Razmišljanja moja - HROMI OZDRAVI

 

Hromi ozdravi

Peter in Janez sta šla ob deveti uri molit v tempelj.

Prinesli so moža, ki je bil od rojstva hrom.

Vsak dan so ga polagali pred tempeljska vrata, ki se imenujejo Lepa, da bi prosil vbogajme tiste, ki so prihajali v tempelj.

Ko je mož videl, da nameravata Peter in Janez stopiti v tempelj, ju je prosil miloščine.

Peter in Janez sta se zazrla vanj in Peter je rekel:

»Poglej naju!«

Mož ju je napeto gledal, če bo kaj dobil.

Peter pa je rekel:

»Srebra in zlata nimam, dam ti pa, kar imam: v imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, hôdi!«

In prijel ga je za desno roko in ga dvignil.

V hipu so se mu utrdila stopala in gležnji.

Skočil je pokonci, čvrsto stal in hodil.

Šel je z njima v tempelj in hodil okoli, poskakoval in hvalil Boga.

Vse ljudstvo je videlo, kako hodi in hvali Boga.

Prepoznali so ga: bil je prav tisti, ki je navadno sedèl pri tempeljskih Lepih vratih in prosil vbogajme.

In čudili so se in bili čisto iz sebe spričo tega, kar se mu je zgodilo.

Apostolska dela 3:1-10

Pravijo, da Sveto pismo ni namenjeno samo branju, kajti včasih beremo tako, da sploh ne vemo kaj beremo. Beremo s prepričanjem, da to pa že tako ali tako poznamo in na koncu se niti ne spomnimo kaj smo prebrali.

Če hočemo, da bi Besedo, ki jo beremo spoznali globlje, jo moramo razmišljati.

Peter in Janez sta šla ob deveti uri molit v tempelj. (Apd 1:1).

Zakaj sta šla apostol Peter in Janez v tempelj? Saj sta bila nanovo rojena kristjana, ki sta osebno poznala svojega Odrešenika - Jezusa Kristusa. Zakaj sta šla v "poganski", tempelj, kjer nista mogla poslušati nič o Jezusu Kristusu kot o Odrešeniku, ampak le o Mesiji iz Stare zaveze, ki mora priti. Kaj je bil njun namen vračanja v tempelj kljub temu, da sta osebno poznala Jezusa Kristusa - Mesijo, ki je imel priti kot izpolnitev Stare zaveze.

Verjamem, da sta šla predvsem z namenom, da to kar sta bila in kar sta poznala preneseta ljudem, ki Jezusa še niso poznali na način, kot ga danes predstavljajo spisi Nove zaveze. Oni so bili takrat edina živa Biblija, kajti Nova zaveza takrat še ni bila napisana.

Prinesli so moža, ki je bil od rojstva hrom. Vsak dan so ga polagali pred tempeljska vrata, ki se imenujejo Lepa, da bi prosil vbogajme tiste, ki so prihajali v tempelj. Ko je mož videl, da nameravata Peter in Janez stopiti v tempelj, ju je prosil miloščine.
(Apostolska dela 3:2-3)

Preden sta prišla Apostol Peter in Janez na poti proti templju, pred tempeljska vrata, so tja kakor običajno prinesli hromega. Jaz ne vem, ali sta ga Peter in Janez videla že kdaj prej, ali prvič. Domnevam, da sta ga videla že kdaj pred tem, saj so ga vsak dan

polagali pred tempeljska vrata.

Ta človek je bil od rojstva hrom. Ker ni mogel delati, za svoje preživetje, se je preživljal na edini možni način, ki ga je poznal, s prosjačenjem. Ko je zagledal apostola, ki sta prihajala pred tempeljska vrata, je za miloščino prosil tudi njiju.

Peter in Janez sta se zazrla vanj in Peter je rekel: »Poglej naju!« Mož ju je napeto gledal, če bo kaj dobil. Peter pa je rekel: »Srebra in zlata nimam, dam ti pa, kar imam: v imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, hôdi!« In prijel ga je za desno roko in ga dvignil. V hipu so se mu utrdila stopala in gležnji. (Apd 3:4-7).

Kaj sta naredila Peter in Janez, ko ju je hromi prosil za miloščino? Najprej sta se zazrla vanj. Oba sta se zazrla vanj. In Peter mu je rekel: »Poglej naju!« Zakaj je rekel prav tako, kot je? Zakaj je bilo tako pomembno, da ga hromi pogleda in ne samo da ga posluša? Mogoče je pa tudi Peter sam želel imeti vpogled v njegove oči.

Hromi ju je napeto gledal, kajti pričakoval je, da mu bosta potem, ko ju bo ubogal, dala tisto, za kar ju je prosil. Toda ni se zgodilo tako, kakor je pričakoval in prejel od ljudi, ki so prihajali kot onadva, k tempeljskim vratom. Niti slutil ni, kako zelo se bo v današnjem dnevu njegova življenjska situacija spremenila prav zato, ker je tistega dne pogledal in poslušal pravega človeka.

Peter pa je rekel: »Srebra in zlata nimam, dam ti pa, kar imam: v imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, hôdi!« Aleluja!

Torej, Peter mu je rekel, naj ga pogleda in potem, ko je v njegovih očeh videl vero (za nas Božje otroke danes zelo pomembno, da bi tako videli v očeh tistih, za katere molimo.

Kakšen čudovit poduk za nas danes; pogledati, videti, reči z vero in dati, kar imamo. In če res imamo, kar govorimo, da lahko damo, potem se bo zgodilo. Človek bo ozdravljen.

Peter je dal to, kar je imel, Božjo moč, ki ozdravlja hrome, ki je bila v njem. On je vedel kaj ima in vedel je kaj lahko da, da bo človeku pred seboj pomagal iz njegove situacije nemoči.

Peter ni molil in ni prosil Boga, naj nekaj naredi za tega človeka.

On je rekel: »«Dam ti, kar imam!« Torej je imel tudi Peter vero.

In prijel ga je za desno roko in ga dvignil. V hipu so se mu utrdila stopala in gležnji. Skočil je pokonci, čvrsto stal in hodil. Šel je z njima v tempelj in hodil okoli, poskakoval in hvalil Boga. Apd 3:7-8

Kaj je še Peter naredil, da je hromi vstal iz svojega položaja nemoči? Prijel ga je za desno roko in ga dvignil.

Mi bi pričakovali, da bo Bog pač naredil čudež v trenutku in v trenutku vse obnovil v človeku, kar od rojstva ni delovalo. Saj tudi je. Pa vseeno, če človek toliko let sedi nemočno v svoji drži – hendikepiranosti, ima šibke mišice in kosti. Zato je bila po vsej verjetnosti potrebna začetna pomoč. In peter ga je prijel za roko, mu pomagal dvigniti se, v hipu so se mu utrdila stopala in gležnji in skočil je pokonci, čvrsto stal in začel delati prve korake v svojem življenju, kot dojenček, ki bo prvič v svojem življenju shodil.

Čudovito! Peter bi se lahko čudil in verjetno se tudi je, toda on ga je vodil v tempelj. Hotel je, da tudi drugi ljudje vidijo, kaj je Bog naredil na tem hromem človeku.

In kaj je delal pred nekaj trenutki še hromi človek? Poskakoval je in hvalil Boga.

Sigurno je bil presrečen, da lahko hodi, da lahko teče, poskakuje, da mu ni potrebno več nemočno sedeti tam, kamor so ga zjutraj položili.

In ljudje v templju so se čudili temu, kar je storil Bog.

Vse ljudstvo je videlo, kako hodi in hvali Boga. Prepoznali so ga: bil je prav tisti, ki je navadno sedèl pri tempeljskih Lepih vratih in prosil vbogajme. In čudili so se in bili čisto iz sebe spričo tega, kar se mu je zgodilo. Apd 3:9-10

In v templju so ga vsi ljudje videli, da hodi, da slavi Boga.

Prepoznali so ga kot hromega, ki je vsak dan prosjačil pri tempeljskih vratih.

In ne samo da so se čudili nad njegovo spremembo, ampak so bili vsi iz sebe spričo tega, kar se mu je zgodilo.

In potem je imel apostol Peter v templju pridigo.

11 Mož pa se je držal Petra in Janeza, zato je vse ljudstvo od začudenja hitelo za njima v stebrišče, ki se imenuje Salomonovo.

12 Ko je Peter to videl, se je obrnil do ljudstva z besedami: »Možje Izraelci, kaj se temu čudite? Kaj strmite v naju, kot da bi bila s svojo močjo ali pobožnostjo dosegla, da je mož shodil?

13 Bog Abrahamov in Izakov in Jakobov, Bog naših očetov je poveličal svojega služabnika Jezusa, ki ste ga vi izdali in zatajili pred Pilatom, ko je ta že razsodil, naj bo oproščen.

14 Vi ste Svetega in Pravičnega zavrgli in si izprosili pomilostitev ubijalca,

15 začetnika življenja pa ste ubili. Toda Bog ga je obudil od mrtvih in mi smo temu priče.

16 In ker je mož, ki ga vidite in poznate, veroval v njegovo ime, mu je to ime dalo moč; in vera, ki prihaja po njem, mu je vrnila popolno zdravje, kakor ste vsi videli na lastne oči.

17 In zdaj, bratje – vem, da ste ravnali iz nevednosti, prav tako tudi vaši voditelji.

18 Tako je Bog izpolnil, kar je napovedoval po ustih vseh prerokov, da bo njegov Mesija trpel.

19 Spreobrnite se torej in pokesajte, da se vam izbrišejo grehi,

20 tako da pridejo od Gospodovega obličja časi pomiritve in vam Gospod pošlje Mesija Jezusa, ki vam je namenjen.

21 Njega morajo sprejeti nebesa do časov, ko bo vse obnovljeno. O tem je Bog govoril pred davnimi veki po ustih svojih svetih prerokov.

22 Mojzes je rekel: Gospod, vaš Bog, vam bo med vašimi brati obudil preroka kakor mene. Njega poslušajte v vsem, kar koli vam bo govoril!

23 In vsak, kdor ne bo poslušal tega preroka, bo iz ljudstva iztrebljen.

24 Vsi preroki, kar jih je bilo od Samuela in njegovih naslednikov dalje, so napovedovali te dneve.

25 Vi ste sinovi prerokov in zaveze, ki jo je Bog sklenil z vašimi očeti, ko je govoril Abrahamu: In v tvojem potomstvu bodo blagoslovljene vse družine na zemlji.

26 Bog je najprej za vas obudil in poslal svojega služabnika, da vas blagoslovi in vsakega od vas odvrne od vaših hudobij.«

Apostolska dela 3:11-26

Jaz ne vem, ali je bila pridiga res tako kratka in jedrnata, toda v njej je povedal vse, kar je bilo potrebno, da so ljudje v templju vedeli, od kod, od koga je prišlo ozdravljenje v življenje hromega človeka.

Pridiga je bila evangelizacijska in je tudi druge v templju vabila, da se približajo temu Jezusu.

Kakor je videti, so dogajanje – čudežno ozdravljenje, ki se je zgodilo hromemu človeku, opazovali ljudje, ki so prav tako prihajali v shodnico proti tempeljskim vratom. Verjetno so dogajanje opazovali tudi mimoidoči, skratka ljudi je zanimalo, kaj se dogaja in kaj se je zgodilo.

Torej prva posledica dogajanja – javnega ozdravljenja na ulici je bila, da so šli ljudje iz ulice za Petrom in Janezom in ozdravljenim v shodnico.

Prva stvar, ki jo je Peter naredil je bila, da je dal slavo samo Bogu. Povedal je, da za ozdravljenje nima zaslug on, ampak Bog, kajti tega ni naredil niti s svojo človeško močjo ali pobožnostjo, ampak z Božjo močjo.

In potem jim je povedal resnico, da je Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov (Izhajal je iz njihovega poznavanja Stare zaveze), poveličal Jezusa, ki so ga oni izdali in zatajili pred Pilatom, čeprav ga je on želel oprostiti, zavrgli svetega in pravičnega in pomilostili ubijalca.

In je nadaljeval, da kljub temu, da so Jezusa ubili, ker so se tako odločili, ga je Bog obudil in da je on sam, apostol Peter verodostojna priča tega dogodka.

In potem je povedal pomembno novico, ki tako kot za takrat, velja tudi za nas danes:

In ker je mož, ki ga vidite in poznate, veroval v njegovo ime, mu je to ime dalo moč; in vera, ki prihaja po njem, mu je vrnila popolno zdravje, kakor ste vsi videli na lastne oči. (Apostolska dela 3:16

Ljudje v shodnici, vsaj večina, je človeka, ki je bil ozdravljen pred tem videla in poznala hromega.

In sedaj zakaj je bil hromi ozdravljen?

Torej apostol Peter pove vsem prisotnim, da je ozdravljeni pred ozdravljenjem veroval v Jezusovo ime.

Kako, samo zato, ker mu je rekel, da naj ga pogleda? Ali mu je še kaj drugega povedal, kar je dvignilo njegovo vero. Ne vem. Ne opisuje tega.

Je ta moč izhajala iz Petrovega govora: »Peter in Janez sta se zazrla vanj in Peter je rekel: »Poglej naju!«

Poglej naju! Kaj je sijalo iz njunih oči, da se je v hromemu dvignila vera. Saj mu niti rekla nista, da ga nameravata ozdraviti. Je bil to Sveti Duh in Njegova moč? Ne vem.

Je imel hromi tisti trenutek vero? Saj on je vendar pričakoval, da mu bosta dala denar. Je prišla vera vanj v tistem trenutku, ko je Peter izgovoril ime Jezus?

In slednje, kar je rekel Peter je bilo, da naj v imenu Jezusa Nazarečana vstane in hodi.

In pravzaprav pravi apostol Peter: »In vera, ki prihaja PO NJEM (po Imenu, po Jezusu), mu je povrnila zdravje.

Ali je bilo pomembno kaj je apostol Peter rekel, ali to kako je rekel?

Lahko bi samo rekel, da ga v imenu Jezusa Nazarečana ozdravlja. On pa je rekel VSTANI in HODI. Izpovedal je konkretno zapoved in jo konkretno opredelil, s konkretnimi besedami.

Torej ozdravljenje so vsi videli na lastne oči. Ne, da bi jim kdo govoril o tem. Sami so bili tam in videli kaj se je zgodilo.

In potem, kako dobro reče: Vem bratje, da ste ravnali iz nevednosti, kakor tudi vaši voditelji. . . . .

Rekel jim je bratje, čeprav niso bili nanovo rojeni in istega Duha kot on. Ta beseda zna včasih zelo pritegniti ušesa poslušalcev. Na nek način se je poistovetil z njimi in se jim približal, ni se povzdigoval s svojim statusom Božjega otroka.

Nato je besedo navezoval na Staro zavezo in na to, kar so preroki napovedovali za Mesijo – Jezusa.

In naslednja poteza je bila direktni poziv k spreobrnjenju, da se jim izbrišejo grehi, da jim bo odpuščeno, kar so storili z Njim.

In ponovno jih je vodil v Staro zavezo in o tem, kako je bilo prerokovano, da bo Jezus prišel z namenom, da vsakega od njih odvrne od njihovih hudobij in jih blagoslovi.

In sledeče kar se je zgodilo je bilo to, da sta bila poklicana na zagovor pred veliki zbor.

Ali se ne dogajajo tudi nam podobne stvari, ko oznanjamo Božje Kraljestvo?

Razmišljanja moja