Razmišljanja moja - Ezra 5:1-17 in 7:1-10:4 – RAZMIŠLJANJA

Ezra  5:1-17 in 7:1-10:4 – RAZMIŠLJANJA

 

 

 

Vedno, kadar se odločimo rasti v Gospodu, pride sovražnik, da bi to odločitev zavrl.

Znak duhovnosti je sad Duha.

 

Ko je Izraelovo ljudstvo, po vrnitvi iz izgnanstva ponovno začelo graditi tempelj, so pravzaprav ponovno obnavljali odnos z Bogom in drug z drugim.

 

V 70 letih izgnanstva so si glede na razmere v izgnanstvu ustvarili nov način bogočastja. Ta nov način je več kot formalizem, je novo srce za Boga in bližnje.

 

Pričevanje imajo v sebi.

 

Vsak kdor veruje v Gospoda Jezusa Kristusa, ima pričevanje v sebi.

Vprašati se moramo: "Ali tudi jaz ustavljam Božje delo?"

 

Zaradi grozilnih in lažnivih pisem nasprotnikov obnove gradnje, je bilo delo obnove zaustavljeno za 16 let. To je bilo za Božje ljudstvo čas velikega razočaranja.

 

Po teh letih je Gospod poslal preroka Ageja in Zaharija. To so služabniki, ki jih Gospod pošilja, da vzpodbudijo njegovo ljudstvo k ponovni gradnji. Nebeški Kralj pošilja služabnike, ki vzpodbujajo.

 

Vsaka Božja Beseda je preroška. Božje ljudstvo Izrael je moralo obnoviti svojo vero in karakter. Bog sam je tisti, ki vodi svetovna kraljestva.

 

Primerjava Zaharija 4 z Ezra 5.

 

V  Zahariji 4:10 beremo: »Zakaj kdo bo zaničeval dan skromnih začetkov?«

 

Bodi Zerubabel.

 

Gospod pravi v knjigi preroka Ageja 1:1-4:

 

V drugem letu kralja Dareja, v šestem mesecu, prvi dan meseca, se je GOSPODOVA beseda po preroku Ageju zgodila Zerubabélu, Šealtiélovemu sinu, upravitelju Judeje, in Ješúu, Jocadákovemu sinu, vélikemu duhovniku, rekoč: "Tako govori GOSPOD nad vojskami: To ljudstvo pravi: ‘Ni še prišel čas, da bi zidali GOSPODOVO hišo!’" GOSPODOVA beseda pa se je zgodila po preroku Ageju, rekoč: "Za vas same pa je čas, da prebivate v svojih hišah z deščenim obojem, medtem ko je ta hiša v razvalinah?"

 

V 7 poglavju Ezrove knjige je opisan ves potek obnovitve. 60 let od posvetitve prvega templja. Ljudstvo se je v tem času oddaljilo od Gospoda.

 

Gospod pošlje Malahija. Ezra je preiskal svoje srce in postavo.

Če imaš srce, ki gori za Božjo Besedo, potem živi, kar bereš.

Ezra je Božje ljudstvo zbral ob reki.

 

Tedaj sem jih zbral ob reki, ki teče proti Ahaváju, in tam smo se utaborili za tri dni. Opazoval sem med ljudstvom in duhovniki, pa nobenega od sinov levitov ni bilo tam. Ezra 8:15.

 

Zakaj so se ustavili? Odpravljali so se na 1700 km dolgo pot in morali so se na to dolgo potovanje pripraviti.

 

Tudi za nas, Božje ljudstvo, je pomembno, da preverimo naš odnos z Bogom, bližnjimi in cerkvijo. Vprašajmo se, kaj nam manjka.

 

Oni so odkrili, da jim manjkajo leviti. 220 slaviteljev ni bilo med njimi.

 

Vprašajmo se: "Kje so danes leviti?"

 

Vprašajmo se kaj govorimo, delamo, razmišljamo in s kom se družimo.

 

Satan vedno udarja na najnižja človeška čustva.

 

Ezra je tam ob reki razglasil post, da bi se ponižali pred svojim Bogom. Čakala jih je namreč 1700 km dolga pot na Sion. Iskali so Božje vodstvo.

 

Post je najmočnejše orodje Duha.

 

Odklonil je vojaško spremstvo in zaščito, ker ga je bilo sram, da bi Kralja prosil za to, če mu je rekel, da mu bo Njegov Bog pomagal.

 

Kraljeva ponudba je bila videti kakor od Boga, pa ni bila. Prav tako moramo biti čuječi tudi mi.

 

Ezri je Bog govoril, mu to rekel.

 

Ezra 8:31 Dvanajstega dne prvega meseca smo odrinili od reke Ahavá, da pojdemo v Jeruzalem. Roka našega Boga pa je bila nad nami in na poti nas je reševal pred sovražniki in zasledovalčevo roko.

 

Njegovo zaupanje je bilo utemeljeno na Bogu.

 

Rim 12:1-2

Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno bogoslužje.

In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.

 

Božji otroci moramo biti drugačni, kakor ljudje tega sveta.

 

Tudi mi se moramo vprašati, ali imamo prenizke standarde. Pomembno je prešteti vse, preveriti se. Tudi ko so prispeli v Jeruzalem, so se ponovno prešteli. Bog lahko uporabi le preverjene in poštene ljudi.

 

V Ezri 9:4-5 beremo:

Takrat so se ob meni zbrali vsi, ki so se zaradi grozot izgnanstva bali besed Izraelovega Boga. Jaz pa sem sedel potrt do večerne daritve. Pri večerni daritvi sem se vzdignil od svojega ponižanja ter s pretrganim oblačilom in plaščem pokleknil na kolena in iztegnil svoje roke h GOSPODU, svojemu Bogu.

 

Ezra je prevzel duh kesanja in spokorjenja. Pred Gospodom je stal v zastopniški molitvi in kesanju za celotno ljudstvo. Na koncu koncev se je ugotovilo, da je bil največji greh glede mešanih zakonov prav pri duhovnikih.

 

Ezra 10:1-2

Ko je Ezra molil in se jokaje obtoževal, zleknjen pred Božjo hišo, se je ob njem zbrala zelo velika množica Izraelovih mož, žena in otrok. Ljudstvo je bridko jokalo. Tedaj je spregovoril Šehanjá, Jehiélov sin izmed Elámovih sinov, in rekel Ezru: »Pregrešili smo se proti svojemu Bogu in si za žene jemali tujke izmed ljudstev dežele. Vendar je glede tega še upanje za Izraela.

 

V treh dneh so se zbrali v Jeruzalemu vsi pregnanci. Čeprav so stali na dežju in jih je bilo velika množica, so se odločili, da čim prej opravijo to zadevo, ugotovijo število mož, ki so vzeli za žene tujke in jih odpravijo iz svoje srede.

 

To govori tudi nam, kako nevarno je živeti v prevari. Pomembno za našo duhovno rast je, da vse prinesemo pred Gospoda.

 

Pred nami je po Svetem Duhu razprostrta globoka resnica drugega dela Ezrove knjige.

 

Najbolj me je pretreslo prav to, kako je Božje ljudstvo tudi danes, podvrženo ohladitvi od prve gorečnosti in ljubezni do Gospoda, čemur sledi neposlušnost Bogu in podvrženost grehu. Torej, kljub temu, da se je Božje ljudstvo pri reki ustavilo (za nas danes, je to Jezus Kristus), se postilo in molilo, so šele po dolgotrajni poti proti Jeruzalemu spoznali, da je še vedno greh med njimi. In spet je sledilo spokorjenje, molitev in takojšnja reakcija na greh s poslušnostjo Božjim ukazom.

 

Danes si ne predstavljam, da bi bili tako poslušni Bogu, da bi vsi, ki imajo neverne žene, le te odpustili, skupaj z otroci.

 

Dejansko Bog tega od nas niti ne pričakuje. Ta Beseda nas le opozarja, da greh iztrebimo v celoti, skupaj z morebitnim podmladkom. Bog zahteva popolno izkoreninjenje greha iz našega življenja in iz našega srca.

 

Ko pomislim na teh njihovih 70 let izgnanstva in neprestanega trpljenja v ujetništvu in podjarmljenju, spoznam, kako pomembno je čuječe, skrbno, preudarno, modro in poslušno slediti Bogu in mu biti popolnoma poslušen. Kajti če pride do izgnanstva, je to pogubljenje in trpljenje za vse generacije, od starčkov, do odraslih in otrok. Imamo veliko odgovornost za vsakogar. Od vsakega posameznika je namreč odvisno, kako bo Bog gledal na celotno skupnost. Vsi smo namreč udje Kristusovi. Soudeleženci soka Življenja, ki se pretaka po naših duhovnih žilah iztekajoč se iz Kristusa, naše Trte.

 

Zgrozim se ob tem, kako je Bog zaradi enega družinskega poglavarja, ki je grešil z nezvestobo ali uporništvom proti Božjemu služabniku, pokončal vso družino, od najmanjšega do najstarejšega. Izkoreninil je za vedno, vso rodovino, popolnoma vse. Bog je glede greha dosleden in neusmiljen.

 

Rekli bi: "Saj to je Bog, ki mu ni mar če umre nedolžno dete?" Toda Bog je še predobro vedel, da malo kvasu, prekvasi vse testo.

 

Ali ni to resno opozorilo za nas, Božje ljudstvo Nove zaveze, da se nebi le lenobno in nedejavno zanašali na Gospodovo milost?

 

Zakaj je tako malo molivcev? Ker se jih premalo zaveda, da je hoja za Gospodom tudi aktivna in dejavna poslušnost Božjim zapovedim Nove zaveze, ne samo mirno in brezdelno počivanje na Božjih obljubah, v čakanju na večno življenje.

 

Kdo ima lahko največ telesne moči? Tisti, ki se neprestano giblje. Tako ima tudi aktiven kristjan lahko močno razvite duhovne mišice, če aktivno udejstvuje prepričanje svoje vere v Kristusa.

 

Če je bilo torej Božje ljudstvo neprestano podvrženo stalnici, greh, kesanje, predajanje, koliko bolj smo podvrženi temu mi, ki se včasih preveč ležerno naslanjamo na Milost, ki je videti tako dobrohotna in dopuščajoča v smislu Božjega usmiljenja in potrpežljivosti.

 

Smo odrešeni za to, da bomo lagodni kristjani, medtem, ko je Jezus strahotno trpel za naše grehe na križu? Ali ni namen Njegove odkupitve mnogo globlji. On želi poslušne, aktivne in dejavne sodelavce, prijatelje, učence.

 

Rezultat Njegove zastopniške smrti je naše življenje, naše življenje v poslušnosti Bogu, pa je obroditi sad in pridobivati nove učence in sodelavce za Gospoda.

 

Zakaj je danes to tako težko? Ali se ne počutimo včasih kakor poslanci, ki so bili odposlani v obljubljeno deželo, ko so tam še prebivali velikani? Zakaj nismo sposobni videti, da je tisti, ki je v nas večji in mogočnejši, kakor vsi velikani tega mesta in naše majhne dežele?

 

Bomo torej pripravljeni preiskati svoje srce? Bomo dovolili Svetemu Duhu, da nam pokaže kaj nam manjka? Danes je vsak od nas lahko levit. Saj smo vsi imenovani Sveto duhovništvo. Nihče pred Bogom ne bo imel izgovorov, ko mu pokaže njegovo nedejavnost, lenobo, mlačnost in greh.

 

Preverimo se na osnovi Božje Besede. Zvišajmo svoje standarde in jih uskladimo z Božjimi. Z Gospodom nam lahko uspe.

 

Začnimo bridko jokati. Toda, kdo bo jokal, če najprej ne vidi svojega resničnega stanja pred Bogom in resničnega stanja Cerkve, ki ji pripada, katere eden od udov je po  Božji milosti.

 

O, Bog Sveti Duh, daj nam duhovni spregled, da doumemo, kar naše človeške oči ne vidijo in da naše srce spozna globine in visočine Božjih poti, da se odpravimo k obnovi obzidja, k ponovni, zvesti poslušnosti in popolni predaji Božji volji za Kristusovo Cerkev v naši deželi, k zazidavanju razpok, ki so jih v naših srcih pustile rane prizadetosti in grenkobe, ko to dobrovoljno predamo skozi kesanje in odpuščanje.

 

Je v nas strah Božji dovolj velik, da bomo izbrali najboljšo, čeprav najtežjo pot, katere konec je večna radost v Večnem mestu, ožarjenem z Lučjo Kristusove slave. Amen!

Aleluja!