, ki bodo sčasoma prebrali o tej močni disciplini in doživeli lastne preobrazbe. Napisal sem ga kot korak v svojem iskanju Boga.

Jezus je izjavil, da smo njegovi učenci; učenec je nekdo, ki disciplinira samega sebe. Ta seznam afirmacij ni bil nikoli čarobna formula; temveč je jasna disciplina. Gre za udejanjanje Amos 3:3 in strinjanje z Bogom na vseh področjih življenja.

Vedno bom hvalila Boga, ker me je usmeril, naj zapišem ta seznam afirmacij. Če ne bi bil nihče drug blagoslovljen s tem, bi še vedno hvalila Gospoda. Poleg tega, da me je blagoslovila, je bila natisnjena v mnogih jezikih in razširjena po vsem svetu. Bog jo je uporabil, da je dobesedno služila milijonom ljudi – ljudem, ki so jo prebrali in jo udejanjali.

Seznam temelji na odlomku iz Pisma Rimljanom: Kaj pa pravi?

»Beseda je blizu tebe, v tvojih ustih in v tvojem srcu, to je beseda vere, ki jo oznanjamo. Če namreč z usti priznaš Gospoda Jezusa in v srcu verjameš, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. Kajti s srcem se veruje v pravičnost in z usti se izpoveduje v rešitev.« (Rimljanom 10:8–10)

Je tudi v skladu z duhom vere, kot je razkrito v 2. Korinčanom 4:13: Ker imamo istega duha vere, kakor je pisano: »Veroval sem in zato govorim, tudi mi verujemo in zato govorimo.«

»Moj seznam, ki ga nikoli več ne bom priznal/a.«

Nikoli več ne bom priznal/a »ne morem«, ker »vse zmorem v Kristusu, ki me krepi« (Filipljanom 4:13).

 

Nikoli več ne bom priznal/a pomanjkanja, kajti »moj Bog bo po svojem bogastvu v slavi zadostil v Kristusu Jezusu« (Filipljanom 4:19).

Nikoli več ne bom priznal/a strahu, kajti »Bog nam ni dal duha boječnosti, ampak moči, ljubezni in razumnosti« (2 Timoteju 1:7).

Nikoli več ne bom priznal/a dvoma in pomanjkanja vere, kajti »Bog je vsakemu dal mero vere« (Rimljanom 12:3).

Nikoli več ne bom priznal/a šibkosti, kajti »Gospod je moč mojega življenja« (Psalm 27:1) in »ljudstvo, ki pozna svojega Boga, bo močno in bo doseglo velika dela« (Daniel 11:32).

Nikoli več ne bom priznal-a Satanove prevlade nad svojim življenjem, »kajti večji je tisti, ki je v [meni], kakor tisti, ki je v svetu« (1 Janez 4:4). Nikoli več ne bom priznal-a poraza, kajti »Bog ... nam vedno daje zmago v Kristusu« (2 Korinčanom 2:14).

Nikoli več ne bom priznal-a pomanjkanja modrosti, kajti »Kristus Jezus ... je za nas postal modrost od Boga« (1 Korinčanom 1:30).

Nikoli več ne bom priznal-a prevlade bolezni nad mojim življenjem, kajti »z njegovimi ranami smo ozdravljeni« (Izaija 53:5).

Nikoli več ne bom priznal-a skrbi in frustracij, kajti »vso svojo skrb prelagam nanj, kajti on skrbi zame« (1 Peter 5:7).

V Kristusu sem »brezskrben«. Nikoli več ne bom priznal-a suženjstva, kajti Sveto pismo pravi: »Kjer je Gospodov Duh, tam je svoboda« (2 Korinčanom 3:17).

Moje telo je tempelj Svetega Duha. Nikoli več ne bom priznal-a obsodbe, kajti »zato ni več obsodbe tistim, ki so v Kristusu Jezusu« (Rimljanom 8:1). Sem v Kristusu; zato sem svoboden od obsodbe.

 

–2–

Da bi bili ozdravljeni

avtor E. W.  Kenyon

 

Prve čudeže ozdravljenja sem videl v svojem delovanju v Svobodni baptistični cerkvi v Springvillu v New Yorku, kjer sem bil pastor. Pred tem sem bil vedno sumničav do vsakogar, ki je trdil, da so bile njihove molitve za ozdravljenje uslišane. Menil sem, da imamo za ta namen zdravnike, kirurge in sanatorije. Zakaj bi sploh potrebovali kaj drugega? Takrat sem trdno verjel, da nam je Bog dal zdravnike in druge metode zdravljenja.

Nisem vedel ničesar o Jezusovem imenu ali da je ozdravljenje del načrta odrešenja, toda moje srce je bilo zelo lačno in sem marljivo preučeval Besedo. Pravkar sem prejel Svetega Duha. Po tem je Beseda zame postala živa stvar. Z novoodkrito ljubeznijo do Besede sem v mnogih srcih prebudil vero.

Nekega dne me je cerkveni tajnik vprašal, ali bi molil za njegovo ženo. Bila je bolna že več mesecev. Nikoli ne bom pozabil, kako sem se tega izogibal. Ampak moral sem iti.

Ležala je v postelji in jaz sem molil zanjo, kolikor sem vedel in znal. Nisem razumel imena Jezus, toda Bog me je v svoji veliki milosti počastil in ona je bila v trenutku ozdravljena.

Tisto noč je prišla v cerkev in pričala. To je povzročilo veliko senzacije in nekaj kritik. Nekateri so rekli, da je tako ali tako njen čas, da ozdravi. Nekaj ​​jih je pripisalo zasluge, kjer jim je bilo treba.

Nato je bila ozdravljena mlada ženska v sosednjem mestu. Bila je nemočna, ni mogla hoditi. Če se prav spomnim, je bila operirana, zaradi česar je bila v strašnem stanju. Molil sem zanjo. Takoj je bila ozdravljena, vstala je in se lotila svojega dela. Zdaj je na našem seznamu za korespondenco.

Od tistega dne naprej so prihajala ozdravljenja – vendar ne veliko, saj ni veliko ljudi prosilo za molitev. Medtem ko smo imeli bogoslužja v Massachusettsu, so ozdravitve postale pogostejše.

Nekega dne sem odkril uporabo imena Jezus.

Potem so čudeži postali vsakdanjik.

 

Pri našem delu v tabernaklju nisem učil ozdravljanja, razen zelo previdno. Ko pa so ljudje začeli ubogati Besedo in preizkušati njene obljube, so sledila ozdravljenja in druga znamenja, jaz pa nisem mogel zatreti resnice. Ali sem imel pravico zadrževati resnico zaradi strahu pred preganjanjem ali napačnim predstavljanjem, ko sem vedel, da Bog lahko ozdravlja in da ozdravlja bolne?

Besedilo knjige Da bi lahko bili ozdravljeni je vzeto iz knjige »Njegovo ime na naših ustnicah prinaša ozdravljenje«, Kenyon's Herald of Life, 1. julij 1941, kot je navedeno v EW Kenyon and His Message of Faith: The True Story avtorja Joeja McIntyreja (Lake Mary, FL: Charisma House, 1997), 62–63.

 

–3–

 

Izpoved

avtor E.W. Kenyon

 

Verjeti je popolnoma odvisno od izpovedi. Verjeti je dejanje. Je glagol življenja v veri. Gre za dvigovanje zapornic in puščanje potoka skozi. Verjeti je delovanje po Besedi, ki jo je Bog izrekel. Brez dejanja ni verovanja.

Morda obstaja strinjanje z dejstvom, toda svetopisemsko prepričanje zahteva dejanje; zahteva, da delujemo, preden Bog deluje. Ni verjeti, če delujemo po tem, ko Bog deluje, da potrdi svojo Besedo.

Verjeti in delovati, preden je Bog deloval, je svetopisemski pomen vere. Vera je nekaj, kar pride po tem, ko nekdo deluje. Razmerje med verovanjem in vero ter izpovedjo je v celoti uresničeno. Ko rečemo »izpoved«, ne mislimo na izpoved greha. Mislimo na izpoved naše vere. Izpovedujemo, kar smo verjeli.

Vera torej ni vera, dokler izpoved ne pride z ust. Je miselna privolitev, toda miselna privolitev postane vera z dejanjem ali izpovedjo. Večina tega, kar imenujemo »vera«, je miselna privolitev k velikim temeljem Besede. Prava vera je živa, gibalna sila. Izpovedati Kristusa kot Odrešenika in Gospoda je verjeti. Izpovedati pred svetom, da je On sposoben zadovoljiti vse vaše potrebe po svojem bogastvu v slavi v Kristusu Jezusu – to je verjeti. (Glej Filipljanom 4:19.)

Vidite lahko, da ni vere v Kristusa kot Odrešenika in Gospoda brez izpovedi z usti. (Glej Rimljanom 10:10.) Ni vere, ki bi jo Bog sprejel, a se ne bi pokazala v spovedi.

Šele pred kratkim sem jasno videl neskončno vrednost nenehnega potrjevanja, ne le notranjemu človeku (duši in duhu), ampak tudi svetu. Naše duhovno življenje je odvisno od našega nenehnega potrjevanja tega, kar je Bog razglasil, kaj je Bog v Kristusu in kaj smo mi Očetu v Kristusu.

Izpoved je potrditev vere. Nenehno potrjevanje stvari, ki jih Bog pomeni tebi in ti Bogu, in stvari, ki si v Kristusu, in kar je Kristus v tebi, pomeni dati veri krila, da doseže višje višine v duhovnih izkušnjah.

Na primer, metodizem je bil v svojih zgodnjih dneh močan in tisti, ki so bili vključeni v gibanje, so nenehno izpovedovali stvari, za katere se je zavzemal John Wesley. Ko so prenehali s to ustno izpovedjo, je vera nehala rasti in delovanje po obljubah v Božji besedi je postalo težje.

Za nas bi bilo dragoceno, če bi se zdaj spomnili nekaj ganljivih dejstev v Besedi. V Kološanom 2:10 je Pavel rekel: »Vi ste popolni v njem.« Vaše srce ponavlja ta refren. »V svojem duhu sem popoln. Deležen sem Njegove polnosti, Njegove popolnosti; Njegova popolnost mi omogoča, da stojim v Njegovi navzočnosti ne-obsojen in brez strahu. Njegova popolnost me dela primernega za vsako situacijo, ki me lahko doleti. Stojim popoln v Njegovem vstajenjskem življenju. Vse, kar je Oče videl v Njem, danes vidi tudi On v meni. Sem Božja stvaritev, ustvarjen v Kristusu Jezusu.«

Ponovno si v srcu ponovite: »V Njem sem popoln.«

Morda imate telesne slabosti, vendar razumite, da je zakon vere, da si priznate, da je to, kar Bog govori o vas, resnica. Ni vam treba imeti nobenih občutkov glede tega ali doživljati kakršnih koli simptomov. Dejstvo je, da če bi bili ozdravljeni, preden bi priznali, to ne bi bila potrditev; bila bi trditev. Preprosto bi potrdili, kar je Bog storil.

Toda zdaj, preden se to zgodi, lahko rečete: »Z njegovimi ranami sem ozdravljen« (Izaija 53:5); ne »morda bom« ali »bom«, ampak »Sem«. To je verovanje; to je dejanje resnične vere. Z vero zdaj stojite popolni v Njem. Kar je za vas vera, je za Njega dejstvo. Stojite tam z veseljem. Hvalite ga. Zaradi tega ga obožujete. V Njem ste popolni. Vaše veselje je popolno v Njem, vaš počitek je popoln v Njem in vaš mir je popoln v Njem.

Recite: »Gospod je moč mojega življenja; Koga naj se bojim?« (Psalm 27:1).

Reci: »On je moč mojega telesa, zato lahko storim vse, kar si želi.«

Ne govoriš več o svoji bolezni in neuspehu, ker je On moč tvojega življenja. Življenje v tem primeru pomeni fizično življenje. Bog je moč tvojih rok in nog, tvojega želodca in črevesja. On je zdravje tvojega popka, središče tvojih živcev.

Kjer je strah prišel z veliko silo in te držal v suženjstvu, ga je On pregnal in postal tvoja moč. On je moč tvojega uma, kajti imaš Kristusov um. On je moč tvojega duha, kajti tvoj duh je kraj, kjer je pogum moč, kjer se vera pojavi in ​​prevladuje v duši in kjer mir najde svoj dom in seva skozi sposobnosti duše. Počitek, mir, vera, ljubezen in upanje najdejo svoj dom v duhu in On je moč tvojega duha. Veliki Kristus sedi tam. To je Njegov prestol, blagoslovljeno bodi Njegovo ime. Zdaj se ne boš bal okoliščin. Ne boš se bal ničesar, kajti On je moč tvojega življenja. On je tvoja pravičnost.

Želim si, da bi vsi resnično razumeli, kaj to pomeni. To je Bog sam, Njegova svetost, Njegova večna pravičnost, Njegov um. Požre nas. Vsrka nas, prevzame nas. Potopi nas vase. Tako kot je Sveti Duh prišel v tisto zgornjo sobo na binkošti, jo napolnil in vanjo potopil vsakega učenca, tako nas Božja pravičnost potopi. Kakor je Sveti Duh na binkošti vstopil v vsakega od njih in njihova telesa naredil za svoj dom, tako nas Bog z novim rojstvom, novo stvarjenjem naredi za svojo pravičnost v Kristusu Jezusu.

Brez strahu ali občutka nevrednosti lahko rečemo: »Bog je moja pravičnost.« Slavite se v Njegovi pravičnosti. Veselite se v Njegovi pravičnosti. Hvalite se. Vstanete in kličete o Njegovi pravičnosti. Potem se vaše srce umiri. »Njega, ki ni poznal greha, je za nas naredil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem« (2 Korinčanom 5:21).

Zdaj veste ne le, da je On vaša pravičnost, ampak tudi, da ste vi Njegova pravičnost. Rekel je: »Da bi bil On pravičnost tistega, ki veruje v Jezusa.« (Glej Rimljanom 3:26.)

Verujete v Jezusa; On je vaša pravičnost in, čudež čudežev, vi ste Njegovi. V Njem stojite popolni. On je moč vašega bitja. Vaše telo je postalo Njegov dom. On prebiva v vas. Kot je rekel Pavel: »S Kristusom sem bil križan in ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni« (Galačanom 2:20).

 

–4–

 

Zmagujemo z izpovedjo

avtor EW Kenyon.

 

Vera je ustvarjalna sila v Bogu in v novem stvarjenju. Vera je ustvarjalna sposobnost, ki se izraža le z izpovedjo. Bog si je drznil reči: »Naj bodo luči na nebesnem svodu ...« (1 Mz 1:14). In ko je to storil, je nastalo vesolje.

Jezus si je drznil prositi za kruh, ko ga je obkrožala lačna množica tisočih ljudi. Njegovi učenci so rekli: »Pet ječmenovih hlebov in dve ribici: kaj pa je to za toliko ljudi?« (Janez 6:9).

Jezus ni odgovoril na njihovo nevero, ki je temeljila na čutnem znanju. Pogledal je k Očetu in se mu zahvalil. Ustvarjalna sposobnost, ki je bila v Jezusu, je narava samega Boga. V sebi imate Božjo naravo skozi Večno Življenje. Ste deležni božanske narave (glej 2 Peter 1:4); ista ustvarjalna sposobnost je v vas. Vendar se mora pokazati z vašo izpovedjo.

Jezus je prevladoval nad zakoni narave in njegova beseda je bila beseda vere. Če bi Jezus molčal, se ne bi zgodili čudeži.

Jezus je rekel: »Lazar, pridi ven!« (Janez 11:43) in v prisotnosti te velike množice je Lazar ubogal.

Nikoli prej ni bilo ničesar podobnega vstajenju. Moški je bil mrtev že štiri dni in njegovo telo je razpadalo. Jezus je prevladoval nad vsakim naravnim zakonom; vsakega od njih je odpravil. Te negativne naravne sile so nastale, ko je človek postal podložnik hudiča. Jezus je ravnal, kot da teh zakonov nikoli ne bi bilo.

Ali veste, da je Bog vsakega od nas, ki smo v Kristusu, dvignil nad tiste zakone, ki so nastali, ko je človek postal podložnik Satanu? Lahko rečemo: »Vse zmorem v Kristusu, ki me krepi« (Filipljanom 4:13); »Lahko se spopadem z vsako nujno situacijo.«

Beremo in verjamemo 2. Korinčanom 2:14: »Hvala Bogu, ki nam vedno daje zmago v Kristusu.« Toda vi pravite: »Ko je Pavel to pisal, ali ni bil pogosto v ječi?« Da, ampak vedno je bil gospodar ječe.

Se spomnite, ko sta bila s Silom v ječi v Filipih? Bili so mojstri, še preden je vzšlo jutranje sonce.

Se spomnite zgodbe o Petru, ki ga je angel osvobodil iz zapora? Bil je mojster. Tega mojstrstva ni razumel, ker mu še ni bilo dano razodetje, vendar ga imamo zdaj v Pavlovih pismih.

Vemo, kdo smo, in vemo, da lahko nasprotnika premagamo z besedami.

Ta resnica nas navdušuje. Spomnite se, da je Jezus rekel: »Nisem prišel iz nebes, da bi izpolnjeval svojo voljo, ampak voljo tistega, ki me je poslal« (Janez 6:38).

Izjavil je: »Nisem govoril sam od sebe, ampak Oče, ki me je poslal, mi je dal zapoved, kaj naj rečem in kaj naj govorim« (Janez 12:49).

Ali lahko Satanu poveste Božjo besedo? Potem zavzemite svoje mesto in si drznite neustrašno soočiti s sovražnikom. Ne more stati pred vami. Angeli so na vaši strani. Bog je na vaši strani. Živa Beseda je na vaših ustnicah. Uporabite jo. Vi ste zmagovalec.

 

–5–

 

Dnevne izpovedi

Don Gossett

 

Potrditi pomeni utrditi. Izpoved Besede je izjava resnice, ki jo utrjujete s ponavljanjem. »To ... nenehno potrjujte« (Tit 3:8).

»Neomajno se držimo upanja, ki ga izpovedujemo, kajti zvest je tisti, ki je obljubil« (Hebrejcem 10:23).

Vaša vera postane učinkovita, če priznate vse dobro, kar je v vas v Kristusu Jezusu. (Glej Filemonu 6.)

Sveto pismo vsebuje na stotine odlomkov, ki govorijo o moči besed. Izzivam vas, da izgovorite petindvajset trditev, ki sem jih navedel. Učinkovitejše bodo, če jih boste izgovarjali z glasnostjo, občutkom, prepričanjem in navdušenjem.

Slabo izgovorjene besede imajo minimalne rezultate. Spodbujam vas, da nekatere od teh trditev izgovorite tri- do petkrat na dan. Jezus je naš glavni zgled, kako živeti krščansko življenje, in v Mateju 26:44 »je [Jezus] tretjič molil z istimi besedami.«

V prvi uri dneva na glas izgovorite naslednje trditve:

»To je dan, ki ga je ustvaril Gospod; veselimo se in se veselimo v njem« (Psalm 118:24). Danes izbiram ljubezen namesto strahu. Izberem mir namesto konflikta. Izberem ljubezen namesto tistega, ki išče napake. Izberem ljubezen namesto tistega, ki jo išče. »Slavil bom Gospoda vsak čas, njegova hvala bo vedno v mojih ustih« (Psalm 34:1).

»Naj slabotni rečejo: Močan sem« (Joel 3:10). (Upoštevajte, da so šibki, ne močni, tisti, ki naj to potrdijo!)

Sem Božja ženska/moški. Očistil me je s Kristusovo krvjo. Moj Oče me je napolnil s svojim Duhom. Zato sem predan-a Gospodu Jezusu, močan-a in mogočen-a v njem. Častim ga in mu služim z vso božansko energijo, ki jo navdihuje v meni. »Večji je tisti, ki je v meni, od tistega, ki je na svetu« (1 Janez 4:4).

Sem ponižen-a, močan-a, pogumen-a, poln-a vere in močan-a v Gospodu. (Ponovite trikrat.) »Če je Bog za nas, kdo je proti nam?« (Rimljanom 8:31).

Sem Božji otrok. Moj Oče me je posvojil v svojo družino. Iz teme me je popeljal v luč Svojega kraljestva. Božji zaščitni ščit me varuje in On skrbi za vsako potrebo v mojem življenju. »Moj Bog bo po svojem bogastvu v slavi dopolnil vse moje potrebe v Kristusu Jezusu« (Filipljanom 4:19).

Vsak dan na vse načine, po Božji milosti, postajam vedno boljši s pozitivnim odnosom, govorjenim besede vere in disciplinirana dejanja. »Bog nam ni dal duha strahu, ampak moči, ljubezni in razumnosti« (2 Timoteju 1:7).

Bog mi je odpustil in jaz si odpuščam. Maziljenje Svetega prebiva v meni. (Glej 1 Janezovo pismo 2:27.) Moj radodarni Oče me je blagoslovil z obilnim življenjem. Hvaležen sem za to in z veseljem dajem svoj čas, talente, denar in ljubezen drugim. »On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivic; kazen našega miru je bila na njem; in z njegovimi ranami smo bili ozdravljeni« (Izaija 53:5). Bog me ljubi z brezpogojno ljubeznijo, zato ga ljubim z vsem srcem, dušo in razumom. Svoboden-a sem, da ljubim sebe, in to mi omogoča, da ljubim svojega bližnjega.

»[Mi] smo ga [Satana] premagali z Jagnjetovo krvjo in z besedo [našega] pričevanja in [ne ljubimo] [svojega] življenja do smrti« (Razodetje 12:11).

Pripadam Jezusu, zato sem prijazen, močan, srečen in zmagoslaven. Vse je v redu. »Veselite se v Gospodu vedno! In spet pravim: veselite se!« (Filipljanom 4:4).

Bog mi je dal močno telo in dobre možgane ter me napolnil s svojim Svetim Duhom. Zaradi tega sem nadarjen, darovit, vztrajen in delaven. Dosegel bom svoje cilje. »Gospod je moč mojega življenja; koga naj se bojim?« (Psalm 27:1). Bog me ljubi, zato ga ljubim, verjamem Vanj in zaupam svoje življenje v Njegovo oskrbo. Zvesto mu bom služil! »Vso svojo skrb preložim nanj, ker skrbi zame« (1 Peter 5:7).

Počutim se zdrav. Počutim se srečen. Počutim se odlično! »Gospod je moč mojega življenja« (Psalm 27:1).

Bog je moj ljubeči Oče. Dal mi je Odrešenika, svojega Svetega Duha, zdravo telo, dober um, materialno obilje, čudovit svet in veliko prijateljev. Hvaležen sem! Hvaležen sem! Hvaležen sem!

 

–6–

 

Moje duhovne izpovedi

avtor E.W. Kenyon.

Izpoved Besede je izpoved vere; to je srce, ki poje svojo himno svobode. »Bog je moja pravičnost.« Kdo je moja pravičnost? Rimljanom 3:26 pravi: »da bi bil pravičen in opravičeval tistega, ki veruje v Jezusa.«

Kristus Jezus sam je pravičen in je pravičnost vseh, ki verujejo. To je resničnost Božjih sanj za človeštvo. Če je Bog moja pravičnost, kdo me lahko obsodi? Kdo me lahko obsodi? Kdo me lahko oropa mojega občestva? (Glej Rimljanom 8:34–37.)

Bog je izjavil, da »zato ni več obsodbe tistim, ki so v Kristusu Jezusu« (Rimljanom 8:1). »Jaz sem v Kristusu Jezusu.« Jezus je postal pravičen za nas. Če je Jezus postal moja pravičnost, sem tako okrepljen, tako obkrožen in tako zaščiten, da nobeno bitje v vesolju ne more reči ničesar proti meni, ker me je Bog razglasil za pravičnega.

Vendar se ni ustavil pri tem; 2. Korinčanom 5:21 pravi, da je Bog »njega, ki ni poznal greha, naredil za greh za nas ...«

Bog je Jezusa naredil za greh. Zakaj? »Da bi mi postali pravičnost pred Bogom v njem.« Torej, z novim rojstvom sem zdaj pravičnost pred Bogom v njem. Hvalim se. Postavljam svojo zastavo.

Tukaj dvigujem svoj Ebenezer. (Glej 1. Samuelova 7:12.)

Tukaj sedim v navzočnosti svojih sovražnikov in jem brez strahu. (Glej Psalm 23:5.)

Tukaj zavzamem svoje mesto, dvignem svojo zastavo in pojem svoje hvalnice.

Ta stari kompleks manjvrednosti je izginil; stari občutek nevrednosti je pogoltnila vrednost mojega Gospoda.

Stari občutek šibkosti je izginil in stojim popoln v vsej Njegovi popolnosti. »S Kristusom sem bil vstal.« To pomeni, da sem bil, ko je Kristus vstal od mrtvih, tudi jaz vstal z Njim. Ko je bil Kristus opravičen, sem bil tudi jaz opravičen.

 

Ko se je Kristus ponovno rodil, sem se ponovno rodil tudi jaz.

Ko je bil Kristus ozdravljen mojih bolezni, ki so mu bile naložene, sem bil z njegovim ozdravljenjem ozdravljen tudi jaz.

Ko je bil okrepljen, potem ko je nosil moje slabosti, sem bil okrepljen z Njegovo močjo tudi jaz.

Njegova pravičnost je moja; Njegovo ozdravljenje je moje. Njegovo odrešenje, Njegovo življenje in njegovo vstajenje so vsi moji.

Skupaj z njim sem vstal. »Z Jezusom bom kraljeval.«

 

Ampak poslušajte! Pismo Efežanom 2:6 pravi, da nas je »posadil [kraljeval] skupaj v nebeških prostorih v Kristusu Jezusu«. Kaj to pomeni? On je posajen na najvišji sedež oblasti in najvišje častno mesto v vesolju. Jaz sem posajen z Njim.

 

Moj glas utihne; moje srce se umakne v začudenju in strahospoštovanju.

Razumem, kako lahko premagam hudiča.

Razumem, kako lahko postanem Božja pravičnost v Njem.

Razumem takšno ljubezen, toda ko reče, da sem posajen z Njim, si ne upam zašepetati enakosti, čeprav to pomeni. Takšne milosti ne morem razumeti.

 

Bil sem grešnik, Satanov otrok. Bil sem greh; bil sem nepravičen. Bil sem vse to in še več. Zdaj sem Božja pravičnost v Njem. Združen sem z Njim. Sem del Njega.

 

Moje telo je ud Njegovega telesa.

Moje življenje je skrito s Kristusom v Bogu (glej Kološanom 3:3); sedim z Njim. Eno sem z Njim na prestolu.

 

O Satan, kje je tvoja zmaga? O smrt, kje je tvoj zveneči, gnusni strah? (Glej 1 Korinčanom 15:54–56.)

 

Moj Gospod se je namesto mene sklonil in me dvignil ob svoji strani na prestol. Kraljujem s Kristusom. Vse je podrejeno Njegovim nogam – in pod mojimi nogami. On je glava nad vsem in jaz sem v Njem.

Kakor je nevesta možu, tako je cerkev Kristusu. (Glej Efežanom 5:25–27.)

 

O Ženin moj! O Gospod mojega življenja! Po veri se osvobodim spon starodavnega strahu in stojim popoln v Njem, mojem Gospodu, svojem lastnem. (Glej Kološanom 2:10.) »Jaz sem kakor Kristus na tem svetu.«

»Kakor je on, tako smo tudi mi na tem svetu.« (1 Janez 4:17)

 

Vzpenjam se okoli tega Svetega pisma, kot bi se okoli mogočnega gorskega vrha, strmim v modro nebo, kjer sega celo do Božjega prestola, in šepetam z ustnicami, ki komajda zmorejo izgovoriti: »Gospod, ali misliš resno? Kakor si ti, tako smo tudi mi na tem svetu? Vi ste sveti.«

»Sveti ste z mojo svetostjo.«

»Vi ste Božji Sin.«

»Vi pa ste Božji sinovi.

Ali vas ni Oče počastil?

Ali ni Očetov Duh pričal vašim duhom, da ste Božji sinovi? (Glej Rimljanom 8:16.) Pojdite gor in sedite za mizo z Božjimi sinovi.«

Ne živite več življenja služabnika; pojdite iz njega, gor v sinovske privilegije in sinovsko mesto v Očetovem srcu ljubezni.

Sedite za mizo in se gostite z njim. »Jaz sem zmagovalec na tem svetu.« Zmagovalci? Oh, »v vsem tem smo več kot zmagovalci po tistem, ki nas je ljubil« (Rimljanom 8:37).

Srce si v tem ozračju komaj upa potovati; To je tako novo, tako povsem nenavadno. Kakor je On blizu Očetovemu srcu, kakor je v Očetovih nasvetih, kakor je v Očetovem zaupanju, kakor se kopa v Očetovi ljubezni, tako smo tudi mi tukaj spodaj. Nismo vedeli.

S prižnice in v cerkvenih klopeh so nam govorili, da smo ubogi, šibki, nevredni, neprimerni in nečisti. Nismo si upali dvigniti obraza ali kdaj dvigniti oči, da bi pogledali na zaželene stvari in zaželene zaklade sinovstva.

Zdaj je Bog z enim udarcem izbrisal lažne predstave, strahove klerikov in veroizpovedi. Stojimo popolni v Njem v polnosti Njegove čudovite milosti, Božji sinovi in ​​hčere, za vedno končani s šibkostjo, za vedno končani s strahom, za vedno končani z neuspehom. »Nihče me zdaj ne more obsoditi.« Stojimo popolni.

Ponovno berem: »Bog je tisti, ki opravičuje. Kdo je tisti, ki obsoja?« (Rimljanom 8:33–34).

Slišim obsodbo z vseh strani. Slišim pretresljive zvoke strahu. Slišim pritožbe, škandale in obtožbe, ki prihajajo iz zagrenjenih ust, toda On šepeta v globino mojega srca: »Kdo je tisti, ki obsoja tistega, ki sem ga opravičil?« Moje srce poje svoj solo, dokler končno ne doseže velikega zbora odrešenih. Postanem član tega odrešujočega zbora in pojem svoj del v oratoriju milosti, ljubezni in hvale svojemu Očetu, ki me je razglasil za pravičnega v soočenju z vsemi mojimi sovražniki.

 

–7–

 

Moč izpovedovanja

avtor EW Kenyon

 

Nekoč sem dvomil v učinkovitost afirmacij, toda ko sem v prvih petih Mojzesovih knjigah prebral izraz »Jaz sem Jehova«, ki se pojavlja več kot dva tisoč petstokrat, sem spoznal vrednost potrjevanja, ponavljanja in izpovedovanja polnosti Jezusa Kristusa in njegovega dokončanega dela v navzočnosti moje šibkosti; v navzočnosti mojih sovražnikov; v navzočnosti pekla.

Predlagam, da bralec nenehno potrjuje svoji duši velika, izjemna dejstva odrešitve. Morda ne bodo veliko pomenila, ko jih boste prvič ponovili, vendar jih nenehno potrjujte.

Sčasoma jih bo Duh razsvetlil in vašo dušo bo preplavila svetloba in veselje. Vsakič, ko ponovim, kar je Bog rekel o cerkvi, o sebi in o meni kot posamezniku, te resnice z močjo, veseljem in zmago segajo globoko v moje notranje bitje.

Šele pred kratkim sem jasno videl neskončno vrednost nenehnega potrjevanja ne le našemu notranjemu človeku – naši lastni duši in duhu – ampak tudi svetu. Naše duhovno življenje je odvisno od našega nenehnega potrjevanja tega, kar je Bog razglasil, kaj je Bog v Kristusu in kaj smo mi pred Očetom v Kristusu.

Metodizem je bil v njegovih zgodnjih dneh tako mogočen zaradi nenehnega priznavanja stvari, katere je zagovarjal John Wesley. Ko so nehali priznavati, je vera prenehala rasti in verjeti ali delovati po Besedi je postajalo vse težje. Ohranite svoje pričevanje

Spomnim se, kdaj si nisem upal priznati, kaj Bog pravi, da sem. In moja vera je padla na raven moje izpovedi.

Če si nisem upal reči, da sem Božja pravičnost, je Satan izkoristil mojo izpoved.

Če si nisem upal reči, da je moje telo popolnoma zdravo in da Satan nima oblasti nad njim, sta moji izpovedi sledili bolezen in bolečina.

Odkar sem se naučil spoznati Kristusa in njegovo odrešilno sposobnost, pa tudi spoznati svojo sposobnost v Kristusu, sem lahko ohranil pričevanje, izpoved o popolnosti Kristusovega dovršenega dela, o popolni resničnosti novega rojstva.

 

Besedilo Moči afirmacij je vzeto iz knjige »Si drznete priznati, da ste to, kar Bog pravi, da ste?«. Kenyon's Herald of Life, julij 1941, 2; »Moč potrditve tega, kar pravi Bog«, Living Messages, februar 1930, 30; in »Izpoved«, Living Messages, april 1930, 45, kot je navedeno v EW Kenyon and His Message of Faith: The True Story avtorja Joeja McIntyreja (Lake Mary, FL: Charisma House, 1997), 260–262.

 

VSTAVLJENO IZ FB

(KAJ SI UPAMO PRIZNATI O SEBI

E.W. Kenyon

MOGOČE nikoli nismo diplomirali v lastnem razmišljanju, v lastni notranji zavesti, kaj smo v Kristusu, kaj pomeni imeti Jezusa za Gospoda našega življenja. Kaj pravijo o tem, smo prebrali v Paulu ali Johnu Epistlesu.

Janez je rekel: »Ljubljeni, zdaj smo Božji sinovi.«

Spet: »Kdor je rojen iz Boga, premaga svet.«

Tega nikoli nismo povezali s seboj. Nikoli nisva resno rekla, no, John zdaj govori o meni. Oziroma Paul opisuje mene.

Veš, da je to Pavlovo Razodetje kot družinski album. Poberemo ga in pogledamo prvo sliko, ki smo jo posneli, ko smo bili še dojenček. Spet se obrnem in vidim še eno sliko.

Minevajo meseci, odkar je bil prvi objavljen v albumu, in vidim, da je nekdo napisal -pod njim: »Ko bi morali biti zaradi časa učitelji, morate zdaj, da vas nekdo nauči prvih načel Kristusovih osnov; še vedno imate za hranjenje z mlekom in ne s trdno hrano.«

In opažam naprej: Mojo pozornost opozarja na dejstvo, da nikoli nisem izkoristil svoje Pravičnosti.

Živel sem kot »samo človek«, v resnici pa sem bil udeleženec Božanske narave. Spomnim se, kako sem se vse te mesece bal priznati, da sem kristjan.

Nisem se zavzel za svoje stališče. Moje priznanje je bilo zelo negotovo in nedoločeno. Zakaj? Zakaj? Ker se nisem učil, da bi se v mojem življenju pokazalo, kako me Bog obravnava. Nisem živel Besede.

Nisem prakticiral Besede, zato si nisem upal priznati, da sem to, kar pravi Beseda.

Beseda pravi, da sem odrešen. »V katerem imam svojo odrešitev.« Ampak nimam občutka za odrešitev. Satan vlada nad mano. Hodim v iste kraje kot oni. Poslušam njihove zgodbe in govorim. Hodim v cerkev, in ko pridigajo pravo srce in pokličejo oltar, grem po navadi k oltarju. Malo jočem in zelo mi je žal, da nisem naredila nič bolje. ampak grem ven in se vrnem v svoje staro življenje.

Ah ja, imam večno življenje, to vem.

Spomnim se, ko mi je neke noči Bog podaril večno Življenje in nekaj mesecev sem živel v nebesih. Imel sem čudovito zmago in nekaj ljudi popeljal k Kristusu. Potem se je nekaj zgodilo in nad moje življenje se je spustila tema in od takrat nisem hodil v svetlobo. Nisem vedel, kako naj to naredim. Želim si, da bi se znal vrniti v staro veselje, ki sem ga nekoč imel.

In potem mi nekdo zašepeče in reče: Ali niste prebrali v 1 Janez 1:9, »Če priznamo svoje grehe, nam je zvest in pravičen, da nam odpusti grehe in nas očisti vse krivičnosti?«

Odgovorim:

»Da, poznam to v Svetem pismu. To sem storil znova in znova, a mi ni odleglo. A isti glas spet zašepeta: »Preberite še enkrat.«

`Če priznamo svoje grehe'

»Ti si to naredil«?

»Da.«

»Kaj piše naslednje?«

»Zvest in pravičen je (ali pravičen) da nam odpusti naše grehe.«

No, če ste ga prosili za odpuščanje, se vam ne zdi, da je dovolj zvest in pravičen, da je Njegova beseda dobra v vašem primeru.

Počakam trenutek in pogledam v to Besedo in jo še enkrat preberem: »Zvest in pravičen, da nam odpusti naše dolge«, in moj srce skače od veselja.

Odpustil mi je! Izgubljena štipendija je obnovljena.

Zdaj vidim. Živel sem v temi vse te mesece, ko bi lahko hodil po svetlobi, kakor je on v svetlobi. Lahko bi imel druženje z brati in druženje z nebesi, pa tega nisem vedel.

A zdaj to vem in pred svetom priznam, da hodim v svetlobi. Priznam, da je Bog moj Oče in jaz sem Njegov otrok; da sem v Njegovi družini. Satanovo oblast nad mano je zlomljeno in zdaj imam v sebi samo Naravo in Življenje Božjega sina. Dal mi ga je. Sem udeleženec Božanske narave. Prenesen sem iz smrti v Življenje.

Vem, da sem Božji Sin in če sem Sin, sem dedič in skupni dedič z Jezusom Kristusom.

Če je to res, imam tudi jaz stališče pri Očetu, kakor ga je imel Gospodar, ker je postal moj sponzor. On je moj Rešitelj in moj Gospod. Zdaj vidim. Naredil me je za svojo Pravičnost in zdaj lahko stojim pred Očetom, kakor sem storil v prvih veselih dneh po tem, ko sem ga sprejel. Zdaj ga lahko prosim, naj pride v moje telo in ga spremeni v Njegov dom.

Spominjam se, da je rekel: »Če me kdo ljubi, bo držal mojo besedo in jaz in Oče ga bova ljubila in prišla bova in z njim ustvarila dom.

»Sprašujem se, če to ne pomeni, da bo prišel in živel v meni. Ali ne bi bilo čudovito, če bi živel v mojem telesu, torej kamorkoli bi šel, bi bil z mano; bil bi v meni.«

Potem Izaija 41:10 postane resničnost: »Ne boj se, ker sem s teboj; ne bodi prestrašen, ker sem tvoj Bog; okrepil te bom: ja, pomagal ti bom; ja, podpiral te bom z desnico svoje pravičnosti.«

To je moje, vse moje in upam si priznati pred svetom. Čudovita stvar, kajne? Rimljanom 8:11 je končno resničen: »Če pa v vas prebiva Duh njega, ki je obudil Jezusa od mrtvih, si bo tisti, ki je obudil Kristusa Jezusa od mrtvih, ustvaril dom v vašem telesu.«

Da, pospeši tvoje telo; ozdravi ga, če je bolno; naj bo močno, če je slabotno, in vlije v tvojega duha zavest zmagovalca, občutek premaganca. Hebrejcem 13:20 potem postane živa resničnost: »Sedaj Bog miru, ki je s krvjo večne zaveze ponovno pripeljal velikega pastirja ovc, celo našega Gospoda Jezusa, te naredi popolnega v vsaki dobri stvari, da izpolniš njegovo voljo in delaš v tebi, da kar mu je v očeh zelo prijetno.«

»Kako živo lahko to postane srce in vse pride, ko si človek upa priznati, kaj je v Kristusu; in še več kot to: priznaj vse v obličju.

Realnost novega stvarjenja - EW Kenyon – Vstavljen prevod iz FB).

 

–8–

Verujoče srce in izpovedujoča usta

avtor EW Kenyon.

 

Izpoved ali pričevanje ima v drami odrešenja večje mesto, kot mu ga je kdaj koli dala cerkev. Ko nam Beseda pravi, naj se »trdno držimo svojega priznanja« (Hebrejcem 4:14), to pomeni, da se moramo trdno oklepati svojega pričevanja o tem, kaj je Bog za nas, kaj je storil za nas, kaj je storil v preteklosti in kaj dela v nas zdaj.

Če te Gospod ozdravi, moraš to povedati; če Gospod ozdravi tvojega duha, ozdravi tvoj um, ozdravi tvoje telo, moraš to povedati. Pojdi domov in povej, kakšne čudovite stvari je Gospod storil. Če se bojiš povedati, boš izgubil blagoslov, ki ti pripada. Če te ljudje lahko prestrašijo, da ne boš dal svojega pričevanja, kmalu ne boš imel več pričevanja.

Javno priznanje (dajanje svojega pričevanja) in vera sta tako tesno povezani, da če izgubiš svoje pričevanje, bo tvoja vera takoj izumrla. Ko ohranjate svoje pričevanje jasno, tako da ga nenehno modro delite v duhu, bo vaša vera rasla z velikimi koraki.

Pogum v pričevanju

Kako pogosto sedimo na molitvenih sestankih in poslušamo ljudi, ki dajejo tako imenovano pričevanje, ko ne pričajo o Kristusu. Pričujejo o svojih lastnih dvomih in strahovih ali morda o svojih lastnih muhah ali kakšnem hobiju, namesto da bi pričali o odrešujoči moči Kristusovega dela in veselju, ki ga imajo v občestvu in druženju z Očetom po Duhu.

Samo beseda v zvezi s pričevanjem – že sama beseda pričati nam daje slutnjo. Smo na pričevalnem mestu in bomo povedali nekaj, kar bo poveličalo našega Gospoda; želimo dobiti primer Zanj. Želimo, da ga neodrešeni ljudje, ki slišijo, sprejmejo za svojega Odrešenika, in želimo, da bodo besede, ki jih izgovarjamo, spodbudile šibkejše vernike, da se bolj popolnoma prepustijo Njegovi skrbi.

Ne morem verjeti, da bi morali pričati, ker je to naša dolžnost, toda naše pričevanje bi moralo izhajati iz src, polnih želje, da to storimo, ker je bil On tako dober do nas.

Ne bi smeli hvaliti sebe, temveč Njega, o katerem pričamo.

Pred kratkim sem bil na srečanju, na katerem so pričali mladi spreobrnjenci. Drug za drugim so vstali z Biblijami ali Novo zavezo v rokah in prebrali nekaj ustreznih vrstic v povezavi s temo, o kateri je govoril voditelj. Ko so svoje pričevanje, pričevanja ali izkušnje prepletali okoli teh besed, je to pustilo zelo navdihujoč vtis. Gospod je imel priložnost delovati po svoji lastni Besedi, delavci pa so podali svoje pričevanje in izkušnje ter poslali tudi Besedo, ki se »ne vrne k njemu prazna« (Izaija 55:11).

Razvijanje duhovne moči

Da, najprej moramo pričati zanj s svojim življenjem, a moramo pričati zanj tudi z usti, kajti »z usti se izpoveduje v rešitev« (Rimljanom 10:10). Jezus je tudi obljubil, da »kdorkoli ... me prizna pred ljudmi, ga bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih« (Matej 10:32).

Če želite razviti duhovno moč, ki je v vas, povejte, kar imate povedati. Bolj ti bo koristilo, če boš podal spotikajoče se, oklevajoče pričevanje, ki je povsem tvoje, kot pa da boš prebral najbolj cvetlično stvar, kar jih je kdaj napisal kateri koli drug človek. Ljudje želijo slišati resnična pričevanja Božjih otrok, ki goreče gorijo zanj. Ljudje pravijo o meni, da sem v redu, dokler ne začnem govoriti o svojih prijateljih, nato pa pravijo, da sem nagnjen k temu, da postanem malo navdušen.

Poglobi se v tega duha glede Svojega Očeta in Odrešenika in nikoli ne boš imel težav s tem, da boš podal svoje lastno pričevanje – takšno, ki je živo in ki mu bodo ljudje in Bog prisluhnili. Bog želi, da v svojem vsakdanjem življenju pričamo ljudem in jim govorimo, kako dober in resničen je do nas. Želi si, da s preprosto izpovedjo na molitvenih srečanjih rečemo, da smo kristjani. Želi si, da se o Njem veliko govori. Želi, da ga v svojem pričevanju poveličujemo.

Besedilo knjige Verujoče srce in izpovedna usta je vzeto iz knjige »Pričevanje ali pričanje«, Reality, december 1904, 44–45, kot je navedeno v E.W. Kenyon and His Message of Faith: The True Story avtorja Joeja McIntyreja (Lake Mary, FL: Charisma House, 1997), 51, 246–247.

 

–9–

Moč izgovorjenih besed

avtor Don Gossett.

 

Stotinam ljudem, ki so bili popolnoma gluhi, sem vtaknil prste v ušesa. Mnogi od njih sploh niso imeli bobničev. Ko sem vtaknil prste v ta ušesa, sem izrekel besede: »V Jezusovem imenu duhovom gluhosti ukazujem, naj zapustijo ta ušesa. V Jezusovem mogočnem imenu ukazujem, naj sluh postane močan in normalen.« Rezultati so bili čudežni. Večina ljudi je bila popolnoma ozdravljenih, tako da lahko slišijo celo najtihejši šepet ali tiktakanje drobne ročne ure! Prevzame me, ko pomislim na čudež tega! Že samo z izgovarjanjem besed avtoritete, v Jezusovem imenu, se lahko zgodijo ustvarjalni čudeži. Fizična snov se ustvari v trenutku, ko so besede izgovorjene. To nam ne bi smelo biti tako nenavadno, kot se zdi, saj je Bog po svojih besedah ​​ustvaril svet.

Po svoji besedi smo prerojeni v Kristusu Jezusu. Torej smo sami produkti Besede – produkti Božje čudovite, vsemogočne Besede. Ko govorimo Njegove besede, preprosto delujemo na podlagi avtoritete, ki nam jo je dal Bog.

Kdor reče tej gori: »Dvigni se in vrzi se v morje!« in ne dvomi v srcu, ampak veruje, da se bo zgodilo, kar reče, se mu bo zgodilo, kar reče. (Marko 11:23)

V Božji besedi smo naučeni, naj »trdno in brez omahovanja držimo izpovedi svoje vere, kajti zvest je tisti, ki je obljubil.« (Hebrejcem 10:23).

Ko se trdno držimo izpovedi Besede, moramo »nenehno potrjevati« (Tit 3:8) tiste stvari, ki nam jih je Bog razodel.

Kaj pa je izpoved?

Ali je to zgolj priznanje napačnih dejanj v našem življenju? V Svetem pismu je eden od pomenov besede izpoved reči ali potrditi, kar je Bog rekel v svoji Besedi o določeni stvari. To je strinjanje z Bogom. To je izpoved istega, kar pravi Sveto pismo. Trdno se držati svoje izpovedi pomeni vedno znova govoriti, kar je Bog rekel, dokler se tisto, kar si želimo v svojih srcih in kar je obljubljeno v Besedi, v celoti ne razodene.

Nič takega kot posedovanje ni brez izpovedi. Ko odkrijemo pravice, ki jih imamo v Kristusu, ki so podane skozi celotno Sveto pismo, jih moramo nenehno potrjevati, o njih pričati in pričati o teh izjemnih svetopisemskih dejstvih.

Apostol Pavel je rekel: »Sporočanje tvoje vere [bo] postalo učinkovito v priznavanju vsega dobrega, kar je v tebi v Kristusu Jezusu.« (Filemonu 1:6)

Zato bo naša vera učinkovita le, če bomo s svojimi usti izpovedovali vse dobre stvari, ki so naše, ker pripadamo Jezusu.

V knjigi psalmov piše: »Naj tako govorijo tisti, ki jih je Gospod odrešil,« (Psalm 107:2) in spet: »Naj tisti, ki ljubijo tvoje odrešenje, nenehno govorijo: 'Bodi poveličan Bog!'« (Psalm 70:4).

Vemo, da smo bili v Jezusu Kristusu odrešeni, ne le za naše duše, ampak tudi za naša telesa – v našem zdravju, naših financah, našem duševnem miru in naši svobodi pred suženjstvom in strahom.

Na stotine je močnih trditev, ki jih moramo nenehno izrekati, ko govorimo jezik Svetega pisma.

Na primer: Bog je tisti, ki pravi, da je. Jaz sem tisti, ki Bog pravi, da sem. Bog lahko stori, kar pravi, da lahko stori. Jaz lahko storim, kar Bog pravi, da lahko storim. Bog ima, kar pravi, da ima. Imam, kar Bog pravi, da imam. Trditve teh resnic bi morale nenehno odmevati z naših ust. Rečeno nam je, naj se jih trdno držimo brez omahovanja.

Kazen za omahovanje v naši izpovedi je, da si odrečemo Božje obljube in njihovo izpolnitev. »Toda naj prosi v veri, brez omahovanja. Kajti kdor omahuje, je podoben morskemu valu, ki ga veter žene in premetava. Kajti tak človek naj ne misli, da bo kaj prejel od Gospoda.« (Jakob 1:6–7)

Krščanstvo se imenuje Velika izpoved. Vse v Kristusu – odrešenje, ozdravljenje in osvoboditev – je odvisno od tega, ali z ustnicami izpovedujemo Jezusovo gospodstvo.

Pavel je rekel Timoteju: »Ti ... si pred mnogimi pričami izpovedal dobro izpoved« (1 Timoteju 6:12).

 

 

 

– 10 –

 

Beseda na naših ustnicah

avtor EW Kenyon

 

Jezus želi uporabiti naše ustnice. Naše ustnice so edine ustnice, ki jih ima. Šteje Njegova Besede na naših ustnicah. Rekel je: »Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas ...« (Janez 15:7).

Beseda ostane na mojih ustnicah in v mojem pogovoru. Oznanjam Njegovo Besedo. Njegova Beseda postane mogočna in živa na ustnicah njegovih prič.

Janez 14:13 pravi: »Vse, kar boste prosili v mojem imenu, bom storil, da se Oče poveličuje v Sinu.«

Ta odlomek iz Svetega pisma sem videl na Petrovih ustnicah v Apostolskih delih 3:6, kjer je hromemu možu rekel: »V imenu Jezusa Kristusa Nazarečana vstani in hodi.«

Jezusove besede so postale zdravilne in v pomoč temu možu.

V Apostolskih delih 16:18 sem videl besedo na Pavlovih ustnicah, ko je rekel obsedeni deklici: »V imenu Jezusa Kristusa ti ukazujem, da izstopiš iz nje.« Ozdravela je.

V našem delovanju v Seattlu je Božja beseda na mojih ustnicah ozdravila stotine ljudi.

Rak je bil ozdravljen po štirih letih bolečih ran. Malodušna, strta srca so bila okrepljena in napolnjena z veseljem. Na tisoče jih je bilo rešenih. To delovanje je bila Božja beseda na ustnicah moških in žensk. To je Jezus, ki uporablja naše ustnice.

Razodetje 12:11 pravi: »In premagali so ga [Satana] z ... besedo svojega pričevanja.«

»Beseda« tam je logos. Premagali so Satana z »logosom«, ki je bil v njihovem pričevanju. Danes premagate hudiča z »logosom« v svojem pričevanju – Jezus govori skozi vaše ustnice.

Ko vidim, kakšni čudeži se lahko zgodijo z besedami, imam občutek, da bi svojim ustnicam rekel: »Nikoli ne govori ničesar, kar ne bi blagoslavljalo in pomagalo.«

Ko se vera prevede v jezik, postane resničnost. Kar mislim, da je dobro, toda kar rečem, je mogočno. Naše besede bi morale biti napolnjene z Bogom, napolnjene z logosom. Naše besede postanejo Božje besede in Njegove besede postanejo naše besede, dokler življenje, ki je v Njegovi Besedi, ne postane živo dejstvo v naših besedah, dokler moč in zdravilna moč Njegovih besed ne postaneta resničnost v naših besedah. To je Bog, ki živi v meni, govori skozi moje ustnice, blagoslavlja in rešuje ljudi.

 

– 11 –

Moč misli in priznanja

avtor EW Kenyon.

Zločinci niso zločinci po naključju. Mislijo si, da so storili kaj napačnega. O zločinu razmišljajo tako dolgo, da izgubijo občutek za njegovo napačnost. Vsaka oblika napačnega ravnanja je produkt zaporedja napačnega razmišljanja.

Morda traja leta, da človek postane morilec samega sebe, vendar to zmore. To je sanjarjenje o nečem, kar sprva šokira in grozi, kasneje pa postane znan spremljevalec, zaradi česar je zločinec.

Enako velja na vseh področjih življenja. Veliki glasbenik mora živeti v miselnem kraljestvu glasbe, da jo lahko ustvari. Umetnik mora živeti v kraljestvu velikih slik in fotografij. Najprej sanja svojo sliko; nato jo naslika s svojo domišljijo. Veliki arhitekt si v mislih zgradi most leta, preden sploh prejme naročilo. Veliki romanopisec je najprej sanjač, ​​ki nato svoje sanje prenese na papir. Postanemo tisto, čemur najbolj intenzivno posvečamo pozornost.

Mislimo, da smo.

Ljubezen je v veliki meri delo duha skozi domišljijo. Moški ljubi žensko in sanja o njej, dokler ne postane del njegovega sanjskega življenja. Potem mu je težko živeti brez nje.

Sanjate o bogastvu, dokler vam čez nekaj časa okolica ne postane neprijetna in boste v skušnjavi, da storite skoraj vse, kar vam bo prineslo tisto, o čemer sanjate. Če se želite povzpeti v kraljestvo, imenovano uspeh, je nujno, da se spomnite obvladati svoje sanjsko življenje. Popolnoma morate obvladovati svoje sanje. Svoje sanjske stroje morate uporabiti za delo na pravi vrsti tkanine. Če mora vaša domišljija tkati, naj tke takšno tkanino, ki je prodajna.

Iz vaših sanj bo prišla mojstrska osebnost ali šibka, omahljiva osebnost. Če želite biti eden od velikih mož ali žensk prihodnosti, vam to uspe. Vaša kariera bo oblikovana iz stvari, o katerih sanjate. Nekdo bo velik glasbenik, velik državnik, velik odvetnik, velik zdravnik ali velik arhitekt prihodnosti.

Zakaj ne bi bili vi?

Skoraj vsi resnično veliki moški in ženske so si izklesali prihodnost iz svojih sanjskih življenj, čeprav so bili obkroženi z revščino in stisko. To je moč vaše izpovedi.

 

– 12 –

Moč Kristusovega Duha

avtor E. W. Kenyon

 

Pavlovo osebno pričevanje me navdušuje: »Vem namreč, komu sem veroval, in prepričan sem, da je zmožen ohraniti to, kar sem mu zaupal, do tistega dne« (2 Timotej 1:12).

Vidite, to v človekovega duha vnese občutek mojstrstva, kamor razum ne more potovati, ker je pot temna. Duh ima notranjo luč in ta notranja luč sije na Besedo, ki ga ne more razočarati. Spomnite se, kaj je rekel Jezus: »Če me kdo ljubi, se bo držal mojih besed; in moj Oče ga bo ljubil in prišli bomo k njemu in pri njem prebivali« (Janez 14:23). To ne pomeni, da bo živel samo v vaši hiši, ampak bo živel v vašem srcu. Oče in Jezus sta oba vaša podpornika, vaša oskrbovalca in vaša dajalca. Jezus mi je postal modrost od Boga. (Glej 1 Korinčanom 1:30.) Imam več modrosti kot kdorkoli drug, ali sovražnik. Imam več sposobnosti.

To je postalo resnično zame, ko sem v svojega duha sprejel Njegovo naravo in življenje. Dovolim, da me ta narava prevlada. Imam ljubezen, ki me dela mojstra in osvajalca. Njegova lastna ljubezenska narava me je dvignila iz grenke ljubosumnosti in sebičnosti. Dal mi je nov jaz – svoj jaz; novo naravo – svojo naravo; in nove sposobnosti – svoje lastne sposobnosti. Požrle so me. Prevladujejo me v Kristusu.

Vidite, človek je najprej premagan v duhu, nato pa so njegove racionalne sposobnosti polne strahu. To je tako kot vojska, ki je izgubila svoje častnike. Zagrabi jih panika. Ko je ta notranji človek, notranji duh, v združitvi z Bogom, lahko razumske sposobnosti izgubijo svojo držo in so polne panike, toda duh je še vedno gospodar. Čeprav smo polni zunanjega strahu, obstaja notranji pogum, ki nas žene naprej k zmagi. Koliko vojakov mi je reklo: »Da, bil sem prestrašen; bil sem poln strahu, a vendar je bil v mojem duhu občutek zmage, in to je bilo res.« Torej, v vseh teh stvareh smo več kot le osvajalci. (Glej Rimljanom 8:37.) Morda vidimo ljudi okoli sebe poražene in neuspešne, vendar nas ne morejo premagati. Ponavljajte znova in znova: »Mene ne morejo premagati, ker je Bog v meni in nič ne more premagati Boga.«

 

– 13 –

 

»O, gospod, ali ni Bog čudovit?«

avtor Don Gossett

 

Johnny Lake je bil petnajstletni pobožen kristjan, ki je živel v mestu v severnem delu Britanske Kolumbije. Nedaleč od Johnnyja je živel dr. Riley, ki se je v Kanado priselil iz Irske. Bil je ateist in je leta trpel za bolečim revmatičnim kolkom, vendar je bil po vsej okolici znan kot dober zdravnik. Dr. Rileyju je bil mladi Johnny Lake všeč. Pogosto ga je jemal s seboj na hišne obiske. Neke noči so bili pri družini Owens, kjer je sedemletna Cathy Owens zbolela za dvojno pljučnico. Dr. Riley je poslušal deklico, ki je lovila sapo, nato pa je končno zaprl svojo črno torbo. Dr. Riley se je obrnil k Cathyjinim staršem in žalostno oznanil: »Žal mi je, ampak Cathy ne bo preživela noči. Zdaj moram oditi, da opravim druge klice, a se bom vrnil kasneje. Medtem puščam Johnnyja tukaj, da sedi poleg Cathy.«

Ko je dr. Riley zapustil hišo, je Johnny pokleknil, da bi lahko Cathy tiho spregovoril na uho: »Bog te ljubi, Cathy, in Bog te bo ozdravil.«

Johnny je zašepetal: »Dihaj, Cathy, dihaj; o Bog, pomagaj Cathy dihati.«

Johnny je nadaljeval: »Cathy, kmalu bo pomlad. Šli bomo na travnik; naredili bomo zlatice in cvetove marjetic. Dihaj, Cathy, dihaj; o Bog, pomagaj Cathy dihati.«

»Potem, Cathy, bomo pogledali v luknjo goferja in morda bomo videli goferjevo vilo. Dihaj, Cathy, dihaj; o Bog, pomagaj Cathy dihati!«

»Potem, Cathy, bomo šli na most in opazovali ribice v reki spodaj, medtem ko se bodo vozovi kotalili čez most. Dihaj, Cathy, dihaj! Hvala ti, Bog, pomagaš Cathy dihati!«

Minili sta približno dve uri, preden se je dr. Riley vrnil v Owensov dom. Johnny v tistem trenutku ni več govoril s šepetanjem, temveč z energijo in navdušenjem. »Kako dolgo se to že dogaja?« je dr. Riley vprašal Cathyjine starše. »Vse odkar ste odšli, doktor,« so odgovorili. »Včasih smo mislili, da Cathy izdihuje, zdaj pa se zdi, da postaja vse močnejša.«

Dr. Riley je vzel stetoskop, se sklonil in pregledal Cathy. Ni rekel niti besede, a po obrazu se mu je razlezel počasen nasmeh. Johnny je skočil pokonci in vzkliknil: »Bog je ozdravil Cathy! Ojoj, gospod, ali ni Bog čudovit?«

Dr. Riley je počasi odgovoril, ko se je dvignil v polni višini. Položil je roko na svoj prizadeti kolk in izgovoril ime Tistega, ki ga je tako dolgo sovražil: »Da, Johnny, Bog je čudovit!« V tistem trenutku je huda bolečina iz dr. Rileyjevega kolka izginila.

Cathy Owens je bila čudežno ozdravljena dvojne pljučnice, dr. Riley je bil popolnoma ozdravljen revmatičnega kolka in, kar je najboljše od vsega, dr. Riley je postal globoko veren v živega Kristusa kot svojega Odrešenika in Gospoda – vse zaradi moči besed, izrečenih v veri.

Pregovori 18:21 pravijo: »Smrt in življenje sta v oblasti jezika.« Prevod Message to prevaja takole: »Besede ubijajo, besede dajejo življenje; so bodisi strup bodisi sad – izberi si.«

Johnny Lake je govoril besede življenja in vere, besede ozdravljenja in blagoslova.

Ko je dr. Riley prekinil življenjsko uporništvo s hvaljenjem Boga, je tudi on govoril besede ozdravljenja – ozdravitve svojega revmatičnega kolka. Njegovo priznanje Jezusa kot Gospoda svojega življenja mu je prineslo odrešenje.

Reci to zdaj: »Smrt in življenje sta v oblasti mojega jezika.«

Bog je vprašal: »[Kako] moreta dva hoditi skupaj, če se ne strinjata?« (Amos 3:3).

Tvoje besede bodisi rodijo življenje bodisi so smrtonosne, kajti ko se odločiš strinjati z Bogom tako, da govoriš Njegovo besedo, On hodi s teboj na vseh področjih tvojega življenja.

Jezus je Gospod naših potrditev. On je Začetnik in Dopolnitelj naše vere. (Glej Hebrejcem 12:2.) On je Veliki duhovnik naše izpovedi. (Glej Hebrejcem 3:1 NKJV.)

 

Drugi del: Moč tvojih besed

 

– 14 –

 

Vrednost besed

avtor EW Kenyon

 

Besede nikoli ne lažejo. Živijo naprej, da blagoslavljajo ali preklinjajo. Pogosto se nam vrnejo v blagoslovu ali v sodbi. Kako bi se morali zavedati večne vrednosti besed! Besede apostola Pavla so nam včasih kot plamen, ki gori; drugič pa so zdravilno mazilo, ki pomirja rane in pripelje srce v občestvo z nebesi. Besede, ki jih je Jezus izrekel, so še vedno zelene in sveže ter množicam dajejo upanje, veselje in zmago. Zapis o tem, kar je storil, nas še vedno navdušuje. »Besede, ki vam jih govorim, so duh in življenje,« je rekel Učitelj (Janez 6:63).

Zdaj pa želim, da vidite učinek svojih besed na vas. Vaše besede lahko v vaše življenje prinesejo malodušje in poraz. Vprašam: »Kako se imaš?« Odgovorite: »Vse je šlo narobe. Zdi se, da se je vsemu podrlo dno. Izgubil sem oprijem. Zdi se, da ne morem ničesar dokončati.«

To je priznanje. Kakšen je njegov vpliv na vas? Takoj ste polni samopomilovanja in občutka poraza. Oropani ste moči, pobude in sposobnosti, da poberete raztresene konce in jih ponovno združite v zmago. Zdi se, da tega ne morete storiti. Zakaj?

Vaša izpoved vas je vznemirila in uničila. Enako velja, ko imate težave z zakoncem ali nekom drugim in o tem govorite znova in znova. Vsakič, ko to storite, jokate in preživljate najglobljo agonijo. Če tega ne bi izrekli, bi bili veliko močnejši.

Vaše besede so lahko kot strup za vaš sistem. Vaše besede so včasih smrtonosne. Ko rečete: »Ne verjamem, da bom to kdaj prebolel,« jemljete strup. Za to ni protistrupa, razen da zlomite moč takšne izpovedi, začnete govoriti prave besede in izpovedujete pravilno.

Če mislite in govorite neuspeh, se boste spustili na to raven. Vaše besede bodo ustvarile vzdušje, ki vas bo ranilo in zlomilo.

Obstajajo tri vrste besed.

Prve so nevtralne, brezbarvne, prazne, brezdušne besede. To je splošen pogovor večine ljudi. To so le prazne besede monotonega govora. Včasih slišite pridigarja govoriti monotono; v njegovih besedah ​​ni barve, duše, moči in življenja – le zvoki, vrženi v zrak.

Druga vrsta besed obsega gradbene besede, besede, ki krepijo moč, zdravilne besede in besede navdiha. To so vznemirljive, mogočne in prevladujoče besede, ki so prežete z upanjem, ljubeznijo in zmago.

Tretja vrsta je sestavljena iz uničujočih, sovražnih besed, polnih škandalov, ljubosumja in smrtonosnega virusa. Prihajajo iz srca, polnega grenkobe, in so poslane, da ranijo, uničujejo in preklinjajo.

Kakšno izjemno mesto imajo naše besede!

Vidite, kaj lahko storite z besedami: lahko spremenite življenja, lahko blagoslavljate, gradite in spodbujate druge ter lahko vodite ljudi do mojstrskih dosežkov.

 

– 15 –

V besedah ​​​​izražaj svoje najboljše

avtor EW Kenyon

Prazne besede niso nič bolj zanimive kot lanskoletno ptičje gnezdo. Ko svoje besede napolnimo s seboj in smo iskreni, bodo naše besede iskrene. Drugi postanejo odvisni od njih.

Poznam mladeniča, čigar besede so polne ljubezni, nesebičnosti in želje, da bi pomagal ljudem. Kadar koli govori v družbi drugih, ga poslušajo. Nikjer drugje besede nimajo tako dramatičnega učinka kot v radijskem sporočilu.

Duhovnik, ki govori po radiu s hladnim, mrtvim glasom, bo dobil hladen, mrtev odziv. Ne glede na to, kako lepe so njegove misli ali kako lepo jih obleče, če besede niso polne ljubezni, vere, ne bodo živele. Vera se gradi z besedami. Dejanja imajo svoje mesto, toda dejanja so v veliki meri otroci besed.

Ti govoriš, potem te jaz gledam, kako nastopaš. Tvoj govor pritegne mojo pozornost. Tvoja dejanja imajo svoje mesto in zanje ti pripisujemo zasluge, toda tvoje besede so tiste, ki nas zažgejo. Svoje besede lahko napolniš s čimer koli želiš. Lahko jih napolniš s strahom, dokler zrak okoli tebe ne zavibrira z dvomom in nemirom. Svoje besede lahko napolniš z mikrobi strahu in mene boš okužil s strahom pred boleznijo in nesrečo. Tvoje besede so lahko polne vprašanj, občutka pomanjkanja, lakote in pomanjkanja. Ali pa prideš k meni in so tvoje besede polne vere. Tvoje besede vere me ganejo do globine.

Sprašujem se, zakaj sem sploh kdaj dvomil. Tvoje besede me ovijejo vase. Tvoje besede so kot sončna svetloba, kot da bi prišel v toplo sobo iz hladnega, ledenega zunanjega ozračja. Tvoje besede dvignejo mojega upadlega, zlomljenega duha in ga napolnijo z zaupanjem, da grem ven in se ponovno borim. To so besede vere, čudovite besede.

Razlog, zakaj so imele Jezusove besede tako daljnosežen vpliv, je bil, da so bile besede vere. Ko je rekel morju: »Utihni, odnehaj!« (Marko 4:39), se je morje umirilo in vetrovi so utišali svoj hrup, da bi slišali besede vere iz ust Moža.

Gluhi so lahko slišali Njegove besede vere. Hromi in zlomljeni so lahko vstali, hodili in tekli zaradi njegovih besed vere. V njegovih besedah ​​je bilo nekaj, kar je iz telesa pregnalo bolezen in bolečino ter iz srca strah. Slišim učenca Janeza, ki pravi: »Uporabil sem popolnoma iste besede in tisti fant ni bil ozdravljen. Zdaj Učitelj vzame besede z mojih ustnic in jih napolni z nečim, in ko jih sliši, otrok ozdravi.«

Kaj je Jezus vložil v svoje besede, kar je imelo tako zdravilno moč? Besed ni samo govoril kot gramofon; vanje je vložil živo vero, zanimanje in ljubezen in zato je dosegel rezultate.

Besedilo knjige Putting Your Best into Words je vzeto iz knjige Signposts on the Road to Success avtorja EW Kenyona (Kenyon's Gospel Publishing Society, 1999), 59–61.

 

– 16 –

 

Pravilno urejanje pogovorov

avtor Don Gossett

 

Ko bi se le zavedali moči svojih besed, bi bila naša življenja tako drugačna. Rečeno je bilo: »Pero je močnejše od meča.« Koliko močnejše so besede našega peresa in naših ust, ko so naše besede Božja beseda!

Bog izjavlja: »Kdor prinaša hvalo, me slavi, in kdor pravilno ureja svoje pogovore, bom pokazal Božje odrešenje« (Psalm 50:23).

Razmislimo o besedah, ki jih uporabljamo v pogovoru – in izberimo besede, ki delajo čudeže.

Besede izpovedi Božje besede

Izpoved vedno prihaja pred posedovanjem. Upajte si povedati točno to, kar Bog pravi v svoji Besedi. Strinjajte se z Bogom tako, da v vseh okoliščinah govorite njegovo Besedo. Ko pravilno uredimo svoje besede, Bog razodeva koristi svojega velikega odrešenja.

»Z usti se izpoveduje v odrešenje« (Rimljanom 10:10).

Ne pozabite, da ko se izpovedujemo v odrešenje, to vključuje ozdravljenje, osvoboditev in vsak duhovni in fizični blagoslov, ki nam je bil dan v Kristusovi spravi.

Besede hvale »Slavil bom Gospoda vsak čas, njegova hvala bo vedno v mojih ustih« (Psalm 34:1). Odločite se, da boste pogumen »hvalilec«. Kot hvalilec slavite Gospoda – ne toliko zaradi njegovih darov, ki ste jih prejeli, temveč zato, da poveličujete čudovitega Darovalca zaradi tega, kar je.

Besede vzgoje in milosti

Odločite se, da boste pravilno uredili svoj pogovor: »Nobena pokvarjena beseda naj ne pride iz vaših ust, ampak le dobra, v vzgojno uporabo, da bo poslušalcem prinesla milost.« (Efežanom 4:29)

Besede zdravja

Besede imajo velik vpliv na naše zdravje. Ljudje, ki so zasužnjeni z boleznijo, radi rečejo: »Prehlajam se,« ali »Zbolevam za gripo,« ali »danes se ne počutim dobro.«

Po drugi strani pa ljudje, ki hodijo v božanskem zdravju, razglašajo: »Redko sem bolan, ker me mikrobi ne morejo doseči,« in »Nočem se vdati bolezni.«

Besede, polne vere

Čas za govorjenje v veri je, ko ste dobrega zdravja in se počutite odlično. Ne čakajte, da zbolite, da začnete nad svojim telesom govoriti besede zdravja in vitalnosti.

Tukaj so besede, ki jih morate izgovarjati vsak dan: »Hvala ti, Gospod Jezus, da si moj Zdravitelj. Vsak organ, mišica in vlakno mojega telesa deluje tako, kot si nameraval. Moja mladost se obnavlja kakor orel. Moje življenje je odrešeno pred uničenjem. Imam energijo, da izpolnim tisto, za kar si me poklical. Besede drzne oblasti premagajo Satanovo moč. In premagali so ga [Satana] s krvjo Jagnjeta in z besedo svojega pričevanja. (Razodetje 12:11)

 

Jezus je zapovedal: »Polagajte roke na bolne in ozdraveli bodo« (Marko 16:18). Vi jim dajete roke; Gospod Jezus daje ozdravljenje! Poudarite njegove zanesljive obljube, kajti »so življenje tistim, ki jih najdejo, in zdravje vsemu njihovemu mesu« (Pregovori 4:22).

 

– 17 –

Kompleks manjvrednosti,

avtor E. W. Kenyon

 

Cerkev je vedno učila o zavedanju greha in ne o zavedanju pravičnosti. Učili so nas, da smo šibki, grešni in nevredni, dokler naše molitve niso postale: »Bog, o Bog, usmili se moje uboge duše.« Vse skupaj je protikrščansko in tega nismo vedeli; je proti odrešitvi in ​​nismo se zavedali, da ko človek postane Božji otrok, ima v sebi Božjo naravo – Božje življenje. Ta narava in življenje mu dajeta položaj pred Očetom. »Zato ni več obsodbe tistim, ki so v Kristusu Jezusu« (Rimljanom 8:1).

In Pavel je zavpil: »Kdo bo kaj očital Božjim izvoljencem?« (Rimljanom 8:33). Bog vas je razglasil za pravične in vas opravičil. Mi, pridigarji, smo Kristusovemu delu povzročili veliko škodo, pa čeprav nevede. Naše največje pridige so tiste, ki moške in ženske obsodijo – tiste, zaradi katerih hitijo k oltarju in jokajo po odpuščanju – čeprav že leta hodijo z Bogom.

Namesto tega bi jim morali pokazati, kaj so v Kristusu. Iztrgamo jih iz njihovega pravega mesta v Božji družini in jih postavimo med ne-prerojene. Božje grajajoče sporočilo Izraelu po prerokih uporabljamo proti cerkvi, namesto da bi cerkev dvignili in vernikom pokazali, kaj so v Kristusu, da bi lahko postali premagajoče telo.

Zasipavamo jih z zmerljivkami in grenko kritiko. To je kot tepsti ovco, ki je bila pasena v puščavi, kjer ni trave; tepemo jo, ker je revna, šibka in bolna.

Naj duhovniki odprejo Besedo in hranijo vernike s hrano mogočnih, in postali bodo močni.

Mislili smo, da je priznanje našega greha dokaz naše dobrote, zato smo priznali svoje pomanjkljivosti in svoje neuspehe; vsako naše pričevanje je bilo o našem pomanjkanju, naši potrebi in naši šibkosti. Nikoli nismo rekli: »Moj Bog bo poskrbel za vse moje potrebe« (Filipljanom 4:19) niti »Vse zmorem po Kristusu, ki me krepi« (Filipljanom 4:13) niti »Bog je moč mojega srca« (Psalm 73:26) niti »Bog je tisti, ki v meni deluje tako, da hočem kot da delam po svoji dobri volji« (Filipljanom 2:13).

Če Bog ni poskrbel, da bi lahko živeli brez obsodbe, potem je spodletel v odrešitvi. Če nas odrešenje ne reši izpod Satanove oblasti in novo rojstvo ne odstrani hudičeve narave iz nas, potem je Bog spodletel in to ni naša krivda.

Vendar pravi: »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev; staro je minilo; »Glej, vse je postalo novo« (2 Korinčanom 5:17). Imamo novo naravo, imamo nov odnos, smo Božji otroci; imamo novega Očeta, Boga Očeta. Stojimo popolni v Njegovi popolnosti in smo napolnjeni z Njegovo polnostjo; smo udje Njegovega telesa. Smo sinovi in ​​hčere Vsemogočnega Boga. Ponovno nas je ustvaril On sam, po svoji lastni Besedi, in stojimo v Njegovi popolnosti.

 

– 18 –

Samo-ponižujoče besede

E.W. Kenyon

 

Obstajajo tisti, ki vedno rečejo: »No, nimam vere. Sem dvomljivi Tomaž. Sem ubog in šibek.« Kakšen je učinek teh besed nate? Če dvomiš, boš dvomil še bolj. Če si šibek, so te besede oslabile. Če si bil prej neuporaben, si zdaj še bolj neuporaben, ker so ti besede otežile biti karkoli drugega kot to, kar si rekel. Konec koncev so naše besede del nas samih; so mi sami. Če so tvoje besede polne ljubezni, miru in zvestobe, se rodijo iz tvojega srčnega življenja. Če so tvoje besede obarvane z grenkim strupom in sarkazmom, je to zato, ker je v tebi kad, ki je napolnjena s tovrstno snovjo. S svojimi besedami ustvariš duševno stanje. Tvoje besede gredo v zrak, da navdušijo in utripajo v srcih tistih, ki poslušajo.

Življenje je v veliki meri sestavljeno iz besed. Ljubimo se z besedami. Z besedami napovedujemo vojno. Ločitve so sestavljene iz besed. Otroci postanejo to, kar jih besede naredijo. Ko pogledam otroka, lahko čutim utrip besed, ki so se vpile v njegovo zavest, preden je zapustil dom. Materine besede spodbude in tolažbe ... otrok, kar je.

Drznem si trditi, da so dekleta in fantje, ki se v šoli zlomijo zaradi stresa zaradi učenja in dela, posledica slabega duševnega vzdušja v njihovih domovih. To vzdušje je vzdušje besed. Bodimo previdni pri besedah. V njih vložimo največje, najbogatejše stvari.

V pisma in članke, ki jih pišemo, vložimo velike, bogate besede. Napolnimo svoje besede s čudovito ljubeznijo, svežo iz Očetovega srca.

 

– 19 –

Ne umaknite se pred tem, da bi vas Bog uporabil

avtor Don Gossett

 

Leta 1979 me je Gospod žetve poslal v Indijo. To je bil začetek nenehnega delovanja, ki je privedlo do tega, da so sto-tisoči dragih ljudi sprejeli Kristusa kot svojega osebnega Odrešenika in ga priznali kot Gospoda svojega življenja. Ključ do tega delovanja čudežev je moč izgovorjene vere.

Maziljeni spisi dr. Kenyona so me spodbudili, da sem na naslovnici svoje Biblije našteval dvanajst potrditev. Pred vsako službo, ki se je udeležujejo množice, priznam in verjamem v te resnice. Če imate resnično lakoto, da bi vas Gospod uporabil v učinkovitem delovanju, si te dinamične trditve vzemite za svoje. Izgovorite jih z zaupanjem in bodite neizmerno blagoslovljeni!

Ko uporabljam ime Jezus po Besedi, v moči Duha, imam skrivnost, ki so jo apostoli uporabili, da so pretresli svet. Jezus je rekel: »Vi prosite, jaz pa bom delal.« (Glej Janez 14:14.) Če ne molim ali ne ukazujem v njegovem imenu, mu ne dam priložnosti, da pokaže svojo moč. Njegovo ime na mojih ustnicah je enako, kot če bi bil Jezus prisoten in deloval. Če se umaknem, Bog nima veselja z mano. (Glej Hebrejcem 10:38.)

Ta resnica me je spodbujala skozi številne težke čase. Bog lahko deluje skozi mene. Bog mi je dal svojo moč v roke in pravi: »Uporabljaj moje ime, mojo besedo in mojo moč – po moji volji.«

Morda mislim, da je potreba prevelika, da je bolezen nepremagljiva in da je moja vera premajhna – in vse to je morda res. Vendar zaupam v Jezusovo ime, ne v svojo lastno vero. V tem velikem imenu ukazujem bolezni, naj gre. Pravim: »V Jezusovem imenu ti ukazujem, pojdi.«

1. Satan si ne upa soočiti se z bojevnikom, ki je oblečen v Kristusovo pravičnost in ki pozna moč tega mogočnega imena.

Božja integriteta, Njegova vsemogočnost in Kristusova neomejena moč podpirajo moj ukaz in so mi na voljo. Uporabljam Jezusovo ime, čeprav se morda tresem, ko to storim. Nisem jaz tisti, ki sem velik, ampak Njegovo ime je veliko. Ni mi treba čutiti njegove moči – vem jo. Vse se mora klanjati vse-zmagovalnemu Jezusovemu imenu.

Kar je bila palica v Mojzesovih rokah, je Kristusovo ime v mojih ustih. Ni bil Mojzes tisti, ki je bil velik, ampak Božja moč v palici je bila tista, ki je bila velika. Edino vprašanje je, ali razumem, kaj Bog misli s tem, ko mi je dal uporabo svojega imena? Za uporabo Jezusovega imena ni potrebna nobena nenavadna vera, ker njegovo ime pripada meni. Ni postavil nobenih omejitev glede njegove uporabe.

»In vse, kar koli delate z besedo ali dejanjem, delajte vse v imenu Gospoda Jezusa, zahvaljujoč Bogu in vsemu, kar je bilo narobe.«

»In vse, kar koli delate v besedi ali v dejanju, vse delajte v imenu Gospoda Jezusa in se po njem zahvaljujte Bogu Očetu.« (Kološanom 3:17).

Proti peklenskim vojskam mečem neprimerljivo ime Jezusa in te zbežijo v zmedi. Hodim med ljudmi kot Božji mož. Sovražnik je morda trmast in se mi upira, toda moja volja je trdno določena. Zmagal bom in dobesedno napadem sovražnika v tem vse-premagljivem imenu.

Nočem se odpovedati svoji izpovedi – da je ime Jezusovo nadrejeno vsem drugim imenom ali stvarem. »Bog ... ga je zelo povišal in mu dal ime, ki je nad vsakim imenom ... stvari v nebesih in stvari na zemlji in stvari pod zemljo« (Filipljanom 2:9–10). V tem velikem imenu zapovedujem gori, naj gre. Gre. Mora iti! Bog mi je dal kovanec nevidnega kraljestva. Njegovo ime uporabljam z neustrašno predanostjo, ki je popolnoma navdušujoča. Živim in hodim v kraljestvu nadnaravnega. »To ime ni izgubilo nič moči Človeka, ki ga je nosil.«

Oče mu je podelil najvišje ime v vesolju. Ko izganjam hudiče v Njegovo ime, sem presenečen nad nenavadnim spoštovanjem, ki me prevzame, ko s preprostim ukazom izvajam to čudovito moč in sem priča številnim osupljivim rezultatom. Ne morem si predstavljati, kako uspešno je mogoče danes opravljati delo ali kako bi lahko bil v stanju nenehne zmage nad duhovi teme brez imena Jezusa iz Nazareta, Božjega Sina. »Hitreje ko spoznam, da je zrak okoli nas poln sovražnih sil, ki poskušajo uničiti našo skupnost z Očetom in nas odvzeti naši uporabnosti v službi Gospodarju, bolje bo zame.«

2 Vsa moč je v imenu vstalega Kristusa Jezusa, ki sedi na Očetovi desnici v nebesih.

Jezusovega imena ne morem učinkovito uporabljati, ko nisem v skupnost z Bogom. Življenjsko pomembno je, da v vsakem trenutku ostanem v polni skupnosti z Njim. Če izgubim svojo duhovno pobudo, izgubim nekaj, kar me bo gnalo skozi težke čase. Ne morem si privoščiti negativnega odnosa do Besede. Če to storim, bo moja sveta neustrašnost izgubljena in moje srce ne bo reklo: »Vse lahko storim skozi Kristusa, ki me krepi« (Filipljanom 4:13).

In ko je moja duhovna pobuda nizka, ne bom mogel reči: »Večji je tisti, ki je v meni, od sil, ki me obdajajo.« (Glej 1 Janezovo pismo 4:4).

Če moje srce izgubi pogum in neustrašnost pri delovanju po Besedi, bom v nevarnosti. Zavzel bom svoje stalno mesto in prebival tam, kjer bom lahko užival polnost Njegove mogočne moči.

Moja izpoved se mora popolnoma ujemati z Besedo. Ko molim ali zapovedujem v Jezusovem imenu, se trdno držim svoje izpovedi.

Z negativno izpovedjo je enostavno uničiti učinek svoje molitve. Še naprej bom izpovedoval, da je, ko izgovorim Jezusovo ime, enako, kot če bi govoril Jezus. »Kar imam, ti dajem: V imenu Jezusa Kristusa Nazarečana vstani in hodi.« (Apostolska dela 3:6)

1. Kenyon, EW, Čudovito ime Jezus. (Kenyon's Gospel Publishing Society, 1998), 11. 2. Ibid., 19.

 

– 20 –

Nepremišljeno govorjenje

avtor E. W.  Kenyon.

 

Neprevidno govorjenje je zlobna navada. Ko se človek zave, da so njegove besede kovanec njegovega kraljestva in da so lahko preklinjanje ali blagoslov, se bo naučil ceniti dar govora. Obvladujte svoj jezik, sicer vas bo on obvladoval.

Pogosto boste slišali ljudi reči: »Govorim, kar mislim.« To je dobro, če imate dober um, če pa je vaš um zastrupljen, ni dobro. Prazna beseda, izrečena na glas, lahko pade v zemljo srca nekoga in zastrupi celotno njegovo življenje.

Kakšen blagoslov je dober pogovor in kakšno prekletstvo je njegovo nasprotje! Naj bo vaš jezik vedno blagoslov, nikoli prekletstvo. Osebo sodimo po njenem govoru. Vaše besede nas naredijo bodisi blagoslov bodisi prekletstvo. Naše besede lahko nosijo bogastvo. Naučite se biti gospodar svojega pogovora.

Besedilo knjige Loose Talking je vzeto iz knjige Signposts on the Road to Success avtorja EW Kenyona (Kenyon's Gospel Publishing Society, 1999), 32.

 

 

– 21 –

 

»Ne zlomi me z besedami!«

Avtor E. W. Kenyon

 

Ne zlomi me z besedami! To je bil Jobov krik prijateljem. (Glej Job 19:2.) Prišli so kot tolažniki. Ostali so kot mučitelji. Besede zdravijo in besede lomijo; besede uničujejo in besede ustvarjajo življenje, kakršno ga imamo danes. Besede nas zdravijo in besede nas delajo bolne. Besede nas blagoslavljajo in besede nas preklinjajo. Besede, ki sem jih pravkar slišal, bodo ostale v nas ves dan. Kako malo se ženska zaveda, da bo pikajoča, zbadajoča beseda zjutraj njenega moža oropala učinkovitosti za cel dan. Ljubeča, nežna, lepa beseda – kratka molitvena beseda – ga bo napolnila z glasbo, ki ga bo vodila do zmage. Potrebujemo glasbo vere, ki nam jo lahko dajo le naši ljubljeni. Kako malo smo cenili ogromno moč besed – napisanih besed, izgovorjenih besed, uglasbenih besed.

 

 

Po državljanski vojni je južni častnik rekel severnemu prijatelju: »Če bi imeli tvoje pesmi, bi te premagali.« Politični govornik je rekel: »Zmagali ste na volitvah, ker ste imeli boljše govornike kot mi. Imeli smo več denarja, vendar nismo imeli dobro izgovorjenih besed.«

Veste, moški in ženske, učenje besed je eno najdragocenejših bogastev v življenju. Naučite se, kako narediti, da besede delujejo za vas. Naučite se, kako narediti, da besede gorijo. Naučite se napolniti besede z močjo, ki se ji ni mogoče upreti.

Med drugo svetovno vojno je Mussolini z močjo svojih besed držal Italijo v roki. Avstrijo je Hitler osvojil z besedami – brez smodnika, brez strupenega plina, brez bajonetov – samo z besedami.

Kako čakamo na sporočilo, sestavljeno iz besed. Skrivnost napredka v življenju je v sposobnosti izreči prave besede. Moje delo po radiu je delo besed. Polnim jih z ljubeznijo; prosim Boga, naj jih napolni s Seboj, zato jih pošiljam, da blagoslavljajo in razveseljujejo.

Matere, vaše domače vzdušje je plod besed. Vaš sin ali hči je morda spodletel, ker so bile izrečene napačne besede in ne prave. Zakaj nekateri otroci odrastejo tako čisti in močni, se prebijejo skozi fakulteto in se v življenjskem boju borijo ter zmagajo? To je zato, ker so bile doma izrečene prave besede. Besede dekletu dajo ljubezen do izobrazbe. Besede fanta pripeljejo v cerkev ali pa ga odženejo.

Pomislite na nekaj neskončnega pomena in se naučite izbrati prave besede, da to izrazite. Nato besede pošljite s peresom ali jezikom. Način, kako jih izgovorite, ima ogromno težo. Vsak javni govornik bi moral preučiti besede, tiste besede, ki štejejo. Nato bi moral, preden zapusti svojo delovno sobo, tako napolniti svoj um z Bogom in Božjo sposobnostjo, da bo ta sposobnost, ko bo stal pred ljudmi, napolnila njegove besede, dokler ljudje ne bodo navdušeni.

Izgovarjanje besed bi moral narediti za študij, za umetnost. Vse svoje besede bi moral napolniti s prijaznostjo, z ljubeznijo.

Preizkusite besede v svojem domu, da vidite, kako delujejo. Napolnite svoje ustnice z lepimi besedami, čudovitimi besedami, dokler vas ljudje ne bodo radi spoznali in hrepeneli po tem, da bi vas slišali govoriti. Ne pozabite, besede so zlata jabolka v srebrnih kozarcih. (Glej Pregovori 25:11.)

Besedilo knjige Ne zlomi me z besedami! je vzeto iz knjige Signposts on the Road to Success avtorja EW Kenyona (Kenyon's Gospel Publishing Society, 1999), 64–66.

 

– 22 –

Besede lahko delajo napake,

avtor Don Gossett

 

Besede lahko delajo čudeže, lahko pa tudi napake! Ali se zavedate, da množica ljudi v življenju ne uspe, ker govorijo o neuspehu? Bojijo se neuspeha in dovolijo, da njihov strah premaga njihovo vero. Kar rečete, vas najde. Ne boste se – ne morete se – dvigniti nad svoje besede.

Če govorite o porazu, neuspehu, tesnobi, bolezni in neveri, boste živeli na tej ravni. Niti vi niti nihče drug, ne glede na to, kako pameten je, ne bo nikoli živel nad standardom svojega pogovora. To duhovno načelo je nespremenljivo. Če so vaši pogovori neumestni, nepomembni, nepraktični ali neorganizirani, bo vaše življenje vedno takšno. Z besedami nenehno slikate javno sliko svojega notranjega jaza. Jezus je rekel: »Iz preobilja srca govorijo usta« (Matej 12:34).

Če pomislite na svoje življenje, se boste verjetno strinjali, da je večina vaših težav pogojena z jezikom.

Biblija pravi: »Kdor varuje svoja usta in jezik, varuje svojo dušo pred stisko« (Pregovori 21:23).

Oh, težave, ki jih povzroča neukrotljiv jezik! Besede, izrečene v trenutku vročine – besede jeze, besede ostrosti, besede maščevanja, besede grenkobe, besede neprijaznosti – te besede  N A M  povzročajo težave.

Ljubljeni, naj bo to naša molitev zdaj: Naj bodo besede mojih ust in premišljevanje mojega srca sprejemljive v tvojih očeh, o Gospod, moja moč in moj odrešitelj. (Psalm 19:14)

Tukaj je še ena dobra biblijska molitev: »Postavi stražo, o Gospod, pred moja usta, varuj vrata mojih ustnic« (Psalm 141:3).

Resnično je pomembno, da dovolimo Bogu, da nam pomaga premagati naše neukrotljive govorne navade, saj lahko naše besede povzročijo napake in nas spravijo v težave. Negativna izpoved lahko povzroči negativne posledice.

Biblija svari: »Z besedami svojih ust si se ujel, z besedami svojih ust si se ujel« (Se zavezal z izreki svojih ust, se ujel z izreki svojih ust. (Pregovori 6:2).

Priznanje se izvaja z usti, ne le za dobre stvari, ki nam jih je Bog obljubil, ampak tudi za bolezen, poraz, suženjstvo, pomanjkanje in neuspeh. Zavrnite slabo spoved. Zavrnite negativno spoved.

Zavrnite dvojno spoved, ko v enem trenutku rečete: »Z njegovimi ranami smo ozdravljeni« (Izaija 53:5), v naslednjem pa: »Toda bolečina je še vedno prisotna.«

Pojdite na višjo raven življenja v Božjem kraljestvu. Verjemite, da ste to, kar Bog pravi, da ste. Mislite tako. Govorite tako. Delujte tako. Vadite se živeti na ravni tega, kar je o vas zapisano v Božji besedi.

Ne dovolite, da bi vaše misli, vaše besede ali vaša dejanja nasprotovala temu, kar Bog govori o vas.

Čeprav morda ne boste osvojili pozitivne spovedi v enem dnevu ali celo tednu, se boste tega naučili, ko boste po njej še naprej zvesto hodili.

Ker je On to rekel, lahko tudi mi pogumno rečemo isto!

 

– 23 –

S srcem človek veruje v pravičnost

avtor EW Kenyon

 

Če z usti priznaš Gospoda Jezusa in v srcu verjameš, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. —Rimljanom 10:9

Ko verujemo v srcu, je to zato, ker je srce usklajeno z Očetom. Človek je v istem razredu kot Bog. Bog je duh. Človek je duh. Ko je človek, duh, pravilno usklajen z Očetom in se začne hraniti z Besedo in njegov um postane rodoviten in prenovljen, potem vera postane normalna, naravna stvar.

Ko verujem s srcem, to pomeni, da je moj duh v soglasju z Besedo. Vera se razvija tako kot se razvija ljubezen. Ljubezen se razvija z njeno udejanjanjem. Bolj ko ljubim, bolj sem sposoben ljubiti. Vera se razvija z delovanjem po Božji besedi. Vsakič, ko delujem po Besedi, moja vera postane močnejša.

Na primer, če sem bolan v telesu, vidim, da sem »po njegovih ranah ozdravljen«. (Glej Izaija 53:5.) Delujem po Besedi. Beseda pravi, da je Bog mojo bolezen položil na Jezusa. Trdim, da če je Jezus nosil mojo bolezen, je meni ni treba nositi. Delujem po Besedi. Vstanem in se lotim svojega dela.

V telesu čutim telesno šibkost. Ugotavljam, da moj um ne dojema stvari, kot bi jih moral. Vendar izjavljam, da bo moj um postal Kristusov um, da bo moja volja postala Kristusova volja, da bo Božje življenje tako napolnilo mojega duha, da me bodo življenje, ljubezen in narava Očeta prevzeli, dokler ne bom več jaz tisti, ki živi, ​​ampak Bog življenja, ki prevladuje in živi v meni.

Svojo ljubezensko naravo hranimo z besedami. Ljubezenskim besedam bodisi pišemo ljubezenske besede predmetu svoje ljubezni bodisi jih izgovarjamo. Besede so nujne. Vsakič, ko izgovorimo besede ljubezni, se ljubezen razvija in krepi. Ljubezen nikoli ne prebije svojih meja, dokler svoje ljubezni najprej ne izpovemo sebi, nato pa predmetu svoje naklonjenosti. Ko izpovemo ljubezen, ta uide izpod našega nadzora in postane last drugega. Vsakič, ko rečemo: »Učitelj, ljubim te,« ali pred svetom rečemo: »Ljubim svojega Gospoda,« izpovemo ljubezen. Vsakič, ko delujemo in ljubimo, ljubezen raste.

Enako velja za pravičnost. Pravičnost ni nekaj duševnega ali fizičnega. Je nekaj duhovnega. Naša pravičnost je pravičnost našega duha. Delujem pravično – to pomeni, da delam stvari, ki bi jih delal pravičnik. Kaj so te stvari?

Pravični je neustrašen v Očetovi navzočnosti, ker pravičnost pomeni sposobnost, da brez strahu stojimo v Njegovi navzočnosti, da brez strahu ali obsodbe stojimo v navzočnosti Satana in smrti. Pomeni sposobnost, da stojimo v Očetovi navzočnosti, kot da greha, šibkosti in neuspeha nikoli ne bi bilo. Ko vadim pravičnost, vadim nekaj na svoji duhovni naravi.

Grem ven in si drznem moliti z bolnimi, drznem si govoriti Jezusovo življenje in si drznem živeti Jezusovo življenje. To je pravičnost v življenju, dejanjih in vedenju. Ljubezen raste s priznanjem. Vera raste s priznanjem. Zavest pravičnosti raste z izpovedjo.

Vsakič, ko izpovem svojo pravičnost v Kristusu ali Božjo pravičnost v meni, se začnem razvijati in rasti. Vsakič, ko izpovem svojo vero, moja vera raste. Če se nekdo nikoli ne izpove, nikoli ne raste. Vaša rast se meri z vašo izpovedjo. Tako kot ljubezen hranimo z besedami, hranimo vero z besedami – našimi besedami in Božjo besedo.

Če govorim o neveri, šibkosti in neuspehu, se bo moj duh spustil na raven mojih besed. Moja vera bo oslabela in postala šibka. Moja pravičnost ne bo imela učinka. Božja beseda izgubi svojo moč v meni.

Potem govorim o Bogu, o veri, o pravičnosti. Govorim o Božji besedi. Priznam, kaj sem v Kristusu in kaj Bog pravi, da sem. Govorim o velikem področju Duha in se nezavedno premaknem v polnost Njegove moči. Pravim: »Večji je tisti, ki je v meni, od sil, ki mi nasprotujejo.« (Glej 1 Janez 4:4.)

Priznam, da je Bog zdaj moja pravičnost in da imam pravico biti v Njegovi prisotnosti. V molitvi k Njemu izrekam svoje molitve in prošnje. Ker sem Božja pravičnost, lahko polagam roke na bolne in ti morajo ozdraveti. Ker je Bog moja pravičnost in moč mojega življenja, lahko učinkovito uporabljam Jezusovo ime. To pomeni verovati v srcu: »Če namreč z usti priznaš Gospoda Jezusa in v srcu verjameš, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. Kajti s srcem se veruje v pravičnost in z usti se izpoveduje v rešitev.« (Rimljanom 10:9–10)

V srcu ne more biti vere, dokler ni izpovedi z ustnicami. Mera moje vere bo mera moje izpovedi.

Trdno oklepanje naše izpovedi je ena od potreb našega vsakdanjega življenja. Jezus je svojo izpoved ohranil celo pred Poncijem Pilatom. Svojo izpoved je dal na križu. Rekel je: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo« (Luka 23:34). Kakšna izpoved je bila to! Popeljala ga je iz čutnega področja v področje duha. Trdno se oklepam svoje izpovedi, da je Bog moj Oče in da je večji od vsega; da moj Bog oskrbuje vsako mojo potrebo. (Glej Filipljanom 4:19.)

Te izpovedi se oklepam z veseljem. Te izpovedi se oklepam tudi v pomanjkanju, saj vem, da moja potreba ne more obstajati. Vem, da bo moja potreba pogoltnjena v moji izpovedi Božjih obljub.

 

 

– 24 –

Samo beseda opozorila

avtor EW Kenyon

 

Otroška življenja so v veliki meri sestavljena iz besed – besed njihovih staršev in tistih, ki jih imajo radi in jih občudujejo. Mati lahko napolni sinovo srce z vnemo za izobrazbo in položaj v življenju ali pa z besedami uniči najboljšega duha, ki je bil kdaj koli dan domu. Žena malo ceni moč svojih besed v življenju svojega moža. Če izgubi službo, ga lahko okara in mu reče, da ni dober. Preden je prišel domov, so ga pretepali, a potem bi ga pretepali dvakrat. Namesto tega ga mora objeti in reči: »Vse je v redu, dragi. Dobil boš boljši položaj. V vsakem primeru si zaslužiš boljšo službo.«

Naslednje jutro odide ven navdušen nad dotikom njenih ustnic; njene besede so ga napolnile s pogumom in samozavestjo. Njeno srce pusti polno veselja in radosti, ona pa reče: »Kakšnega moškega mi je dal Bog.« On pa reče: »Kakšno žensko si mi dal, Gospod.«

Naučili so se skrivnosti besed. Nekaj ​​uničujočih besed bi mu lahko napolnilo um z zmedo, srce z bolečino in oči s solzami. Besede povzročajo srčno bolečino ali pa besede dajejo moč, tolažbo in vero.

Bodimo previdni pri besedah, ki jih uporabljamo. Ne pripovedujte zgodbe, ki ste jo slišali pred dnevi o tem moškem ali oni ženski.

Ne dovolite, da se še kakšna ušesa zastrupijo, tako kot so se z njo zastrupila vaša. Nikoli ne ponavljajte škandala. Nikoli ne ponavljajte govorjenja o nesreči. Naj o tem govorijo drugi. Svoje ustnice varujte za lepe stvari, koristne stvari, tolažilne stvari. To je vaša naloga.

Besedilo knjige Samo beseda opozorila je vzeto iz knjige Signposts on the Road to Success avtorja EW Kenyona (Kenyon's Gospel Publishing Society, 1999), 38–39.

 

– 25 –

Jokanje in neuspeh gresta z roko v roki

avtor Don Gossett.

 

»Kdor varuje svoja usta in jezik, varuje svojo dušo pred težavami.« —Pregovori 21:23

»Z besedami svojih ust si ujet, z besedami svojih ust si ujet.« —Pregovori 6:2

Jezus nam je obljubil odrešeno, ozdravljeno življenje; življenje, napolnjeno z Duhom. Tukaj v tej vrstici iz Pregovorov 21 obljublja, da bo rešil naše duše iz vsake stiske – »tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu« (Rimljanom 8:28) – če »pazimo« na svoja usta in jezik.

Tisoči kristjanov se sprašujejo: Zakaj se zdi, da je moje življenje polno težav in srčne bolečine? Zakaj je v mojem življenju več slabega kot dobrega? Zakaj sem toliko časa poražen, bolan in nesrečen? Zakaj sem potrt in se počutim brezupno?

Morda si mislite: Vernik sem. Ampak zakaj beda? Zakaj sem nesrečen? Odgovor je, da ste s svojimi besedami odprli vrata Satanu.

Ko izgovorite smrtonosne besede, dajete Satanu dovoljenje, da vstopi v vaše življenje, v vaše zadeve.

Katere besede so sploh napačne?

Katere besede dajejo Satanu dostop do vašega življenja?

Tukaj je nekaj klasičnih primerov: »Vedno bom v dolgovih.«

»Mislim, da se mi nekaj dogaja.«

»Zdi se, da ta mesec ne bomo mogli plačati računov.«

»Satan me ves čas napada. Preprosto ga ne morem premagati.«

»No, če je slabo, se bo zgodilo meni.«

»Vem, da bomo imeli nesrečo.«

»Mislim, da se bomo morali odpovedati ideji, da bi kdaj imeli svoj dom.«

»Zdi se, da se nam vedno dogajajo slabe stvari.«

»Bojim se, da sem obtičal v tej situaciji.«

»S tem se bomo morali preprosto sprijazniti.«

»Tem otrokom ne bo nikoli uspelo s tako hitrostjo.«

»Letos verjetno ne bomo imeli počitnic.«

»Moja starša sta vedno imela slabo zdravje, zato ga bom verjetno tudi jaz.«

»Zdi se, da moj zakon ne bo preživel.«

»Preprosto ne ljubim več svojega zakonca.«

»Otroci me ne ljubijo. Ne ubogajo me.«

»Zdi se, da ne bomo nikoli nikamor prišli.«

»Ta družina gre k vragu.«

»Moja družina preprosto noče Boga.«

Ko je Jezus v Marku 11:23 rekel: »[Vam] se bo zgodilo, kar koli rečete,« je opisal močan zakon vere, ki deluje v dobro ali slabo, za bolezen ali zdravje, za oskrbo ali pomanjkanje, za poraz ali zmago. Ko govorite besede, kot so tiste, naštete zgoraj, dajete prostor Satanu. Satan vam bo izročil, kar ste rekli.

Zdi se, kot da na svoj uničujoč način pravi: »To si oznanil in mi lahko zaupaš, da bom to storil. Zagotovo te ne bom razočaral.«

Če ne govorite v veri, bo vaš sovražnik poskrbel, da boste dosegli raven svojih lastnih besed.

 

– 26 –

Jezus »zdaj«,

avtor E. W. Kenyon

 

»Jezus Kristus je isti včeraj in danes in na veke.« — Hebrejcem 13:8.

Beseda »Jehova« ima tri čase: preteklik, sedanjik in prihodnjik.

Tudi v besedi odkupitve so trije časi: kar je storil in je bil, kar je in kar dela ter kar bo in bo storil. Kar je bil, je. Kar je zdaj, bo jutri.

Najbolj edinstvena značilnost tega je, da je Beseda, ki jo je govoril v preteklosti, zdaj. Njegova Beseda živi zdaj. Zdaj je avtoritativna. Ima moč rešiti zdaj. Ima moč ozdravljati zdaj.

Druga Mojzesova knjiga 16:18–20 pripoveduje zgodbo o Izraelcih, ki so v puščavi prejemali mano. Mano je bilo treba nabrati vsako jutro. Če je kaj ostalo do naslednjega dne, je postala skisana, neprimerna za uživanje. Tako je z Besedo. Vsak dan jo je treba preučevati, o njej vsak dan premišljevati in se z njo vsak dan hraniti, sicer izgubi svojo moč.

 

Izraelci niso mogli shraniti mane. Niso je mogli shraniti. Niso je mogli posušiti. Bila je dobra le za en dan. Kako presenetljiva misel! Vaše izkušnje v Kristusu so takšne. Izkušnja včerajšnjega dne zdaj nima nobene vrednosti.

Mnogi med nami smo poskušali ohraniti svoje izkušnje. Tega ni mogoče storiti. To je Jezus »zdaj«. Kar je Jezus rekel, je treba vedno znova doživeti, tukaj v »zdaj«. To počne zdaj, to je zdaj.

Ko je rekel: »Vse, kar boste prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal« (Janez 16:23), je ta resnica trajala, dokler se ne vrne.

Ko je rekel: »V mojem imenu ... bodo na bolne polagali roke in ti bodo ozdraveli« (Marko 16:17–18), je ta obljuba trajala, dokler se ne vrne.

Beseda je tako sveža, kot da bi bila izrečena včeraj.

Ko je rekel: »Če se dva izmed vas na zemlji strinjata glede katere koli stvari, se jima bo zgodilo« (Matej 18:19), je ta resnica prav tako nova in sveža, kot da bi jo izrekel danes zjutraj.

»Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosite, kar hočete, in se vam bo zgodilo« (Janez 15:7), je prav tako sveža, kot da bi jo izrekel pred eno uro.

Nobena Božja beseda se nikoli ne postara. Ima večno svežino. Nenehno se obnavlja.

 

– 27 –

Bodi ponižen ali pa boš padel

avtor Don Gossett

 

Vera je sad ponižnosti. »Bog se upira prevzetnim, ponižnim pa daje milost« (Jakob 4:6).

Ena najzahtevnejših, a hkrati zmagoslavnih izkušenj v mojem življenju je bila odnos med resnično ponižnostjo in izpovedjo Božje besede za ozdravitev.

Leta 1976 so me mučili zelo boleči glavoboli od vrha glave do zatilja. Bolečina je bila skoraj večja, kot sem jo lahko prenesel.

Zaradi pogumnega govorjenja Božje besede sem doživel čudežne ozdravitve tako povečanega srca kot rakave tvorbe, toda čeprav sem zdravilno besedo vedno znova govoril, so bili moji glavoboli nenehni.

Končno sem obiskal svojega družinskega zdravnika. Zagotovil mi je, da mi lahko predpiše recept, ki bo poskrbel za glavobole. Resnično se je motil. Tedni so se vlekli, glavoboli pa so ostali moja glavna skrb.

Nato smo odpotovali v tujino, da bi ministrirali. Dnevne govorniške naloge sem opravljal večinoma na pamet. Zaradi hude bolečine v glavi se nisem mogel osredotočiti na kaj drugega. Nekega dne sta ravnatelj srednje šole in njegova žena naju z ženo povabila za posebna gosta, da sva si ogledala okolico in pojedla dobro kosilo. Vendar se je bolečina v glavi stopnjevala do te mere, da sem komaj prenašal dnevne dejavnosti.

Po pridiganju tisto noč sta me depresija in samopomilovanje zadela kot eksplozija dinamita. Zgrudil sem se v posteljo s temi morbidnimi besedami: »Nočem živeti niti enega dne. Upam, da bom nocoj umrl v spanju. Te bolečine so tako hude, da jih preprosto ne morem prenesti.«

Moja žena ni bila navdušena nad mojo negativnostjo. Po nemirni noči sem se zbudil in ugotovil, da moja molitev ni bila uslišana: še vedno sem bil živ. Ženi sem oznanil, da grem v molilnico v domu našega prijatelja in da ne bom prišel ven, dokler ne bom slišal od Gospoda o svojem bednem stanju. Ko sem prišel do molilnice, sem zaklenil vrata od znotraj, da me nihče ne bi mogel motiti.

Besede iz Psalma 34:6 so me močno prešinile: »Ta ubogi mož je klical in GOSPOD ga je uslišal in ga rešil iz vseh njegovih stisk.« Počutil sem se, kot da sem jaz ta obupani mož, ko sem se iztegnil na preprogo v tisti sobi. V solzah sem zavpil: »Gospod, zakaj se moje ozdravljenje ni pokazalo? Priznal sem tvojo zdravilno besedo, hvalil sem tvoje ime in preiskoval svoje srce. Molil sem in se postil. Zakaj nisem prejel svojega ozdravljenja?«

Sveti Duh se je odzval na mojo prošnjo, naj preišče moje srce in razkrije oviro za moje ozdravljenje. Dal mi je vedeti, da imam duha ponosa, ki preprečuje, da bi se ozdravil mojih neznosnih glavobolov.

Hitro so se v mojem duhu začeli dvigovati Sveti spisi: »Oblecite se v ponižnost, kajti Bog se upira prevzetnim in daje milost ponižnim. Ponižajte se torej pod mogočno Božjo roko, da vas bo ob svojem času povišal.« (1 Peter 5:5–6) [Služite] Gospodu z vso ponižnostjo. (Apostolska dela 20:19).

Pokazal ti je, o človek, kaj je dobro; in kaj Gospod zahteva od tebe, razen da ravnaš pravično, ljubiš usmiljenje in ponižno hodiš s svojim Bogom? (Mihej 6:8)

Sveti Duh je mojemu duhu spregovoril te besede: »Vsakič, ko si prevzeten, se ti mora Gospod upreti. Če tvoje molitve niso uslišane, če tvoje finance niso zagotovljene, če ne prejemaš ozdravljenja, moraš preiskati svoje srce, da vidiš, ali dovoliš, da te prevzetnost ustavi pri tvoji prošnji.«

Visoka cena za nizkotno življenje Če bi me vprašali, ali mislim, da me veže odnos prevzetnosti, bi rekel: »Ne.« Gospod mi je pokazal, da nisem imel toliko odnosa arogance ali egoizma, temveč odnosa samozadostnosti. Moj duh ni bil duh odvisnosti od Njega. Ko sem spoznal, da ta ponosna drža Boga ovira pri ozdravitvi glavobolov, sem zavpil: »Gospod, kakšna visoka cena za nizkotno življenje! Odpusti mi, Gospod, da imam tako napačen duh. Nikoli več nočem imeti te ponosne drže. Očisti me, Gospod, s svojo dragoceno krvjo.«

Bog mi je odpustil in me očistil tega grdega duha ponosa. Naslednjih petinštirideset minut sem se kopal v Njegovi navzočnosti, hvalil Gospoda in izpovedoval Njegovo zdravilno Besedo.

Medtem ko sem še naprej govoril Besedo, sem pogledal gor in zagledal tam moškega. Hitro sem pogledal, ali so vrata še vedno zaklenjena. Bila so. Neznanec se je počasi premaknil proti meni, medtem ko sem ležal na tleh. Segel je dol in mi položil roko na glavo. Občutek njegovega dotika je bil kot toplo, prodorno olje, ki mi je teklo v glavo. Vsa bolečina je takoj izginila! Moški je stopil korak nazaj ne da bi odtrgal pogled od mene. Želel sem, da se ta neznanec predstavi, zato sem ga vprašal: »Gospod, ali ste apostol Pavel?« Nimam razlage, zakaj sem postavil to vprašanje. Vedel sem, da sem del nečesa izjemno nadnaravnega.

Mož je odgovoril: »Jaz sem angel Gospodov, poslan, da služim vam, ki ste dedič odrešenja.« (Točno to razglaša Pismo Hebrejcem 1:14.) Ko je izrekel te besede, je angel izginil izpred mojih oči.

Nikoli več ga nisem videl. Sedel sem tam in bil preprosto osupel, da me je obiskal angel Gospodov. Ozdravljen sem bil, hvala Bogu!

Tistega dne se je v mojem duhu rodila nova »pesem moči«: »Bodi ponižen, sicer boš padel!« Resnično, vera je sad resnične ponižnosti. Moje priznanje zdravilnih Svetih spisov ni prineslo ozdravljenja, dokler nisem ponižal svojega srca in se spopadel s svojim ponosom.

Zgodba, ki sem vam jo pravkar povedal, se je zgodila februarja 1976. Od tega čudovitega čudeža je minilo več kot trideset let in še vedno je eden najslajših nadnaravnih dogodkov v mojem življenju. Enako pomembno je to čudovito dejstvo: od tistega davnega dne na oddaljenem otoku me ni nikoli bolela glava!

Da, tisti dan, ko sem se vrnil domov, mi je bila nastavljena satanska past, vendar sem se uprl lažnivi nečimrnosti, da me je sovražnik poskušal pritisniti. Pogumno sem izjavil:

»Poslušaj, hudič, ozdravljen sem bil po krvavečih ranah Jezusa, mojega Gospoda. Ti si hudobni tat, ki poskuša ukrasti moje ozdravljenje. Nočem biti več tvoje odlagališče. Pojdi stran, hudič, v mogočnem Jezusovem imenu!« Ne pričakujem, da me bo še kdaj koli bolela glava. Jezus je poslal svojega svetega angela, da mi je prinesel to odrešitev. Oh, da bi tisoč jezikov pelo hvalo mojemu dragemu Odrešeniku za to mogočno odrešitev!

»Ste res videli angela?«

Neke nedelje zjutraj, ko sem bil v Cairnsu v Queenslandu v Avstraliji in sem služil v cerkvi Assemblies of God, sem delil tole pripoved o obisku Gospodovega angela in čudovitem ozdravljenju, ki sem ga prejel. Po bogoslužju je k meni pristopila gospa po imenu ga. Clarke s svojo petnajstletno hčerko Cathy. »Gospod Gossett,« je rekla mati, »moja hči vas želi nekaj vprašati.«

Obrnil sem se k hčerki, ki je vprašala: »Ste res videli angela?« »Da, res sem ga videl, Cathy.«

Nekaj ​​trenutkov me je gledala, nato pa dodala: »Res?« Ponovno sem ji zagotovil, da je to, kar sem ji povedal o obisku angela, popolnoma resnično.

Nato sem ji rekel: »Cathy, rad bi te vprašal nekaj, kar je veliko pomembnejše od tistega, ki si me vprašala. Si sprejela Jezusa Kristusa za svojega osebnega Odrešenika in Gospoda?«

Odgovorila je: »Ne, nisem.«

»Potem te, Cathy, želim vprašati še eno vprašanje: Bi rada sprejela Gospoda danes, tukaj in zdaj?«

Cathy je brez trenutka oklevanja odgovorila: »Da, gospod Gossett, to bi rada storila zdaj.«

Imel sem veselje, da sem jo tisto nedeljo zjutraj vodil k Jezusu. Bila je očarana nad mojim pričevanjem, da me je obiskal angel. Moji odgovori na njena vprašanja so jo zadovoljili. Najpomembneje pa je, da je iz te cerkve odšla kot ponovno rojeni Božji otrok. To je res najpomembnejša stvar!

 

Tretji del:

 

Sadovi izgovorjene vere

 

– 28 –

Pogumno recite, kar pravi Bog

avtor Don Gossett

Kajti rekel je: 'Nikoli te ne bom zapustil in te ne bom zapustil.' Da bomo lahko pogumno rekli: 'Gospod je moj pomočnik in ne bom se bal, kaj mi bo storil človek.' —Hebrejcem 13:5–6

Naj bo Božja beseda merilo vašega življenja. Vadite se govoriti, kar pravi On. Podredite svoje ustnice. Premislite, preden govorite. Recite, kar pravi Bog! Ne nasprotujte Njemu in Njegovi Besedi. Bog je v svoji Besedi. Ko to izpovedujete, to tudi izvrši! Prej, kot si lahko predstavljate, se bo v vašem življenju zgodila revolucija. Ko boste to storili, boste ugotovili, da resnično živite drzno, obilno življenje, ki je opisano v Božji besedi. To vem zagotovo, ker se je to neštetokrat zgodilo v mojem življenju in službi. Znova in znova sem blagoslovljen, ko se spomnim, kako Bog je poskrbel za nas med našo prvo misijo v Afriki pred leti.

Bil nam je še zadnji dan pred odhodom februarja, a nam je še vedno manjkalo tisoč  dolarjev za potrebna sredstva za misijo. Ne glede na to, katero pot sem ubral za pridobitev denarja, nobena ni bila uspešna. Vendar sem vedel, da je to čas, da ohranim svoje srce trdno v pričakovanju, da bo Bog sam stregel našim potrebam.

Tiho sem vedno znova potrjeval, tako v srcu kot z usti, kar je obljubila Beseda: »Moj Bog bo po svojem bogastvu v slavi poskrbel za vse vaše potrebe v Kristusu Jezusu« (Filipljanom 4:19).

Ko sem tisto zadnje jutro prišel v svojo pisarno, sem sklical vse naše osebje. Odločili smo se, da bomo hodili z Bogom tako, da se bomo z njim strinjali – tako kot sem pogumno pridigal tisočim drugim. Svojo potrebo po tisoč sto dolarjih smo predstavili našemu nebeškemu Očetu. Nato smo dvignili roke in vnaprej hvalili Gospoda za njegovo oskrbo. Nekaj ​​časa smo skupaj izpovedovali Besedo, preden smo se vrnili k običajnim dnevnim dolžnostim.

Nismo poskušali manipulirati z Bogom, niti ga »navdušiti« s svojo resnostjo pri iskanju njegove pomoči. Preprosto smo prosili za pomoč našega zvestega Boga.

Medtem ko me ni bilo v pisarni, je moški iz Vancouvra po imenu Peter Dyck poklical mojo ženo in rekel: »Gospod mi je spregovoril s svojim sladkim notranjim glasom: 'Daj Donu Gossett tisoč sto dolarjev.' Na svojem bančnem računu nimam toliko denarja, vendar sem si na kreditni kartici vzel posojilo, da bi si zagotovil gotovino. Če me brat Don lahko popoldne sreča na poti v službo, mu bom dal tisoč sto dolarjev.« To je bil eden najbolj čudežnih božjih posegov, ki smo jih doživeli do takrat.

Gospod je povedal natanko toliko, kot smo potrebovali, in moški je slišal njegov glas in ga ubogal! Nikoli ne neham občudovati te drage ljudi, ki lahko slišijo Gospodov glas in ga ubogajo.

Med srečanjem, ki sem ga imel v baptistični cerkvi v Duanesbergu v New Yorku, je moški po imenu Sam Sumner vstal in delil naslednje pričevanje. Potem ko sem bil že krščen v Svetem Duhu

Pred leti sem hodil v čudovitem času čudovitih dogodkov, ki jih je vodil Duh. Nekega dne mi je Gospod rekel: »Želim, da Donu Gossett pošlješ tristo dolarjev.« Odgovoril sem: »Prav, Gospod, bom. Ampak ne vem, kdo je Don Gossett, kje živi ali kako bi mu lahko poslal tristo dolarjev.« To besedo sem bolj ali manj pozabil, dokler ni minilo nekaj tednov. Potem je Gospod precej odločno spregovoril: »Kdaj boš Donu Gossett poslal tristo dolarjev, za katere sem ti rekel?«

Zaradi tega opomnika sem bil malo razburjen. Navsezadnje sploh nisem vedel, kdo je Don Gossett ali kako naj mu pošljem denar. Odšel sem do avtomobila in se pritoževal: »Gospod, moraš mi povedati, kako lahko to storim!«

Odpeljal sem se po avtocesti New York Thruway in prižgal radio. Ravno sem brskal po številčnici, ko sem zaslišal te besede: »Lahko pišeš Donu Gossett, Box 2, Blaine, Washington, 9823l.« Hvala Bogu, bilo je kot glas iz nebes! Precej izjemno je, kako lahko Gospod govori s svojim notranjim glasom in kako ga lahko srca iskrenih ljudi slišijo in imajo milost, da ga ljubeče ubogajo.

Skozi vse življenje zaupanja v Boga za marsikaj sem se naučil, da si Bog želi, da govorimo v veri. Pred Božjim odgovorom običajno pridejo naše besede vere.

Gospod pravi: »Kdor pravilno ureja svoje pogovore, bom pokazal Božje odrešenje« (Psalm 50:23).

Nismo zgolj roboti, ki ne morejo izbirati besed, ki jih govorimo. Namesto tega pravilno ali napačno urejamo svoje pogovore. Bog nam daje vodstvo v pogovorih in motivira naše besede, vendar je izbira, kako bomo uredili svoje pogovore, še vedno naša.

Bog pravi: »Če se odločiš pravilno urediti svoje pogovore, ti bom pokazal svoje odrešenje.« S tem misli odrešenje na vseh področjih našega življenja. Ozdravljen od Jezusa iz Nazareta.

V Nazaretu Izraelu Pred nekaj leti sem vodil skupino kristjanov. Ko smo nekega jutra zgodaj zapuščali Jeruzalem, sem se boril z močno vročino, kar je pomenilo, da je v meni divjala okužba. Med nadaljevanjem ogledovanja Izraela sem se počutil nesrečno. Bilo je precej borbeno zame. Vedel sem, da o tem ne smem govoriti s prijatelji, saj bi bil zagotovo deležen njihovega sočutja in usmiljenja, nato pa bi se začel smiliti sam sebi.

Noben od teh dejavnikov mi ne bi pomagal, ko sem potreboval ozdravljenje od Boga.

Še naprej sem tiho izpovedoval Njegovo Besedo. Ko sem discipliniral svoje srce in ustnice, da bi rekel: »Hvala ti, Jezus, po tvojih ranah sem ozdravljen« (glej 1 Peter 2:24), je bil Gospod milostljiv, da mi je pokazal čudovito ozdravljenje v mestu Nazaret, domačem kraju našega Gospoda Jezusa Kristusa. Takoj sem tam na ulicah Nazareta vodil ozdravitveno bogoslužje. Svoji skupini petintridesetih spremljevalcev sem oznanil: »Večino prejšnje noči in ves dan sem se boril z divjo vročino. Na avtobusu sem na kratko zadremal. Ko sem se zbudil, sem se močno potil. Vročina je popustila! Jezus iz Nazareta me je ozdravil tukaj v Nazaretu!« Vsi so se veselili z mano. Nato sem služil tistim, ki so potrebovali ozdravljenje, in njegova moč in ljubezen sta se pokazali.

Rad bi vam, ki berete to knjigo, povedal, da lahko zdaj začnete govoriti Besedo in Jezus iz Nazareta bo vaš Zdravitelj, ne glede na to, ali živite v Kanadi, Združenih državah Amerike, Angliji, Barbadosu, Indiji ali kje drugje. Preprosto se trdno držite svoje izpovedi in recite: »Z njegovimi ranami sem ozdravljen.«

»Kakršni so tvoji dnevi, takšna bo tvoja moč« (5 Mz 33:25). Bistveno je, da vsak dan sprejemate Gospodovo moč.

Vsi poznamo svoje slabosti v življenju – bodisi duhovne, telesne ali duševne. Včasih so naše slabosti v naših pogovorih, slabih navadah, prenajedanju, pretiranem gledanju televizije ali prevzetosti od nečistih spolnih želja in misli. Nad temi slabostmi imamo zmago, ker Gospod ve, kako dati moč. Izpovedujmo njegovo besedo: »Gospod je moč mojega življenja« (Psalm 27:1) in »Naj slabotni rečejo: Močan sem« (Joel 4:10).

Ponavljajte znova in znova: »V Jezusu sem močan! Močan sem!« Če se to zdi v nasprotju z vašim naravnim razmišljanjem, pomislite, da se premikate na višjo raven življenja, kjer prevladuje Božja beseda, ne vaša negativna čustva in misli.

Krščansko življenje je sestavljeno iz vrste stisk in težav, za katere nam Bog vedno da milost, da jih premagamo. Zato nas Bog imenuje »zmagovalci«, ne »tisti, ki se pogrezajo«.

Finančne gore Resnično vam povem: Kdor reče tej gori: »Dvigni se in vrzi se v morje!« in ne dvomi v srcu, ampak verjame, da se bo zgodilo, kar reče, se mu bo zgodilo, kar reče. (Marko 11:23) Upoštevajte, da Jezus ni rekel: »Dobil bo, kar koli misli.« Pozitivno razmišljanje je močno, vendar ni »dobil bo, kar koli misli,« temveč »dobil bo, kar koli reče.«

Odkar me je Sveti Duh naučil ogromnega pomena »govorjenja goram«, so se moje finance dobesedno spremenile. Rad bi delil dve svoji novejši izkušnji. Prva zgodba vključuje Božjo oskrbo s pomočjo neznanca.

Ker sva z ženo Debro poklicana, da oznanjujeva narodom, vsako leto prepotujeva več kot sto tisoč milj. Vedno smo govorili v veri za denar, potreben za nakup številnih letalskih kart, in leta 1997 se je Gospod odzval na našo izrečeno vero tako, da se je dotaknil srca enega od svojih izbranih svetnikov.

Ta gospa je leta poslušala moje dnevne radijske oddaje in pogosto je slišala naša poročila o potovanjih v Indijo, Afriko in druge države. Sam Bog ji je v srce položil breme, da priskrbi brezplačne vozovnice za naše delovanje. Ta gospa je več kot dvajset let delala za eno največjih letalskih družb na svetu. Zaradi svoje povezave z letalsko družbo si je lahko zagotovila vozovnice, imenovane »Companion Passes«, ki nam jih je dala. Skoraj nejevoljno smo se s temi vozovnicami v roki približali okencu letalske družbe in jaz sem agentu preprosto povedal, da želimo iti v Hong Kong, nato pa v Delhi v Indiji. Agent nam je takoj izdal vkrcalne kupone in že smo bili na poti. In ne le v običajnem ekonomskem razredu – dodeljeni so nam bili sedeži v poslovnem razredu! Prevzel me je občutek

 

Čudenja. Pomislil sem: Ne samo, da imamo te drage sedeže v poslovnem razredu, ampak je tudi cena tako prava – zastonj! Hvala Gospodu! Od leta 1997 smo opravili na desetine teh čudovitih letov. Singapur. Tokio. Pariz. Frankfurt. Delhi. Hong Kong. Milano. Sydney. Melbourne. Če bi plačali za te lete, bi stroški znašali več deset tisoč dolarjev.

Druga zgodba govori o Božji oskrbi z avtomobilom. Preden je moja draga prva žena Joyce prejela klic v nebesa, mi je pomagala kupiti nov avto. To je bilo aprila 1989. Deset let sem užival v vožnji tega avtomobila in vsako leto prevozil več tisoč kilometrov. Ko se je avto počasi začel obrabljati, so mi otroci pogosto govorili: »Oče, čas je, da kupiš nov avto.« Vedno sem jim preprosto odgovoril: »Ne, od leta 1950 sem podpisoval menice in se zadolževal za veliko različnih vozil. Ne spet!

Tokrat bom govoril Gospodovo besedo za oskrbo z novim prevozom.«

Z Debro sva se še naprej zavzemala za to določbo. Nato sem 17. marca 1999 prejel telefonski klic krščanskega brata. »Don, danes bi rad, da se z Debro vidiva v moji pisarni. Lahko prideta?« »Da,« sem odgovoril. »Tam bova.« Ko sva prispela v moško pisarno, naju je povabil, da se zapeljeva z njegovim vozilom. Po nekaj ulicah me je prosil, naj vozim vozilo. Kasneje je predlagal, da vozi Debra. Ko sva se vrnila v njegovo pisarno, naju je vprašal: »Kako se vama zdi vozilo?« Zagotovila sva mu, da je res zelo lepo. Moški je presenetljivo odgovoril: »Ker ti je všeč, je tvoj! Vrni se jutri, uredili bomo papirje in lahko vzameš avto.« To je bilo spet tako nadnaravno, da sva bila od veselja in sreče iz sebe. Veste, to ni bilo le navadno vozilo. Bil je Range Rover letnik 1998, najboljši v družini Land Roverjev.

Obvestili so nas, da gre za uradno vozilo kraljeve družine v Angliji, kjer avtomobil izdelujejo. Ko smo si ogledali videoposnetek, ki opisuje edinstvene lastnosti tega Range Roverja, smo spet hodili po puhastih oblakih duhovne ekstaze.

Od marca 1999 z Debro neizmerno uživava v vožnji tega avtomobila! Spet je bila to Gospodova oskrba kot odgovor na najino z vero polno izgovorjene vere. Samo Bog bi lahko nadnaravno usmeril tega človeka, da bi bil njegovo orodje oskrbe. In ta človek je lahko slišal Gospodov glas in ubogal! »Dobil bo vse, kar reče« (Marko 11:23).

Kdo je izrekel te besede? Naš Učitelj, Gospod Jezus Kristus! Je res mislil resno? Da! Ali to vključuje tudi finance? Zagotovo! Ti dve izjemni oskrbi sta bili »pika na i« v mnogih letih oznanjevanja Besede za finance. Ali potrebujete službo ali morda samo boljšo službo?

Potrebujete dober avto? Denar za streho hiše? Potrebujete novo pohištvo za zamenjavo dotrajanih predmetov v vašem domu? Denar za zobozdravstvene račune? Denar za izobraževanje vaših otrok? Denar za letalske karte? Ne glede na to, ali so vaše potrebe finančne, duhovne ali fizične, je to moj izziv za vas: Ne govorite o bolezni; raje govorite zdravilno Besedo. Ne govorite o šibkosti; raje potrdite, da je Gospod moč vašega življenja. Ne govorite o porazu; raje kličite o svoji zmagi v Jezusu. Ne govorite o pomanjkanju; raje priznajte Njegovo oskrbo za vsako vašo potrebo. Ne govorite o suženjstvu; raje priznajte Njegovo svobodo.

 

 

 

– 29 –

Zmagali smo v Jezusovem imenu

avtor E. W. Kenyon

 

Noč, ki me je spodbudila k pisanju pesmi »Zmagali smo v Jezusovem imenu«, je bila strašna noč. Ves dan je pihalo. Veter je besnel in sneg se je nabral v velikih zametih. Pihalo je, kot lahko piha le na tisti strašni vzhodni obali Združenih držav. Množica je prišla. Prepričanje je bilo tako močno, da se je zdelo, kot da ljudi nič ne more odvrniti. Snežni zameti so bili visoki. Ljudje so se morali prebijati skozi sneg, da so prišli tja. Oh, kako je veter kričal in tulil tisto noč. Glas se je komaj slišal nad hrupom elementov. Zdelo se je, kot da se je okoli nas sprostil peklenska bes. Obrnil sem se k mladeniču, ki je potoval z mano in je bil mogočen v molitvi, in rekel: »Teodor, boš molil?«

Vstal je in poskušal moliti, a veter je zadušil njegov glas in v trenutku se je zlomil in vdal. Nato sem se obrnil k njegovi ženi Nellie, ki je bila prav tako mogočna v molitvi, in jo prosil, naj nas vodi. Tudi ona se je zlomila. Zdelo se je, kot da so se na nas izpustili vsi peklenski demoni.

Hodil sem po peronu, medtem ko je Nellie poskušala moliti, in ko je obupala, sem stopil naprej in v Jezusovem imenu ukazal elementom, naj prenehajo. Okaral sem nevihto. V trenutku se je umirila. Ni bilo to umirjanje vetra. Ni bilo postopno popuščanje. Zdelo se je, da ne morem dvigniti glasu nad hrupom, in ko je nevihta ponehala, še preden sem končal z molitvijo, sem ugotovil, da pravzaprav kričim.

Postal sem tiho. Občinstvo je utihnilo in se osupnilo v prisotnosti in moči tega imena. Bilo je ime Jezus.

Besedilo knjige »V Jezusovem imenu imamo zmago« je vzeto iz »Čudež Janezovega evangelija« (neobjavljena pridiga), pridigana junija 1928, 15–16, kot je navedeno v EW Kenyon and His Message of Faith: The True Story avtorja Joeja McIntyreja (Lake Mary, FL: Charisma House, 1997), 268–269.

 

– 30 –

V skrivnosti njegove navzočnosti

avtor EW Kenyon

 

Rad bi vas opozoril na tri težave z molitvijo:

prvič, učinkovita molitev za duše;

drugič, učinkovita molitev za finance; in

tretjič, iskreno prenašanje bremena drugega.

Iz dneva v dan srečujete neskončen tok ljudi. So nemirni in vznemirjeni, iščejo nekaj, kar jih bo zadovoljilo. To lahko preberete v njihovih očeh, slišite v njihovih glasovih, čutite v njihovih stiskih rok. Vidite lahko že v načinu, kako hodijo. Slišite svoje sosede, ki se grajajo in prepirajo z otroki, in opazite utrujene izraze na njihovih obrazih. Vse to so le manifestacije globoko zakoreninjene potrebe po Božjem Sinu; Odrešeniku, Počitku, Miru, Moči, Tišini, ki je nimajo.

Med vašimi cerkvenimi bogoslužji nenehno prihajajo v vašo sredino neznanci. Velik odstotek jih je neodrešenih in iščejo to nekaj. Morda vaši lastni člani poskušajo navzven nadaljevati življenje, ki ga v sebi nimajo. Nato se z druge strani vode slišijo klici na pomoč na misijonskih poljih.

Molitev je edini kanal. Bog je vse zaprl v molitev. Te bolečine in bremena je mogoče premagati le z molitvijo.

Moški ali ženska, ki se poglobi v molitev, ki preiskuje srce, je kanal, po katerem lahko Bog deluje. Tisti, ki prevzame ta bremena in jih v molitvi prinese Gospodu, je tudi tisti, ki mu Gospod lahko zaupa, da bo šel ven in spregovoril potrebno besedo, ko bo prišel čas. Z drugimi besedami, tisti, ki moli, je osebni delavec, osebni delavec pa je nujno molitveni bojevnik.

Vsak dan se soočamo s finančnimi težavami. To je lahko za finančne potrebe doma, v cerkvi ali na misijonskem polju. Božje ljudstvo šepa, malo varčuje tukaj in malo se napenja tam, da bi shajalo, ko je Božja zakladnica polna in prepolna. Obstajajo poti prizadevanj, ki bi pomenile prenos sporočila sto tisočem ljudi.

Vrata so na stežaj odprta, cerkev pa je prešibka, da bi se splazila čez prag! Na vprašanje »Zakaj?« se spet odgovori s preprosto izjavo, da nismo molili. Ni nam treba prositi druge osebe, naj daruje. Ni nam treba javno pozivati ​​k dodatnim sredstvom. Če bo vsakdo iskreno stopil dol in molil, bo denar prišel. To smo v svoji službi vedno znova dokazali.

Tukaj je skrivnost. Če iskreno dajem vse, kar moj Gospod pričakuje od mene, potem lahko iskreno molim, da bo izlil iz svojega obilja. Notranji človek se zaveda dejstva, da pred Bogom ne more ničesar skriti. Človek lahko človeka zavede, a pred Očetom ne more biti skrivnosti. Nekdo lahko vstane in javno naslovi molitev k Bogu vesolja in se v očeh ljudi morda zdi zelo duhoven, a v svojem srcu ve, ali ga Bog sliši ali ne. To ni stvar, v kateri lahko človek sodi človeka. To je stvar, v kateri mora vsakdo v svojem srcu soditi samega sebe.

Potem je tu še tretji problem. Kaj storite, ko vas nekdo prosi, da molite zanj? Ste obljubili, da boste molili za posameznike, nato pa se prošnje sploh niste spomnili? Ste njihovo prošnjo sprejeli kot resnično breme in to zaupanje prenesli na prestol milosti? Ste bili zvesti tistim, ki so vam zaupali težave svojih src?

Lačna srca nezadovoljnih gledajo na vas in pričakujejo rezultate, ko molite. Obremenjeno srce vašega brata ali sestre v Gospodu pričakuje, da se bo ob molitvi počutilo dvignjeno, razbremenjeno uničujočega pritiska.

Postati moramo pravi moški in ženske krvne zaveze in si resnično deliti bremena. Prebivajte v Besedi in postanite pravi molitveni bojevnik. Pridružite se molitvenim vrstam. Preživite veliko časa v skrivnosti Njegove navzočnosti. Pojdite tja, kjer bo slišalo le Očetovo uho, in ko bo slišal, bo odgovoril. Pokliči me in odgovoril ti bom in ti pokazal velike in mogočne stvari, ki jih ne poznaš. (Jeremija 33:3)

 

 

 

– 31 –

Nekaj ​​dejstev o ozdravljenju

avtor E. W. Kenyon

 

Iz preučevanja Izaija 53 je razvidno, da je ozdravljenje del načrta odrešenja. Zato imate v trenutku, ko sprejmete Kristusa za svojega Odrešenika in ga priznate za svojega Gospoda, pravico do vrline, ki je v tem odrešenju, do ozdravitve vašega bolnega telesa.

Ozdravljenje pripada vsakemu Božjemu otroku.

Nekateri pravijo, da ni Božja volja, da ozdravi vse, vendar za to ni svetopisemskih dokazov. Pravijo: »Ali ni imel Pavel trna v mesu?« Da, toda Pavlov trn v mesu ni bila bolezen. Prišel je na Pavla zaradi izjemne veličine razodetja, ki mu je bilo dano. Nihče od nas se ne more skriti za tem, ker nihče od nas ni nikoli imel razodetja kot Pavel. Drugi pravi: »Ali ni pustil drugih bolnih?« Da, ni dvoma, da jih je. Med učenci je bila bolezen, tako kot je bolezen v cerkev danes, ampak zato, ker so zgodnji kristjani prišli neposredno iz poganstva, kjer niso vedeli ničesar o Gospodu, in so prekinili občestvo, tako kot mi danes prekinimo občestvo. Nasprotnik jih je napadel, tako kot napada nas danes. Če ne bi razumeli svojih privilegijev, morda ne bi vedeli, kako ohraniti svoje občestvo in zdravje.

Vemo, da ne Peter ne Jakob ne Janez nikoli niso položili rok na osebo, ki ne bi bila ozdravljena. Ne moremo najti kraja, kjer ne bi bila Božja volja, da ozdravi vse. O tem se ne bi prepiral. Vzel bi, kar mi pripada. Ne ljubim dovolj bolezni in ne verjamem, da kdorkoli, ki bere to knjigo, dovolj ljubi bolezen in bolečino, da bi se prepiral o tem vprašanju. Verjamem, da bi se raje znebili svojih težav.

 

– 32 –

Stotnikova vera

Don Gossett

 

Ko je Jezus vstopil v Kafarnaum, je k njemu pristopil stotnik in ga prosil za pomoč. »Gospod,« je rekel, »moj služabnik leži doma hrom in hudo trpi.« Jezus mu je rekel: »Jaz bom šel in ga ozdravil.« Stotnik je odgovoril: »Gospod, nisem vreden, da prideš pod mojo streho. Reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Saj tudi jaz sem človek pod oblastjo in imam pod seboj vojake. Če rečem temu: 'Pojdi,' gre; in tisti: 'Pridi,' pride; in rečem svojemu služabniku: 'Stori to,' stori.« Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel tistim, ki so hodili za njim: »Resnično vam povem: V Izraelu nisem našel nikogar s tako veliko vero. Povem vam, da jih bo veliko prišlo od vzhoda in zahoda in bodo sedli na gostijo z Abrahamom, Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu. Sinovi kraljestva pa bodo vrženi ven, v temo, kjer bo jok in škripanje z zobmi.«

Tedaj je Jezus rekel stotniku: »Pojdi! Zgodilo se bo, kakor si verjel.« In njegov služabnik je bil ozdravljen še tisto uro. (Matej 8:5–13)

To je ena mojih najljubših biblijskih zgodb.

Predstavlja vse božanske sestavine zmagoslavne vere

– moč izgovorjene vere v praksi.

Kako udejanjate moč izgovorjene vere? »Beseda je blizu tebe, v tvojih ustih in v tvojem srcu, to je beseda vere, ki jo oznanjamo« (Rimljanom 10:8).

Udejanja se tako, da Besedo verjamemo v svojem srcu in jo izgovarjamo z usti.

Stotnik iz Mateja 8 je razumel in udejanjal moč izgovorjene vere, Jezus pa ga je zelo pohvalil. Pravzaprav je stotnikovo vero imenoval največja vera, kar jih je videl v vsem Izraelu. Z istim duhom vere lahko govorimo tudi mi. »Pisano je: Verjel sem in zato sem govoril; tudi mi verujemo in zato govorimo« (2. Korinčanom 4:13).

Verjemi in govori. Odrešenje, največji od vseh Božjih darov, pride k nam po verujočem srcu in po izpovedi ust. (Glej Rimljanom 10:9.)

Ko se naučimo govoriti Besedo in ne problema, smo na poti do absolutne zmage. Vendar smo poraženi v trenutku, ko si dovolimo, da začnemo naštevati svoja bremena namesto šteti svoje blagoslove.

Bog nam svoje blagoslove podeljuje vsak dan. Prav tako bi morali biti naši dnevni hvali. Verjetno bi nas presenetilo, če bi vedeli, koliko je uslišana molitev odvisna od našega odnosa hvale do Boga. Ključ do uslišanih prošenj je, da molitev odklene vrata, hvala pa jih ohranja odprta. Ko enkrat začnemo hvaliti Boga, ne moremo nikoli zares upravičiti, da nehamo, ker ni konca njegovi veličini ali našim razlogom za hvaležnost. Vsi se obrnemo k Njemu v molitvi, toda kolikokrat se vrnemo, da bi Ga hvalili?

Spomnite se, kako se je Jezus počutil glede nehvaležnih gobavcev v Luku 17: Ko je prišel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavcev, ki so se ustavili od daleč. In so povzdignili svoj glas in rekli: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« In ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in se pokažite duhovnikom!« In ko so šli tja, so bili očiščeni. Eden izmed njih, ko je videl, da je ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga. Padel je na obraz k njegovim nogam in se mu zahvaljeval. Bil je Samarijan. Jezus pa je odgovoril in rekel: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je devet? Nobenega se ni našlo, da bi se vrnil, da bi slavil Boga, razen tega tujca.« (Luka 17:12–18).

 

– 33 –

Jezusove trditve

E. W.  Kenyon

Ste kdaj pomislili na to, da je Jezus toliko povedal o sebi? Rekel je: »Jaz sem pot, resnica in življenje: nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.« (Janez 14:6) Vidite, molitev je doseganje Očeta.

Pod prvo zavezo je lahko samo veliki duhovnik prišel v Božjo navzočnost – in to le enkrat na leto skozi Svetinjo nad svetinjo. Zdaj pa je Jezus razglasil: »Jaz sem nova pot v navzočnost svojega Očeta in če me boste sprejeli za svojega Odrešenika in prejeli večno življenje, potem lahko pridete skozi mene v navzočnost mojega Očeta, kadar koli želite.«

Tančica, ki je skrivala Svetinjo nad svetinjo pred očmi ljudi, se je raztrgala. Zdaj lahko vsakdo vstopi v Svetinjo nad svetinjo. Jezus je rekel: »Jaz sem voda življenja. Kdor pije vodo, ki mu jo jaz dam, ne bo nikoli žejen.« (Glej Janez 4:14) Mi, ki smo pili, vemo, da je to res. Mi nikoli več ne bomo žejni. Ne hodimo k vodnjakom psihologije ali filozofije ali čutnega znanja in sklepanja, da bi si privoščili pijačo. Imamo boljšo pijačo, ki nasiti.

Ko je Jezus rekel: »Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, ampak bo imel luč življenja« (Janez 8:12), tega ne dvomimo. Njegove trditve se ujemajo z njegovim življenjem. Njegovo življenje in trditve sodijo druga drugi. Vem, da se ujemajo, ker že vrsto let hodim v luči nove vrste življenja. Luč pomeni modrost in Jezus je postal naša modrost. On je naša luč za življenjske težave. Ne hodimo več v temi čutnega znanja. Občasno se pogreznemo v dolino čutnega znanja, a se ga takoj naveličamo.

Jezus se je imenoval »luč življenja« (Janez 8:12). »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, ne bo nikoli lačen« (Janez 6:35). Jezus je nekoč rekel: »Človek ne bo živel samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust« (Matej 4:4). Se spomnite, kako je Job rekel, da se hrani z Božjimi besedami? (Glej Job 23:12.)

Se spomnite, kako je Jeremija rekel skoraj isto? (Glej Jeremija 15:16.) No, prišli smo, da bi se hranili s tem kruhom, to Božjo besedo. Vemo, kaj to pomeni. Jezus je rešitev problema človeškega duha. Odgovarja na vsak klic našega človeškega duha. Jezus je rešitev življenjske uganke. On je Luč življenjskih problemov. On je vse, kar si srce lahko kdaj želi vedeti. On nasiti lačne.

Janez 6:47 pravi: »Kdor vame veruje, ima večno življenje.« Vidite, Jezus pravi: »Če vame verujete, me prejmete in dobite večno življenje, Božjo naravo.« To se ujema s Kristusovo podobo, kajne? Nekako si tega ne moremo kaj, da ne bi sprejeli. Če bi to rekel kdo drug, ne bi pomenilo ničesar; ampak On je to rekel in pomeni vse.

Umirajoči moški me je nekoč vprašal: »Je to rekel?« Rekel sem: »Da, gospod.« Rekel je: »Povej mi, kje je.« In obrnil sem se k Svetemu pismu in mu ga prebral. Rekel je: »Sprejemam ga za svojega Odrešenika. Sprejemam ga za svojega Gospoda.« Vprašal sem: »Ali imaš večno življenje?« Odgovoril mi je: »Seveda ga imam. Rekel je, kajne?«

Odgovoril sem: »Kaj storiš, ko ti nekdo da kaj takega?« Odgovoril je: »Pogledam gor in se mu zahvalim za to.« Ko sem ga zapustil, se je nasmehnil in rekel: »Našel sem ga in ga prejel.« To je ena od mnogih trditev, ki se ujemajo z Jezusovim življenjem. Verjamem, da Jezus je. Verjamem, da je bil. Verjamem, da bo »isti včeraj in danes in na veke« (Hebrejcem 13:8).

 

– 34 –

Po tvojih besedah

avtor EW Kenyon

 

Morda vam nihče ni nikoli povedal, toda ljudje vas merijo po vaših besedah. Ocenjeni ste po vaših besedah. Vaša plača se meri po vrednosti vaših besed. Vaše besede vam ustvarijo mesto v poslu, s katerim se ukvarjate. Niti ljubosumje niti strah vas ne moreta ustaviti pri vzponu na vrh, če imajo vaše besede vrednost, ki spada na vrh. Organizacija vam bo zagotovo dala mesto, ki vam pripada, če vaše besede prinesejo prave rezultate. Ni vam treba pretiravati; ni vam treba pretiravati. Vse, kar morate storiti, je, da ste naravni, vendar naj bo ta »naravnost« vredna poslušanja. Preučujte svoje delo. Preučujte se, kako povedati stvari. Preučujte se, kako uporabljati besede, ki bodo spremenile okoliščine okoli vas. Naredite študijo, analitično študijo besed, nato pa poglejte, koliko lahko poveste v enem samem stavku. Ne mislim na to, koliko besed, ampak koliko lahko poveste v besede, da bodo moški in ženske, ko bodo poslušali vaše besede, navdušeni nad njimi.

Prodajalka v trgovini s petimi in desetimi centi je nekoč rekla »Dobro jutro« na tak način, da sem se obrnil, da bi jo pogledal. Nekaj ​​je vložila v svoje besede. V svoje besede je vložila sebe, svojo osebnost. Njene besede so odmevale. Prodala mi je nekaj svinčnikov po dva za pet centov, a jih je prodajala, kot da bi prodajala avtomobil Pierce-Arrow.

Ko sem zapustil trgovino, sem čutil željo, da se vrnem in jo opazujem, kako se ukvarja z drugimi strankami. Izloči nekoristne besede, ki ji stojijo na poti. Odpravi vse besede, ki bi tvoje besede ovirale, da bi dosegle bistvo. Zaupaj besedam. Zaupaj besedam svojih ustnic. Napolni jih z ljubečo resnico. V srcu pomisli, kako želiš pomagati tistim, ki bodo postale tvoje stranke, kako jih boš blagoslovil in kako je stvar, ki jo imaš, potrebna za njihovo zadovoljstvo. To, kar vložiš v besede, poskrbi, da živijo v srcih poslušalcev. Prazne besede umrejo v nikogaršnji deželi. Nikoli ne prebrodijo jarka. Če prebrodijo, so zanič. Če pridejo do ljudi in jih ljudje slišijo, še vedno ne pomenijo nič.

Žive besede – besede, polne srčnih sporočil – vznemirjenje in prijem. Ljubezen vedno išče pravo besedo, da prenese svoje sporočilo, ne da bi pri tem izgubila pomen. Oblecite svoje misli v najlepše besede, a ne žrtvujte pikrosti za lepoto – zlijte jih. Vse, kar je imel, so bile besede. To je kratka študija velikih stvari.

Neki moški je začel življenje brez sponzorjev, brez univerzitetne izobrazbe, brez denarja. Nekdo ga je vprašal: »Kaj imaš poleg svojih dveh rok, da bi v življenju uspel?« Tiho je rekel: »Nimam nič drugega kot besede.« Prijatelj se je nasmehnil, ker ga ni razumel. Tako se je podal na svoje osamljeno iskanje uspeha samo z besedami. Naučil se je skrivnosti, kako stvari izraziti z besedami, kako besede spremeniti v živa bitja. Svoje besede je napolnil z mislimi, jasnimi mislimi in čez nekaj časa se je naučil skrivnosti, kako svojo fino, čisto, sijajno moškost vnesti v svoje besede.

Moški so začeli ceniti njegove besede. Ljudje so ga ustavljali na ulici, da bi se z njim pogovarjali, samo da bi slišali njegove besede. Razumete, da se je skoraj vsak človek, ki se je povzpel na vrh lestvice uspeha, tja povzpel z besedami. Tu in tam se je kakšen človek povzpel zaradi nenavadnega glasu ali nenavadnega umetniškega daru, toda večina moških se je na prvo prečko lestvice uspeha povzpela z uporabo besed. Vzpenjali so se, prečko za prečko, besedo za besedo, do vrha. Človek mora ceniti svoje besede, preden bodo drugi začutili njihovo vrednost. Besede ambicioznega človeka so postale njegov bančni račun. Študiral je, kopal globoko, razmišljal o problemih. Drugi ljudje so se naučili zaupati njegovi presoji in njegovim besedam, namesto da bi se učili sami. Obstaja ogromna vojska ljudi, ki imajo določene poslovne sposobnosti, vendar morajo najeti druge, da opravijo večino njihovega razmišljanja. Ambiciozni človek je to potrebo zadovoljil. On je razmišljal. Sčasoma so mu bili drugi pripravljeni plačati skoraj vsako ceno, da bi mislil namesto njih.

Njegove besede so postale dragocene. Bili so njegovi služabniki. Kako so garali zanj! Besede je napolnil z navdihom, tolažbo, upanjem za druge. Pošiljal jih je na krilih, dokler niso letele od hiše do hiše, od ustnic do ustnic. Znašel se je, da so ga tu in tam citirali. Njegove besede so delale stvari. Naučil se je skrivnosti besed. Založniki so mu za njegove besede počasi plačevali nepredstavljive cene. Zakaj? Ker se je naučil umetnosti polnjenja besed z navdihom, z novim življenjem. Preučujmo besede. Naučimo se jih napolniti z dobrotami za otroke, ozdravitvijo za bolne in zmago za malodušne, in zmagali bomo.

Besedilo knjige Z besedami je vzeto iz knjige Signposts on the Road to Success avtorja EW Kenyona (Kenyon's Gospel Publishing Society, 1999), 55–58.

 

– 35 –

Govorite samo besedo

avtor Don Gossett

 

Želim deliti eno najčudovitejših pričevanj o ozdravitvi, kar sem jih kdaj slišal. Zgodilo se je v bolnišnici v Londonu v Angliji marca 1994. To zgodbo lahko morda povem bolje kot kdorkoli drug, ker sem bil vanjo globoko vpleten. Z mojo hčerko Judy sva potovala po vzhodni Afriki in sodelovala na križarskih vojnah. V Nairobiju v Keniji sva imeli vsak dan več bogoslužij, Judy pa je vsako noč vodila stoglasni zbor. Po križarskih vojnah v Nairobiju sva odletela v Mombaso ob Indijskem oceanu, da bi tam nadaljevala s služenjem.

Zaradi vročine in vlage je Mombasa eno najbolj neznosnih mest na svetu za bivanje. Bilo je grozno vroče, a sva z Judy med bivanjem tam zelo trdo delala. Nato je prišel dan, ko naj bi odleteli v London, kjer bi tam prenočili, preden bi se vrnili v Severno Ameriko. Ko sva bila v zraku, mi je Judy povedala, da je šla v drug del letala, kjer je videla več praznih sedežev in se je lahko še malo pretegnila.

Približno na polovici deseturnega leta sem se vrnil, da bi se pogovoril z njo in se prepričal, da je v redu. »Očka, večkrat sem bruhala,« me je obvestila. Položil sem ji roko na čelo in zanjo na kratko očetovsko molil, nato pa sem se vrnil na svoj sedež. Zdelo se je kot nekaj manjšega; nisem bil preveč zaskrbljen.

Kriza

Približno pol ure preden smo pristali v Londonu, me je našla stevardesa in mi sporočila to grozno novico. »Gospod Gossett, žal vam moram sporočiti, da je vaša hči Judy zelo bolna. Ne le, da je večkrat bruhala, ampak tudi krvavi iz vseh odprtin v telesu. Kri nas je vznemirila. Ne vemo, ali gre za zastrupitev s hrano ali le za kaj je težava. Obvestili smo letališče Heathrow, da bo let pričakalo z invalidskim vozičkom za vašo hčer.« Invalidski voziček je čakal, ko smo pristali, in Judy so odpeljali v zdravniško sobo. Po več kot uri je prišel zdravnik z bolj kritičnimi novicami: »Gospod Gossett, vaši hčerki smo vzeli kri. Ima nekaj hujšega od parazitov, vendar nismo prepričani, kaj več od tega. Naročili smo, naj nemudoma pride rešilec in jo odpelje čez London v bolnišnico, specializirano za tropske in nalezljive bolezni.«

»Prosim, doktor, to ne bo potrebno. Judy je med našim bivanjem v Afriki zelo trdo delala. Prepričan sem, da bo z dobrim nočnim spanjem v redu, in rezerviral sem nama sobe za nocoj tukaj v Londonu,« sem pojasnil.

Zdravnica je bila precej odkrita, ko je odgovorila na moj protest. »Gospod Gossett, odhod iz bolnišnice ni mogoč. Vaša hči je bila v karanteni. Zdaj je v pristojnosti British Airwaysa in mesta London. Nikakor ne bi smeli razmišljati o tem, da bi ji dovolili oditi z zelo nalezljivo boleznijo, ki jo morda ima.« Približno takrat sta dva moška prinesla nosila, na katerih je bila pripeta Judy. Rekla sta mi, da jo lahko pospremim v bolnišnico, zato sem se peljal v rešilcu poleg Judy.

Videti je bila tako šibka, še posebej v primerjavi z močjo, ki jo običajno izžareva.

Pogledala me je in rekla: »Očka, še nikoli v življenju nisem bila v bolnišnici, niti podnevi niti ponoči. Sploh se nisem niti rodila v bolnišnici.«

»Vse to vem, Judy. Ampak vse bo v redu; Bog bo poskrbel za to.« Poskušal sem jo spodbuditi.

Ko smo prispeli v bolnišnico, nas je pričakala cela ekipa zdravnikov in medicinskih sester. Vsi so nosili bolnišnična oblačila, ki so izgledala kot urgentni primer, in Judy so hitro odpeljali v izolacijsko sobo. Po dolgem času je prišel ven, da bi se pogovoril z mano, dr. Clark, glavni zdravnik. »Gospod Gossett, vaša hči je izjemno bolna ženska. Potrudili se bomo, da ji rešimo življenje, vendar do jutra ne bomo ničesar vedeli.« Medtem boste morali zapustiti bolnišnico in se ne boste smeli vrniti, dokler vas ne obvestimo, da lahko to storite.

»V izolacijsko sobo, kjer je vaš Hči, boste lahko šli samo za dvajset minut. Potem morate zapustiti bolnišnico.«

Ko sem bil sam z Judy, sem ji rekel: »Judy, zdravnik mi je dal le dvajset minut s tabo, preden moram oditi. Ne bova imeli časa za globoke prošnje zate. Ampak Judy, govoril ti bom zdravilno Besedo. Te resnice imam v svojem duhu – v svoji 'abecedi ozdravljenja'.

Zapomni si, Jezus je s svojo Besedo izganjal zle duhove; to bom storil tudi zdaj. Beseda, ki jo govorim nad tabo, bo izgnala te duhove slabosti in bolezni. Samo sprejmi to Besedo, kot jo govorim zdaj. Vsak od teh šestindvajsetih verzov je lahko tvoj delež ozdravljenja.«

Začel sem s črko A:

Poslušaj moje besede, nagni svoje uho k mojim besedam. Naj ne izginejo iz tvojih oči, hrani jih sredi svojega srca. Kajti življenje so tistim, ki jih najdejo, in zdravje vsemu njihovemu mesu. (Pregovori 4:20–22)

Rekel sem: »Judy, njegova beseda je zdravje vsemu tvojemu mesu. To je zate, prav zdaj; prejmi njegovo zdravilno oskrbo za svoje življenje!«

Nato sem nadaljeval s črko B:

»Ljubljena, želim si predvsem, da bi uspevala in bila zdrava, kakor uspeva tvoja duša« (3 Janez 1:2). »O ljubljena Judy, Bog, naš Oče, si resnično želi, da si zdrava, ne pa v tej uničujoči bolezni; zdaj jo moraš prejeti.«

Ko sem izgovoril črko C, sem ponovil to Davidovo molitev:

»Ustvari v meni čisto srce, o Bog, in prenovi pravega duha v meni« (Psalm 51:10).

Rekel sem: »Judy, verjamem, da imaš čisto srce in pravega duha.«

»Dovolimo Svetemu Duhu, da opravi svoje delo preiskovanja src in obnove, tako kot se mu mi zdaj prepuščamo.«

Ko sva z Judy tiho dovolila Svetemu Duhu, da opravi svoje blagoslovljeno delo čiščenja in obnove, sva prešla na črko D:

»Radodarno ravnaj s svojim služabnikom, da bom živel in se držal tvoje besede« (Psalm 119:17).

Ker sem vedel, da je Judyino življenje na kocki, sem nad njo nujno izgovoril to črko D! »Da bo živela, Gospod, in se držal tvoje besede!«

Črka E: »Veliko moč ima dejavna molitev pravičnega.« (Jakob 5:16).

Črka F nas je spomnila na Božje usmiljenje v preteklih letih: »Ne pozabi vseh njegovih dobrot, ki odpušča vse tvoje krivde; »On ozdravlja vse tvoje bolezni« (Psalm 103:2–3).

Pogumno sem izgovoril črko G: »Bog je s Svetim Duhom in močjo mazilil Jezusa iz Nazareta: on je hodil naokoli, delal dobro in ozdravljal vse, ki jih je zatiral hudič, kajti Bog je bil z njim.« (Apostolska dela 10:38)

Ko sem izgovoril črko H, sem Judy želel vtisniti to večno dejstvo: »On [Jezus] je vzel nase naše slabosti in nosil naše bolezni« (Matej 8:17).

Potrdil sem, da je bila Božja prvotna zaveza ozdravljenja izražena s črko I: »Jaz sem Gospod, ki te ozdravljam« (2 Mz 15:26).

Častiti veličino našega Gospoda je prišlo s črko J: »Jezus Kristus je isti včeraj in danes in na veke« (Hebrejcem 13:8).

Nato sem izgovoril črko K: »Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas, ki ga imate od Boga, in da niste sami svoji? Kajti kupljeni ste bili za drago ceno. Zato slavite Boga v svojem telesu in v svojem duhu, ki sta Božja.« (1 Korinčanom 6:19–20)

Ko sem izgovoril črko L – »Polagajte roke na bolne in bodo ozdraveli« (Marko 16:18), sem Judy zagotovil, da bom nanjo položil roke in da ji je Jezus sam obljubil, da bo ozdravela.

M je dragocen: »Veselo srce blagodejno deluje kakor zdravilo« (Pregovori 17:22).

N poveličuje močno ime nad vsa druga imena: »[Jezusovo] ime je po veri v njegovo ime okrepilo tega moža, ki ga vidite in poznate; vera, ki je po njem, mu je dala to popolno zdravje pred vami vsemi.« (Apostolska dela 3:16)

Že naslednji dan mi je Judy povedala, da se je črka O izkazala za oživljajočo Besedo, za Božjo rhemo, ki jo je ozdravila. Izjavila je, da po tem, ko sem izgovoril to črko O, ni nikoli več bruhala niti ni več krvavela!

Kaj je bila dinamična črka O? Ali ne bi morala biti ta ženska, ki je Abrahamova hči, ki jo je Satan zvezal, glej, že osemnajst let, osvobojena te vezi?« (Luka 13:16)

Izgovoril sem črko P: »Gospodova moč je bila prisotna, da jih je ozdravila« (Luka 5:17).

Tudi Q je dragocen, saj časti mogočnega, v vas prebivajočega Svetega Duha: »Oživljajte svoja smrtna telesa po njegovem Duhu, ki prebiva v vas« (Rimljanom 8:11).

Črka R pomeni poraz za hudiča: »Uprite se hudiču in zbežal bo pred vami« (Jakob 4:7). Če se hudiču ne upremo, mu ni treba bežati. Če pa se mu upremo, mora zbežati!

Črka S ima še en izraz avtoritete: Bog »je poslal svojo besedo in jih ozdravil« (Psalm 107:20).

Tukaj je bil T: »Govorite o vseh njegovih čudovitih delih« (Psalm 105:2). Tisto noč smo se ob Judyjini postelji pogovarjali o Njegovih delih.

Črka U je bila naslednja na tej abecedi ozdravljenja: »Vam pa, ki se bojite mojega imena, vzide sonce pravičnosti in ozdravljenje bo v njegovih perutih. Izšli boste in boste poskakovali kakor telički iz staje.« (Malahija 3:20).

Črka V razkriva Jezusovo aktivno delovanje: »Iz njega je šla moč in jih vse ozdravila« (Luka 6:19).

Črka W je morda Sveto pismo, ki smo ga najpogosteje govorili o ozdravljenju: »Z njegovimi ranami smo bili ozdravljeni« (Izaija 53:5).

Izgovoril sem črko X: »Od njega je upanje« (Psalm 62:5).

Judy sem zagotovil, da mi je črka Y vsa ta leta koristila in da jo bo prejela tudi ona: »Mladost se obnavlja kakor orel« (Psalm 103:5).

Prišel sem do zadnje kitice te navdihnjene abecede, črke Z: »Goreč po duhovnih darovih« (1. Korinčanom 14:12).

Ko sem nad svojo hčerko izgovoril teh šestindvajset biblijskih verzov, sem ubogal Gospodovo besedo in nanjo položil roke za njeno ozdravitev. Nato sem moral zapustiti bolnišnico.

Moje srce je bilo polno zaupanja, da mogočni Bog bdi nad Svojo besedo, da jo izpolni. (Glej Jeremija 1:12.)

Nobena beseda iz njegovih ust se ne bo vrnila k njemu prazna (glej Izaija 55:11).

Bog ni človek, da bi nam lagal. (Glej 4 Mojzesova knjiga 23:19.)

Zdravnik je rekel, da lahko pokličem naslednje jutro. Poklical sem ob 8.00. »Žal mi je, gospod Gossett, nimamo nobenih informacij o vaši hčerki. Pokličite nas čez eno uro,« so mi rekli.

Ponovno sem poklical ob 9.00. Odgovor je bil spet enak. »Zaenkrat nimamo nobenih informacij. Pokličite nas čez eno uro.«

Ob 10.00 sem ponovno poklical. Medicinska sestra je odgovorila: »Trenutno dvanajst zdravnikov obdaja posteljo vaše hčerke. Vendar nimam nobenih informacij. Ne kličite nas več; poklicali vas bomo mi.«

Potrpežljivo sem čakal v svoji hotelski sobi, hodil sem ter tja in hvalil Boga za pričakovano dobro poročilo. Ko je telefon zazvonil, je bil dr. Clark. Rekel je: »Gospod Gossett, to je izjemno. Kot da bi imeli v tej postelji dve različni ženski. Sinoči, ko smo ji odvzeli kri, so rezultati pokazali, da je okužba huda. Nismo ji dali nobenih zdravil, ker nismo vedeli, kako jo zdraviti.

Danes zjutraj smo ji spet odvzeli kri. Zdaj je njena kri popolnoma čista! Vašo hčer smo pravkar odpustili iz te bolnišnice. Za pot do letališča Heathrow jo bomo odpeljali v taksi. Danes popoldne se vam bo pridružila na letu nazaj v Ameriko!«

Praktično sem kričal hvalnice Gospodu! Hitro sem spakiral torbo in se odjavil iz hotela. Vkrcal sem se na avtobus, ki me je peljal na letališče Heathrow, a sem v svojem navdušenju vstopil na napačen avtobus in moral spet izstopiti. Ko sem končno prispel na Heathrow, me je Judy čakala!

Če potrebujete ozdravitev, vam priporočam, da potrdite vseh šestindvajset biblijskih verzov, naštetih v tem poglavju. Vsebujejo Božje zdravilne ukrepe za vašega duha, dušo in telo. Verjemite in prejmite svojo ozdravitev!

 

– 36 –

Kako sem to našel

avtor EW Kenyon

 

Že leta me je mučila živčna težava. Včasih je bilo tako neznosno, da se je zdelo, kot da bom izgubil razum. Nekega dne sem obiskal prijatelja, ki je poznal Besedo, in mu povedal o svoji stiski. Rekel je: »Si že kdaj prebral Izaija 53:4–5?« »Saj poznam ta odlomek iz Svetega pisma in ga poznam že od otroštva.«

Recitiral sem mu: Resnično je nosil naše bolezni in nosil naše bolečine; vendar smo ga imeli za pretepenega, udarjenega od Boga in stiskanega. Toda on je bil ranjen zaradi naših prestopkov, bil je strt zaradi naših krivic: kazen našega miru je bila na njem; in z njegovimi ranami smo bili ozdravljeni. Poznal sem Sveto pismo, vendar mi ni pomenilo nič. Zdaj ga je moj prijatelj prebral in poslušal sem vsako besedo. Vznemirjalo me je. Spraševal sem se, zakaj tega še nikoli prej nisem videl.

Pogledal sem prijatelja in rekel: »Ozdravljen sem.«

Vendar je rekel: »Preostalega še nisi slišal.« Obrnil se je na Pismo Hebrejcem 9:11–12. »Toda Kristus, ki je prišel kot veliki duhovnik prihodnjih dobrin, je z večjim in popolnejšim šotorom, ki ni bil narejen z rokami, to je ne iz te zgradbe, niti s krvjo kozlov in telet, ampak s svojo lastno krvjo, enkrat vstopil v svetišče in nam dosegel večno odrešenje (ozdravljenje).

In videl sem, da je Kristus vstopil v svetišče s svojo lastno krvjo in da je Vrhovno sodišče vesolja sprejelo to kri kot rdeč pečat na večnem dokumentu mojega odrešenja. Vrnil sem se na Pismo Hebrejcem 1:3: »On, ki je bil sijaj njegove slave in podoba njegovega bitja ter je vse podpiral z besedo svoje moči, je, ko je sam odpustil naše grehe, sédel na desnico Veličanstva na višavah.«

In v Pismu Hebrejcem 9:24: »Kristus namreč ni šel v svetišče, ki ga je naredila roka, in ki je podoba resničnega, ampak v samo nebo, da se zdaj pokaže pred Božjo obličjem za nas.« Videl sem to. Videl sem Kristusa, ki je sedel tam na desnici Očeta.

In v Pismu Hebrejcem 7:25: »Zato je tudi zmožen vedno rešiti tiste, ki po njem prihajajo k Bogu, saj vedno živi, ​​da bi posredoval zanje.«

Potem sem razumel Pismo Hebrejcem 9:26: »Zdaj pa se je enkrat ob koncu sveta prikazal, da bi odpravil greh.«

Ni odpravil le greha, ampak je odpravil tudi mojega starega človeka, vse moje stare bolezni. Odpravil je vse slabo, kar se je kdaj dotaknilo mojega življenja.

Potem me je prijatelj vprašal: »Si že kdaj opazil Pismo Efežanom 1?«

»Saj Pismo Efežanom 1 znam na pamet.« Ko pa mi ga je odprl, sem videl nekaj, česar še nikoli prej nisem videl. Začnimo s sedemnajsto vrstico:

»Da vam Bog našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče slave, da duha modrosti in razodetja v njegovem spoznanju. Takrat sem spoznal, da mi je manjkalo spoznanja o njem.

Nisem se zavedal, kaj je storil in kako popolno in dovršeno je bilo delo, ki ga je opravil zame. Nisem se zavedal pomena novega stvarstva, ustvarjenega v Kristusu Jezusu. Zdaj sem prvič videl, da sem popolnoma prenovljeno bitje, da so stare stvari, ki so me držale v sužnosti, minile in da so jih nadomestile nove stvari – luč, življenje in ljubezen.

Takrat sem začel razumeti, kaj pomeni imeti »razsvetljene oči mojega uma, da bi spoznal, kakšno je upanje njegovega poklica in ... bogastvo slave njegove dediščine v [meni]« (Efežanom 1:18).

O tem nisem nikoli razmišljal. Bog je imel dediščino v meni. Nikoli se nisem zavedal, da ima dediščino, ki je po njegovi oceni bogata in polna slave v meni. In nato je želel, da spoznam izjemno veličino Njegove moči zame kot vernika.

Rekel je, da je po bogastvu svoje moči v Kristusu izvršil svoje vstajenje od mrtvih. Z drugimi besedami, prav ta sposobnost, ki je delovala v Jezusu, je moja.

Nato sem v Pismu Efežanom 1:20–23 videl, da je [Bog Kristusa posadil] na svojo desnico v nebeških prostorih, daleč nad vsako poglavarstvo, oblast, moč in gospostvo, in vsako ime, ki se imenuje, ne le na tem svetu, ampak tudi na prihodnjem: In vse je podredil njegovim nogam in ga postavil za glavo nad vsem Cerkvi, ki je njegovo telo, polnost tistega, ki vse izpolnjuje v vsem.

Nato se je Pismo Efežanom 2:6 dotaknilo mojega srca: »In [me] je skupaj z njim obudil in [me] posadil [z njim] v nebeških prostorih v Kristusu Jezusu.« Videl sem, da sem poistoveten z Njim, da sem dejansko posajen z Njim na tem mestu oblasti, in videl sem, da sem gospodar demonov; bil sem gospodar bolezni v tem imenu. Vidite, dal mu je ime, ki je nad vsakim imenom; bitij na zemlji, pod zemljo in nad zemljo. (Glej Filipljanom 2:9–10.)

V teh treh svetovih je vsako bitje podrejeno temu imenu in zdaj mi daje pooblastilo, da uporabljam tudi to ime. Postavil me je za gospodarja in jaz naj ga zastopam v svetu. Ne morem ga zastopati, če je moj gospodar hudič ali če je moje telo polno bolezni. Zdaj pa vidim, da je bolezen odstranjena. Postavil me je za svojo pravičnost v Kristusu. Ni me le postavil za svojo pravičnost, ampak mi je dal tudi oblast, ki je predstavljena v njegovem imenu

Bog je pravzaprav rekel: »Zdaj pojdite in naredite vse narode za moje učence. Dal sem vam moč. Dal sem vam svojo sposobnost. Lahko se smejite sovražniku, ker vam je Kristus postal modrost od Boga. Imate modrost, ki je večja od nasprotnikove modrosti, in sposobnost, ki je večja od nasprotnikove sposobnosti. Danes ste gospodar. Jaz sem v vas in jaz sem večji.«

Videl sem to in rekel: »Satan, si slišal te odlomke iz Svetega pisma? Ali vidiš, kar vem jaz? Poražen si. Jaz sem zmagovalec. Zdaj sem gospodar. Če bi bil na tvojem mestu, bi zdaj odšel!«

Zdaj hodim po veri – veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in se je zame dal. Spoznal sem, da sva eno.

 

– 37 –

Moja izpoved

avtor E.W. Kenyon

 

Naše besede nam dajejo položaj med ljudmi. Na enak način nam naše besede dajejo položaj pred nasprotnikom in pred Besedo. Če kot Božji otrok izpovem bolezen in neuspeh, grem na raven te izpovedi. Če vedno izpovem zmago in popolno zdravje ter razglasim, da so moje potrebe zadovoljene, grem na raven te izpovedi. Tukaj je kratka izpoved, ki sem jo napisal. Še nikoli je nisem nikomur prebral, vendar jo bom tukaj natisnil za vas.

Moj Oče, po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, sem prejel večno življenje, Tvojo naravo. To me je naredilo eno s Teboj. To me je naredilo to, kar si razglasil, da sem v Kristusu. Kakor je mladika trti, sem jaz Tvoj in Ti si moj. Moje srce poje to pesem popolne enosti s teboj, moj Oče; o moji popolni enosti s teboj, moj Gospod.

Tvoja narava je ljubezen, tako je tudi moja narava ljubezen. Iz mojega notranjega bitja teče ljubezen do vsega človeštva. Jaz sem, tako kot Ti, ljubeč. Skozi mene ta tok ljubezni neovirano teče. Ti si izvir v meni, izvir popolnega zdravja in živahnega življenja. Ta življenjski tok me napolnjuje z zdravjem in veseljem. Moje telo je Tvoj dom, eden od Svetinje nad Svetinjami, kjer nisi skrit, ampak si viden. To je dom zdravja, dom ljubezni. Njega, mojega vstalega Gospoda, si naredil za mojo Modrost.

Končno vem, kako uporabljati razodetje znanja. Vem, kako uporabljati čutno znanje. Moja zveza s Teboj me dela gospodarja okoliščin, saj sem se naučil, kako Ti pustiti, da imaš Svojo svobodo v meni, kako Ti pustiti, da se v meni izraziš. To me je osvobodilo starega kraljestva strahu in dvoma.

Jezus mi je dal pooblastilo, zakonito pravico, da uporabljam Njegovo ime, da lahko delujem v Njegovem imenu, prevzamem Njegovo mesto, opravljam delo, ki ga je On opravljal, in nadaljujem dela, ki jih je On začel. Tvoja sposobnost je postala moja sposobnost.

Tvoja milost me je prevzela. Sem suženj Tvoje ljubezni. Premagala me je in postal sem suženj ljubezni Tvojega Sina. Živiš v meni in skozi mene. Tvoje življenje in Tvoja ljubezenska narava me obvladujeta. Ti si moč mojega življenja. To življenje je kot vodnjak v meni. Spominjam se, kaj je Mojster rekel v Janezu 7:38, da bodo iz mojega notranjega življenja bruhali potoki žive vode. To so bile moje sanje: da bi bil majhen vodnjak, skozi katerega bi lahko vsak dan izlival Svoje življenje skozi mene, da bi blagoslovil ta sušni puščavski svet. Spoznal sem resničnost verza: »Večji je tisti, ki je v tebi, od tistega, ki je v svetu« (1 Janez 4:4).

Ti mogočni ljubeči Bog, dajem ti Tvoje mesto v meni.

Ti mogočni Oče Bog, opravi svoje ustvarjalno delo skozi mene. Bodi neoviran v mojem življenju. Kakšno milost si mi razkril, da bi mi dovolil uporabljati tvojo živo Besedo!

Na mojih ustnicah tvoje besede postanejo zdravilne besede, besede, ki dajejo vero, in besede, ki dajejo življenje! Vstani, moj Oče, in bodi velik v meni! Kolikokrat je moje srce vpilo, da bi bil lahko Bog v velikosti Boga v meni, da bi lahko izlil svojo dušo, sebe skozi mene z besedami in dejanji, da bi bil vsak del mojega bitja pod Tvojim vodstvom.

Ne prosim za ozdravitev, kajti z Njegovimi ranami sem ozdravljen.

Ne prosim za moč, ker je On moč mojega življenja.

Ne prosim za izpolnitev, ker je On moja polnost.

Ne prosim za pravičnost, ker sem jaz Njegova pravičnost v Kristusu.

Ne prosim za moč, saj je On v meni in vsa moč je zdaj v meni.

Načrtujem Njegovo sposobnost v meni, Njegovo ljubezensko naravo, ki me vodi, in Njegovo modrost kot svetilko, ki me bo vodila v vso resnico.

Puščam Te, da se sprostiš v meni.

Puščam Ti, da uporabiš moje sposobnosti, govoriš skozi moje ustnice in zdraviš skozi moje roke. Napolnjen sem s Tvojo polnostjo. Tvoja modrost in ljubezen sta moji. Nežnost in veličina ljubezni sta vsa moja. Tvoja nežna vztrajnost je postala del mene. Počivam v Tvojem počitku. Tvoj mir me drži v miru. Jaz sem Tvoj in Ti si moj. Življenje je veliko s Teboj v njem.

 

Spremlja Don Gossett

Opazujem, da se moja beseda izpolni. —Jeremija 1:12 (NIV)

Ko so naše besede v skladu z Božjo besedo, doživljamo nenehno manifestacijo Božjega blagoslova. Z vero in pritrdilno izpovedjo lahko naše besede spremenijo življenja in premikajo gore! (Glej Matej 21:21.)

Tukaj je le nekaj »besednih zmag«, ki sem jih spoznal, potem ko sem hodil z Bogom tako, da sem se strinjal z Bogom.

»Ali lahko dva hodita skupaj, če se ne strinjata?« (Amos 3:3).

Le osemnajst mesecev po tem, ko smo izgubili dom zaradi zasega, nam je Gospod priskrbel čudovit nov dom v Surreyju. Gospod me je postavil na mednarodni radio in finance prihajajo, mesec za mesecem, že več kot štirideset let.

Gospod mi je odstranil rakavo tvorbo z glave le nekaj ur pred načrtovano operacijo. Ko sem bil po smrti Joyce, moje drage prve žene, leta 1991 osamljen moški, je Bog pripeljal sladko in očarljivo Debro, da postane moja žena.

Še enkrat moram desetkrat reči: »Hvala Gospodu«! Gospod je vodil Whitaker House, da je začel izdajati moje knjige in jih sčasoma celo prevajal v številne druge jezike. Potem ko so prebrali mojo knjigo Kar rečeš, to dobiš, so me možje iz založbe World Harvesters v New Jerseyju povabili, da bi bil evangelist na velikih križarskih vojnah v Indiji. V prvih treh križarskih vojnah je bilo več kot dvesto tisoč ljudi »rešenih po milosti po veri« (glej Efežanom 2:8).

Povabljen sem bil, da prek radia Trans World Radio, ki je prihajal iz Monte Carla, na super elektrarni, ki je bila prvotno zgrajena za Hitlerja, da bi oznanjal nacizem, pridigam devetinosemdesetim državam.

Bog mi je dal popolno ozdravitev od hudih glavobolov, ki so dosegli vrhunec z osebnim obiskom Gospodovega angela. Dragocena izkušnja! To je bilo leta 1976 in bil bi najbolj presenečen, če bi po tej zmagi Besede kdaj trpel še kakšen glavobol. Kolikor se spomnim, v triinpetdesetih letih nisem zaradi slabega zdravja nikoli zamudil pridigarske naloge.

Po Božji milosti mi ni treba nikoli zamuditi »življenja v izobilju«, ker bi moral vzeti prost dan zaradi bolezni. Kot sem že prej pripovedoval, ko je moja hči Judy zbolela za redko krvno boleznijo, je izgovorjena Beseda povzročila, da je smrtonosna bolezen izginila iz njenega telesa in njeno življenje je bilo rešeno. Hvala Gospodu!

Besede delajo čudeže! Besede lahko premikajo gore! Besede, ki se ujemajo z Božjo besedo, se nikoli ne bodo vrnile prazne. »Moja beseda ... ki prihaja iz mojih ust ... se ne vrne k meni prazna, ampak bo izpolnila, kar hočem, in uspevala bo v tem, za kar sem jo poslal.« (Izaija 55:11)

Poklon EW Kenyonu

Pastor George Hunter je bil tesen sodelavec dr. EW Kenyona in najverjetneje avtor naslednjega poklona, ​​napisanega novembra 1930. Iz prve roke je poznal zmage in preizkušnje Kenyonovega življenja, njegove besede pa so polne ljubezni in skrbi. Njegovo sporočilo se je dotaknilo srca. Molim, da bo služilo tudi vam.

—Don Gossett Gore in doline

Nihče, ki ga poznamo, nima takega daru učitelja. Vsi se mu čudimo, a spomnimo se cene, ki jo je moral plačati. Videl sem dr. Kenyona trpeti, kot je trpelo le malo ljudi. V tistih zgodnjih dneh v biblijski šoli so stvari, skozi katere sem ga videl prestajati, skoraj neverjetne. Videl sem ga preganjati s strani bratov in sester. Spomnim se zgodnjih bojev proti lažnim naukom. Videl sem ga, kako je trpel finančno izgubo in nerazumevanje.

Videl sem delo lažnih prijateljev. Videl sem, kako so tisti, ki jim je pomagal, postali izdajalci. Vedel sem za srčne bolečine, ki jih množice niso poznale. Potem sem videl, kako sta prišli bolezen in smrt ter vzeli njegovo ženo [umrla je leta 1914]. Stal sem ob njegovem grobu. Videl sem, kako so ga ljudje oropali vsega, za kar si je prizadeval. Nanj so se zgrinjali laži, zmerjanja in žalitve, sredi vsega pa je hodil kot kralj in Bog mu je dal zmago v duši. Videl sem ga tudi uživati ​​srečne dni in blaginjo, ne da bi pri tem izgubil glavo. Spominjam se vrhuncev v njegovem življenju – ko je bila v polnem teku velika biblijska šola; ko so evangelizacijske ture pridobivale na tisoče ljudi; ko ga je država hvalila; ko si je spet vzel nevesto in imel srečen dom; ko je užival v ljubezni velike skupine mladih duhovnikov, ki jih je izšolal. Gore in doline so ena za drugo sodelovale, da so učitelja naredile to, kar je danes.

Besedilo knjige Mountains and Valleys je vzeto iz biltena neodvisne baptistične cerkve Figueroa (1930), kot je navedeno v knjigi EW Kenyon and His Message of Faith: The True Story avtorja Joeja McIntyreja (Lake Mary, FL: Charisma House, 1997), 153–154.

Poklon Donu Gossetttu Perspektiva hčerke, avtorica Judy Gossett

Danes zjutraj sem med gledanjem televizije opazovala več znanih evangelistov: Orala Robertsa, Rexa Humbarda in Roberta Schullerja. Zelo zanimivo je bilo opazovati sodelovanje in podporo njihovih otrok pri njihovem verskem delu. Zdi se, kot da je bil glavni dosežek vsakega od teh velikih mož to, da so bili njihovi lastni ljudje aktivno vključeni v njihovo delo, ki jih je podpiralo, verjelo vanje in ga iz vsega srca podpiralo. V imenu petih otrok Gossettovih se želim pokloniti našemu očetu Donu Gossetttu. Eden najbolj presenetljivih spominov, ki jih nosim iz otroštva, je, kako smo se nas sedem Gossettovih – oče, mama, Michael, Jeanne, Donnie, Marisa in jaz – natlačili v naš modri Buick letnik '56 in se vozili iz enega mesta v drugo na naših evangelizacijskih potovanjih. Ko smo postajali nemirni in utrujeni od igranja otroških iger v tesnih prostorih našega starega avtomobila, je oče oznanil: »V redu, otroci, čas je za biblijske zgodbe!« Ko je oče pripovedoval vznemirljive zgodbe iz Stare in Nove zaveze, nas je vsak dogodek in lik očarala, saj smo bili prepričani, da se bo vsak trenutek v kratkem nastopu pojavil Mojzes z desetimi zapovedmi v roki ali da bomo hodili po vodi ob Petru, kot je Jezus naročil! To so bile fascinantne, živahne zgodbe in požirali smo jih.

Času za biblijske zgodbe so sledili biblijski kvizi, »vaje z meči« in učenje Svetega pisma na pamet. Otroci smo imeli raje čas, preživet v Besedi s starši, kot katero koli drugo dejavnost na naših potovanjih. Na srečo me je Gospod velikokrat spomnil na Sveto pismo in lekcije, ki smo se jih naučili v teh dolgih urah v našem avtomobilu. To je bilo neprecenljivo pri gradnji duhovnega značaja in pričevanja, ki sta potrebna za učinkovito pričevanje za Kristusa.

Ker smo toliko potovali, nam je bilo težko vzpostaviti dolgoročne odnose z ljudmi, ki smo jih srečali. Posledično se je naša družina zbližala bolj kot kdaj koli prej. Veliko popoldnevov smo se ukvarjali s športom zunaj našega doma - motelske sobe – živahne igre baseballa in nogometa na dotik – ali pa so se pomerili v vzdržljivostnih dirkah in plavanju. Običajno je bil sredi veselega praznovanja naš najljubši tekmovalec in trener: oče.

Kljub globoki ljubezni in predanosti v naši družini se je zdelo, kot da nas nenehno pestijo skorajšnja revščina, bolezen, povprečnost in frustracije.

Nato smo se leta 1961 preselili nazaj v Kanado in Gospod je obrnil očetovo službo. Bog je očetu pokazal, da je moč Jezusovega imena, skupaj s pozitivnim izpovedovanjem Besede in veselo hvalo, ključ do uspeha in zmagovitega življenja. Te resnice so revolucionirale naša življenja!

Nikoli več ne bi mogli živeti v poraznosti preteklih let v službi. Ko smo odraščali, sta oče in mama kot najstnika imela z nami več težav. Vendar se tem oviram nista nikoli izognila, ampak sta se z njimi vedno soočila s temi odgovori: učenje, Beseda, Jezusovo ime in molitev. Michael, Jeanne, Donnie, Marisa in jaz nismo popolni, vendar imamo čudovito dediščino naših vztrajnih, v Kristusu prepričanih staršev.

In zdaj z Jeanninimi otroki, Jennifer in Alexandrom, še ena generacija prejema iste resnice, ki so se jih učili pred leti. To so bila vznemirljiva leta za očetovo službo. Gospod je odprl vrata radijskim oddajam Bold Living, ki so se širile v devetinosemdeset držav. Bog je povečal očetovo prepoznavnost kot avtorja in mu dal več kot osemdeset knjig za objavo.

Odprli smo pisarne v Kanadi in ZDA, da bi služili potrebam partnerjev, ki jih je Bog vzbudil, da bi podprli različne dosege službe.

Oče je več kot štiridesetkrat odpotoval v tujino, da bi širil dobro novico o Jezusovi ljubezni s tistimi, ki še nikoli niso slišali. Morda ste že slišali za Dona Gossetta kot evangelista, radijskega govornika, administratorja, avtorja ali misijonarja. S tem kratkim osebnim vpogledom upam, da ga nekoliko bolje poznate kot sočutnega Božjega moža, ljubečega očeta, ponosnega dedka in mojega čudovitega prijatelja.

 

O E.W. Kenyonu

EW Kenyon (1867–1948) se je v najstniških letih z družino preselil v Amsterdam v New Yorku. Kenyon je študiral na Amsterdam Academy in pri devetnajstih letih imel svojo prvo pridigo v tamkajšnji metodistični cerkvi. Prebijal se je skozi šolanje, obiskoval različne šole v New Hampshiru, pa tudi Emerson College of Oratory v Bostonu v Massachusettsu.

Kenyon je služil kot pastor več cerkva v zveznih državah Nove Anglije. Pri tridesetih letih je ustanovil in postal predsednik Bethel Bible Institute v Spencerju v Massachusettsu. (Ta šola se je kasneje preselila v Providence na Rhode Islandu in je znana kot Providence Bible Institute.)

Skozi njegovo delovanje v Betelu je bilo usposobljenih in posvečenih za to službo na stotine mladih moških in žensk. Potem ko je potoval po severovzhodu, oznanjal evangelij in videl odrešenje in ozdravljenje tisočev, se je Kenyon preselil v Kalifornijo, kjer je nadaljeval svoja evangelizacijska potovanja.

Več let je bil pastor cerkve v Los Angelesu in eden od pionirjev radijskega dela na pacifiški obali. Leta 1931 se je preselil na severozahod in njegov jutranji program, Kenyonova zračna cerkev, je bil dolga leta navdih in blagoslov za tisoče. Ustanovil je tudi baptistično cerkev Nove zaveze v Seattlu, kjer je dolga leta pastoriral.

V napornih letih svojega delovanja si je našel čas za pisanje in objavo šestnajstih knjig, pa tudi številnih dopisnih tečajev in traktatov ter skomponiral na stotine pesmi in pesnitev. Delo, ki ga je začel, še naprej blagoslavlja nešteto tisoče.

 

O Donu Gossettu

Don Gossett že več kot petdeset let služi Gospodu s polnim delovnim časom. Don se je ponovno rodil pri dvanajstih letih in le pet let pozneje odgovoril na svoj klic k delovanju, začenši s pomočjo svojim nerešenim družinskim članom.

Marca 1948 je Don premagal svoj dolgoletni strah pred javnim nastopanjem in resno začel svojo službo, pridigal je za dve podeželski baptistični cerkvi v Oklahomi.

Blagoslovljen z darom pisanja je Don postal urednik revije Bible College v San Franciscu; pozneje so ga povabili, da postane urednik mednarodne revije. Po tem je bil urednik revije Faith Digest T. L. Osborna, ki je vsak mesec dosegla več kot 600.000 domov.

Don se je izobraževal pri mnogih znanih evangelistih, začenši z Williamom Freemanom, enim vodilnih ameriških zdravilnih evangelistov v poznih štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Preživljal je čas tudi z Jackom Coejem in Raymondom T. Richeyjem.

Don je napisal številna dela, zlasti tista o moči govorjene besede in hvale. Njegovi spisi so bili prevedeni v skoraj dvajset jezikov in so po vsem svetu distribuirani v več kot petindvajsetih milijonih izvodov.

Poleg tega je Don posnel tudi številne zvočne serije. Njegov dnevni radijski program, ki se je začel leta 1961, je bil predvajan v devetinosemdesetih državah po vsem svetu.

Don je s svojo prvo ženo Joyce, ki je umrla leta 1991, vzgojil pet otrok. Leta 1995 je Don ponovno našel ljubezen za vse življenje in se poročil z Debro, maziljeno učiteljico Besede. Služila sta po vsem svetu in živela v Britanski Kolumbiji v Kanadi in v Blainu v zvezni državi Washington.

Kenyonovi spisi v tej knjigi so avtorsko zaščiteni. Vse literarne pravice in avtorske pravice za dela EW Kenyona ima Kenyon's Gospel Publishing Society, PO Box 973, Lynnwood, Washington 98048, Združene države Amerike. Spisi se uporabljajo z dovoljenjem Kenyon's Gospel Publishing Society. Nobenega dela Kenyonovih spisov ni dovoljeno reproducirati brez izrecnega pisnega dovoljenja z zgornjega naslova. Dovoljenje za citiranje iz knjige EW Kenyon in njegovo sporočilo vere: resnična zgodba avtorja Joeja McIntyreja je bilo vljudno dano s strani Charisma House, 600 Rinehart Road, Lake Mary, Florida 32746.

 

https://pdfcoffee.com/words-that-move-mountains-ew-kenyonpdf-pdf-free.html