Razmišljanja ob Apostolskih delih
2:36-38;41
36 Zagotovo naj torej vé vsa Izraelova hiša:
tega Jezusa, ki ste ga vi križali, je Bog naredil za Gospoda in Mesija.«
37 Ko so to slišali, jih je do srca pretreslo.
Rekli so Petru in drugim apostolom: »Bratje, kaj naj storimo?«
38 Peter jim je odgovoril: »Spreobrnite se!
Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih
grehov in prejeli boste dar Svetega Duha.
41 Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so se
dali krstiti; in tega dne se jim je pridružilo približno tri tisoč ljudi.
Apostolska dela 2:38
Gospod
Jezus Kristus, je svojim učencem naročil, naj ne odhajajo iz Jeruzalema, temveč
počakajo na Očetovo obljubo, o kateri so slišali od Njega. Rekel je:
»Toda
prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in
Samariji ter do skrajnih mej sveta.« Apostolska 1:8.
»Po
teh besedah je bil vzet v nebo. Na binkoštni dan v Jeruzalemu, je bil med
drugimi tudi Apostol Peter napolnjen s Svetim Duhom, s to močjo od zgoraj, ki
jo je napovedal Jezus Kristus in prejel tudi nadnaravni pogum. Napolnjen je bil
z močjo od zgoraj in sam Duh mu je dal izgovarjati te besede:
»Zagotovo naj torej vé vsa
Izraelova hiša: tega Jezusa, ki ste ga vi križali, je Bog naredil za Gospoda
in Mesija.« Apostolska
2:36.
Mesija
pomeni Maziljenec v Grščini Christos, v Hebrejščini Jehošua.
Jezus,
je svojih dvanajst učencev poslal na pot oznanjanja Nebeškega kraljestva, z
besedami: »Pojdite rajši k izgubljenim
ovcam Izraelove hiše«. Mt 10:6.
Tudi
Kanaanski ženi je Gospod Jezus povedal: »Poslan
sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« Matej 15:24
Peter
je te besede govoril pravovernim Judom. To je isto, kakor da bi danes govoril
tradicionalnim kristjanom. Judje v Jezusu niso prepoznali Mesije in Gospoda,
temveč le konkurenco in spotiko tedanji duhovščini, človeka, ki si upa
imenovati se Božji Sin. Zato so ga križali, da bi se ga znebili. Čeprav jim je
Pilat dal na izbiro Jezusa, ali Barabo,
so izbrali Barabo.
Ko
so slišali te besede, ki so bile polne prepričevalne moči Svetega Duha, so
spoznali da so naredili veliko in usodno napako. Ubili so tistega, ki ga je Bog
pripravil kakor žrtveno Jagnje, za grehe vseh ljudi, ne samo za Jude.
Sodelovali so pri umoru Boga, še več, Božjega Maziljenca in njihovega
Odrešenika.
Vzverovali
so v resničnost besed, ki so bile izgovorjene po Petru in spoznali, da so se strašno zmotili in da napake ne morejo
popraviti. Doumeli so, da so v veliki nevarnosti, da jim ni pomoči, da so veliki
grešniki pred Bogom.
Ko so to slišali, jih je do
srca pretreslo. Rekli so Petru in drugim apostolom: »Bratje, kaj naj
storimo?« Apostolska 2:37
Ponižali
so se in prosili za nasvet in rešilni odgovor. Bili so pretreseni nad
grozljivostjo svojega dejanja in sami niso bili sposobni razumeti in razpoznati
rešitve, ker niso poznali vse resnice. Bili so zmedeni, prestrašeni in
izgubljeni. Besede, ki jih je povedal Peter, so jih globoko prepričale o
njihovi grešnosti pred Bogom.
Ko
je Peter videl, da so prepričani v svojo izgubljenost in grešnost, jim pove za
izhod:
»Spreobrnite se! Vsak
izmed vas naj se dá
v imenu Jezusa Kristusa krstiti v
odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha. Apostolska dela 2:38.
Peter
jim je pokazal rešitev. Rešitev je videl v tem da se spreobrnejo, da se spokorijo
za svoj greh. Ali bodo oni to sporočilo res hoteli sprejeti in to narediti?
Če
nebi bili tako globoko prepričani o svoji izgubljenosti, bi mu lahko takoj
odgovorili: »Mi naj se spreobrnemo, saj smo vendar že od rojstva Judje, vestno
izvršujemo zapovedano judovsko tradicijo v katero verujemo, naša dela in naše
verovanje je popolno. Sveto pismo znamo
na pamet, izvršujemo vse zakone in predpise, kaj naj še dodamo tej dovršenosti in popolni poslušnosti postavi? Še
celo desetino dajemo od vsega, kar pridelamo. Od rojstva že vemo, kaj je prav
in kaj ne.
A
prav njim, ki so bili tako popolni, pravi apostol Peter, da se morajo
spreobrniti. Torej, jim ni preostalo nič drugega, kakor da to storijo. To je
pomenilo, da morajo zapustiti uhojeno pot, ki so je bili navajeni, edino katero
so poznali in ki jim je dajala občutek ponosa, da so popolni in nezmotljivi
verniki svoje večinske tradicije ter poslušno izvršiti napotek dan od nekega neznanega
apostola, ki ga je imela večina Judov za člana neke nove krščanske »sekte«,
Kristusovih učencev.
Bili
so poslušni. Verovali so tistemu, kar so slišali. Obrnili so se v drugo smer, v
izhod podan po živi Besedi iz nebes, ki je obetala mnogo več, kakor mrtvo
verovanje. Doživeli so spreobrnjenje.
Torej,
apostol Peter jim je izhod pripravil v dveh točkah:
1.) Spreobrnite
se.
2.) Vsak
od vas naj se da krstiti v odpuščanje svojih grehov.
Peter
jim je s tem hotel dati vedeti, da so pred odločitvijo, ali javno priznati da
so grešniki, navkljub pobožnemu življenju in izvrševanju postave in zahtev
tradicije in se za greh spokoriti, ali pa iti naprej po isti poti in trmasto
vztrajati na zmotnem prepričanju, ki jih vodi v propad, večne ločenosti od
Boga. Če nebi bili najprej popolnoma prepričani v to, da so grešniki, bi to
storili iz koristoljubja, le na videz, nebi pa se zgodilo v srcu.
Gospod
Bog pa pravi v Svetem pismu: »Ko pa
se bo kdo spreobrnil h Gospodu, se bo zagrinjalo
odgrnilo.« 2 Kor 3:16
Sam
Bog bo tistemu, ki se bo ponižal in priznal da je grešil in bil v zmoti in
nespoznanju, po Svetem Duhu pomagal razumeti in doumeti novo pot, pot ponižnosti
in strahospoštovanja do Boga, ki je svojega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa,
poslal na križ kakor edino zadostno, spravno daritev za greh. Zagrinjalo
zaslepljenost se umakne, ko Sveti Duh grešniku v srcu jasno prikaže umazanijo
njegovega greha, in ga popelje v kesanje, spokorjenje in spreobrnjenje. Če mu
svoje življenje predamo in ga sprejmemo v svoje srce, kakor svojega osebnega
Odrešenika in Zveličarja, postanemo Njegovi otroci. Za to potrebujemo otroško
vero.
Nepoznavanje
prave resnice in človekovo uporništvo proti Bogu, onemogočata spreobrnjenje, ki
edino lahko izpelje človeka iz samopravičnega, ponosnega in samovšečnega, ter
samozadostnega tradicionalnega vernika v ponižnega kristjana, ki je pripravljen
prostovoljno postaviti svoje življenje, pod avtoriteto Boga.
Šele ko sta izpolnjena ta dva
pogoja, je nanovo rojeni kristjan lahko deležen krsta v Svetem Duhu.
Sveto
pismo nam jasno pove, da se to lahko zgodi šele po spreobrnjenju in po krstu v
odpuščanje grehov. Tu izvemo, da se lahko krsti le odrasla oseba. Dojenček tega
ne more storiti, ker še ni sposoben to razumeti. Nihče, prav nihče na svetu
tega ne more narediti namesto njega. Za to odločitev potrebuješ razumeti Besede
Svetega pisma:
Zagotovo naj torej vé vsa
Izraelova hiša: tega Jezusa, ki ste ga vi križali, je Bog naredil za Gospoda in
Mesija.« Apostolska dela 2:36.
Nato
pa slišimo: Jaz vas krščujem v vodi
za spreobrnjenje (pravi
Janez Krstnik) ; toda on
(Jezus Kristus), ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da
bi mu nosil sandale. On vas bo krstil
v Svetem Duhu in ognju«. Matej 3:11
In
prav tako v Marko 1:8 »Jaz sem vas
krstil v vodi, on pa vas bo krstil v Svetem Duhu.«
Tudi
Gospod Jezus Kristus je bil krščen kot odrasla oseba, v starosti 30 let v reki
Jordan. Krstil ga je Janez Krstnik.
»Tiste dni je prišel Jezus iz
Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil v
Jordanu«. Marko 1:9.
Ko
je bil Jezus kakor dojenček prinesen v tempelj, je bil le blagoslovljen, krščen
pa kot odrasla oseba. S tem dejanjem nam daje zgled, da tudi mi delamo tako.
Sveto pismo je namreč v celoti navodilo in kažipot zglednega krščanskega življenja.
To je Božja volja za vse ljudi.
Duhovni
krst pa se zgodi po Jezusu Kristusu, skozi Njegovega zastopnika, Svetega Duha,
ki ga je Oče poslal po tem, ko je bil Jezus Kristus vzet v nebesa, na Očetovo
desnico. Krst v Svetem Duhu izvrši Bog.
Le ta ni posledica človeškega dela, prizadevanja ali truda, njegove svetosti in
pobožnosti, temveč sledi poslušnosti človeka Bogu, skozi besede Svetega pisma.
Zato
nikakor ni pričakovati, da bo človek prejel Duha skozi izvrševanje verske
tradicije v obliki birme ali obhajila. Pogoj je jasen: (1) spreobrnjenje in (2) krst v vodi za
odpuščanje grehov.
To
je razumska odločitev, oplemenitena z delovanjem Svetega Duha. Nihče, prav
nihče, ne more tega storiti za drugega ali namesto njega. Vsak sam mora te
stvari urediti z Bogom, ko je dovolj star, da to razume. Vsak sam mora biti skozi
resnico Evangelija vpeljan v spoznanje in mora sam narediti odločitev za Boga,
ali ostati v tradiciji, v katero je bil vcepljen skozi vero staršev, ki pa v
večini primerov oznanja le del resnice.
Bog
pa pravi v Janez 8:32 »In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.« Ta resnica je podana iz Svetega pisma, žive Besede Evangelija.
Srednje
poti ni. Pri Bogu ni kompromisov ali pomožnih načinov. Božja Beseda tako pravi.
Božja beseda je Da in Amen, Alfa in Omega. Kdor to sprejme in se dovoli Bogu
spremeniti, postane nova stvaritev v Kristusu Jezusu in stopi na ozko pot, ki
vodi v večno življenje.
Resnično,
resnično, povem vam: Kdor posluša mojo
besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno
življenje in ne pride v obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v življenje. Janez 5:24
Tisti, ki so sprejeli njegovo
besedo, so se dali krstiti; in tega dne se jim je pridružilo približno tri
tisoč ljudi. Apostolska
dela 2:41.
Katero besedo so sprejeli? Petrovo. Toda Peter je bil poln Svetega
Duha in besede, ki jih je govoril niso bile od njega, temveč od Boga. Pavel nam
to jasno pove v Pismu Galačanom 1:12.
»Nikakor ga (Evangelij) namreč nisem prejel in se ga naučil od človeka, temveč po razodetju Jezusa Kristusa«.
Ko
človek sprejme avtoriteto Svetega pisma, skozi katerega govori Bog, preide iz neposlušnosti
v poslušnost. Iz Petrovih ust so prihajale Božje besede, sicer se nebi moglo
zgoditi, da bi se kar tri tisoč ljudi v enem dnevu spreobrnilo in pridružilo
Petru in apostolom. Torej so na osnovi Besede od zgoraj, spoznali da so
grešniki, ter se odločili da bodo živeli drugače kakor do sedaj. Sveto pismo
samo trdi v Marko 16:16:
»Kdor veruje in je krščen, bo zveličan, a kdor ne veruje, bo
obsojen.«. (Chr.prevod).
Beseda
ne pravi kdor bo krščen in veruje, temveč kdor
veruje in je krščen. Vrstni red je zelo pomemben, ker ga je določil Bog.
Nekatere
veroizpovedi so to zaporedje obrnile in ljudje so to pojasnilo sprejeli, ker
sami ne berejo Svetega pisma, da bi iz njega zvedeli vso resnico, temveč
sprejmejo sporočila iz druge roke, ne direktno od Boga Besede.
Bodimo
tudi mi vsi, kateri smo prestopili v Božjo čredo, kakor Peter in ostali učenci,
kakor pravijo v Apostolskih delih 4:13:
»Videli so Petrovo in
Janezovo pogumno odkritost; opazili so, da sta
preprosta človeka in brez izobrazbe. Čudili so se in so spoznali, da sta se
družila z Jezusom, « da
bodo tudi skozi nas, v naši deželi, ljudje spoznali in videli, da smo se
družili z Jezusom, da bo vsak, prav vsak, ne glede na izobrazbo in pomembnost,
pogumno pričeval o svojem Odrešeniku, kakor da na tem svetu ni pomembnejšega in
vrednejšega dela, kot je to.
2006
Ni komentarjev:
Objavite komentar