Razmišljanja moja - KAKO PREJETI SVETEGA DUHA IN BITI KRŠČEN V SVETEM DUHU

 

KAKO PREJETI SVETEGA DUHA IN BITI KRŠČEN V SVETEM DUHU

 

Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju. Nenadoma je nastal z neba šum, kot bi se bližal silovit vihar, in napolnil vso hišo, kjer so se zadrževali. Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. (Apostolska dela 2:1-4). 

Mnogo knjig je bilo že napisanih na temo Krsta v Svetem Duhu. Knjiga se prebere in ponovno odloži na neko polico s knjigami.  Nekateri jo mogoče večkrat preberejo in celo želijo to doživeti, kar v njej piše; to imeti, a nimajo dovolj vere, da bi to prisvojili zase.

Čeprav je knjiga Apostolskih del knjiga, ki jo imenujejo Knjiga Svetega Duha, nam ni potrebno iti tako daleč v Svetem pismu, da bi spoznali nekaj osnovnih resnic o Svetem Duhu.

Lahko začnemo z Evangelijem po Janezu.

In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha!« (Janez 20:22).

 

Tu je opisano, kako je Jezus, po svoji smrti na križu in vstajenju iz groba, svoje prve učence nadnaravno izpolnil s Svetim Duhom, (dihnil je vanje).

 

Med drugim tudi z namenom, da bi imeli tako kot On, ko je bil še živ, moč odpuščati ljudem grehe.

 

»Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.« (Janez 20:23).

 

Podobno je Jezus naredil tudi, za časa svojega službovanja na zemlji, preden je poslal svoje učence, da bodo delali ista dela kot On. Brez Svetega Duha je bilo to nemogoče, Le-ta pa je bil prvič poslan na zemljo po Jezusovi smrti, ko je bil poslan Sveti Duh, kot naš Tolažnik.

 

»Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.« (Janez 16:7).

 

Poklical je k sebi dvanajstere ter jim dal moč in oblast nad vsemi demoni in za ozdravljanje bolezni. Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo in ozdravljat bolnike. (Luka 9:1-2).

 

Janez je bil izbran že pred svojim rojstvom, da bo glas vpijočega v puščavi, ki zravnava Gospodovo pot. (Janez 1:23).

 

Imel je veliko poslanstvo in zanj je bilo rečeno, da ni večjega, rojenega od žená, (Luka 7:28) vseeno pa je farizejem na njihova vprašanja kdo je, odgovoril, da ni Mesija.

 

Janez Krstnik je bil izpolnjen s Svetim Duhom že v materinem telesu.

 

». . . . Ker bo velik pred Gospodom. Vina in opojne pijače ne bo pil in že v materinem telesu bo napolnjen s Svetim Duhom. (Luka 1:15).

 

Janez Krstnik nam v Janez 1:33 pove nekaj zelo pomembnega, da je Gospod Jezus Kristus tisti, ki krščuje v Svetem Duhu.

 

In jaz ga nisem poznal; tisti, ki me je poslal krščevat v vodi, mi je rekel: ›Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje v Svetem Duhu.‹ (Janez 1:33).

 

To pomeni, da tega ne more narediti noben človek in nobena stvar, ampak samo Bog. Dejansko vsak vernik prejme Svetega Duha, ko vzveruje v Jezusa Kristusa, kot v svojega Odrešenika in Zveličarja, po veri. In Bog ve, kdaj je to. In takrat brez odlašanja izpolni naše hrepenenje.

 

Toda še več, ne samo da krščuje v Svetem Duhu, ampak v Svetem Duhu in ognju.

 

Je Janez vsem odgovoril: »Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene, kateremu nisem vreden odvezati jermenov njegovih sandal; on vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju.« (Luka 3:16).

 

Nekateri ljudje, ki pripadajo religiji tradicije, prakticirajo podeljevanje svetega duha skozi določene obrede. Žalostno pa je, da se ti zaradi teh obredov popolnoma nič ne spremenijo, ne postajajo drugačni, duhovno zrelejši, ampak velikokrat slabši. Zakaj? Ker se zanašajo na človeka, za katerega mislijo da ve, kaj dela, ker je študiral teologijo, ne preverijo pa tega v Svetem pismu, ali je res tako.

 

Na tak način pripadajo množice neki določeni religiji, ki se z mnogimi dejavnostmi trudi, kolikor toliko uravnavati življenje svojih ljudi, s človeško močjo in s človeškimi dogmami, da bi dajali vtis pomembnosti in pravovernosti.

 

Bog pa želi, da smo Njegovi. Njegovi pa smo lahko le, če se mu predamo in ga sprejmemo.

 

V začetku je bila Beseda (Jezus Kristus) in Beseda je bila pri Bogu in Beseda (Jezus Kristus), je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temi, a tema je NI SPREJELA. (Janez 1:1-5).

 

Če od rojstva pripadaš neki religiji, v katero si bil vrojen, zaradi vere staršev, nikoli pa s svojo lastno odločitvijo in po veri v Božjo besedo, ki ga opisuje, ne sprejmeš Jezusa, za svojega osebnega Odrešenika, potem nisi Njegov. Si samo del religije.

 

Po tem, pa ko prejmemo Svetega Duha so vse Božje obljube napisane v Svetem pismu naše, če jih sprejmemo z vero, kajti od takrat naprej nam Sveti Duh daje razumevanje Besede.

Kakšna je bila Petrova pridiga takoj po krstu v Svetem Duhu, ki so ga Jezusovi učenci skupaj s Petrom prejeli, ko so v gornji izbi čakali nanj? Po tej pridigi se je spreobrnilo 3000 ljudi iz judovske verske tradicije, v vero v Jezusa Kristusa.

 

»Zagotovo naj torej vé vsa Izraelova hiša: tega Jezusa, ki ste ga vi križali, je Bog naredil za Gospoda in Mesija.« Ko so to slišali, jih je do srca pretreslo. Rekli so Petru in drugim apostolom: »Bratje, KAJ NAJ STORIMO?«

 

»Peter jim je odgovoril: »SPREOBRNITE SE! Vsak izmed vas naj se dá v imenu Jezusa Kristusa krstiti v odpuščanje svojih grehov in prejeli boste dar Svetega Duha. Zakaj obljuba velja vam in vašim otrokom in vsem, ki so daleč, kolikor jih bo k sebi poklical Gospod, naš Bog.«

 

Prepričeval jih je še z mnogimi drugimi besedami in jih opominjal in jim govoril: »Rešíte se iz tega pokvarjenega rodu!« Tisti, ki so sprejeli njegovo besedo, so se dali krstiti; in tega dne se jim je pridružilo približno tri tisoč ljudi. (Apostolska dela 2:36-41).

 

»V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili.« Apostolska dela 4:12

 

Nato ju je popeljal ven in vprašal: »GOSPODA, KAJ NAJ STORIM, DA SE REŠIM?« Odgovorila sta mu: »Veruj v Gospoda Jezusa in rešen boš ti in tvoja hiša!« Nato sta oznanila Gospodovo besedo njemu in vsem, ki so bili v njegovi hiši. Vzel ju je s sabo še tisto nočno uro ter jima izpral rane; in pri priči se je dal krstiti (v vodi) z vso svojo družino.« (Apostolska dela 16:30-33).

 

»Če torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.« (Luka 11:13).

 

Tedaj sta nanje polagala roke in prejemali so Svetega Duha. (Apostolska dela 8:17).

 

Samo veruj in Bog ti bo dal, kar želiš; Svojega Duha v tvojo notranjost, katerega znak je tudi govorjenje v drugem jeziku.

 

Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. (Apostolska dela 2:4).

 

Vendar enkratna napolnitev s Svetim Duhom ni dovolj za vse življenje. Božja beseda nas opozarja, naj se napolnjujemo s Svetim Duhom. Ali to pomeni, da bi Božji služabniki znova in znova morali polagati roke na nas, da bi bili dovolj napolnjeni?

 

Ne. Nadaljnje napolnjevanje je Bog prepustil nam. Napolnjujemo se, ko beremo Sveto pismo, ko molimo, ko pričujemo o Kristusu in o tem, kaj je storil za nas, ko molimo v Duhu, ko slavimo našega Gospoda.

 

»In ne opijanjajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh: nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi, ko v svojem srcu prepevate in slavite Gospoda. V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse.« (Efežanom 5:18-20).

 

 

Sprejmi v veri.

 

2007