John G. Lake - BODI OZDRAVLJEN

 

Služba John G. Lakea – BODI OZDRAVLJEN

HOJA V BOŽANSKEM ZDRAVJU

Znan po svoji od Boga znani sposobnosti, da izgradi vero, tistih, ki ga poslušajo medtem ko služi – brat Curry Blake.

Sestavil je to serijo, ki bo še bolj ojačala vašo vero.

Bog želi, da ste ozdravljeni.

JGLM.ORG

5. Del – Ozdravljen ali narejen za celovitega

Dober dan! Kako ste danes? Upam, da ste do sedaj uživali v današnjem dnevu, in upam, da bomo lahko še bolj blagoslovili vaš dan. Zato vam želim zaželeti dobrodošlico na današnje učenje.

Proučevali bomo ozdravljenje, in pogledali Evangelij po Luki, poglavje 17. In medtem, ko bom to delal, upam, da bo osebje v studiju našlo gumb za klimo, da bo lahko delala klima, kajti zelo vroče je tukaj.

Sedaj pa Luka, 17 poglavje. Začeli bomo s stihom 11 in nadaljujemo s kratkim poučevanjem. Želim torej, da pogledamo 11 stih Luke, poglavje 17.

"Ko je potoval v Jeruzalem, je hodil med Samarijo in Galilejo." Torej, šel je skozi Samarijo in Galilejo. In v stihu 12 nadaljuje: "Ko je prispel v neko vas, mu je prišlo naproti deset gobavih mož. Od daleč so se ustavili (spoštovali so takratni običaj glede gobavih, da ostanejo na oddaljenosti od zdravih ljudi) in na ves glas govorili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« Opazujte! Mi vemo kakšen je konec te zgodbe. Bili so ozdravljeni. Toda bodite pozorni še enkrat; PROSILI SO ZA MILOST. Oni niso prosili za ozdravljenje. Prosili so za milost, ker so dojeli, da je Božja milost prinašala ozdravljenje od Boga. To moram danes naglasiti.

Stih 14: Ko jih je zagledal, jim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In med potjo so bili očiščeni.

Sedaj se bomo tukaj malo ustavili. Ali opazite, ko pravi, TAKOJ, KO JIH JE VIDEL.

Kadarkoli proučujem Sveto pismo, je ena od stvari, ki jih delam ta, da si zamislim situacijo, ki je opisana. Če hodite z Jezusom; Njegovi učenci so z njim in ko gre skozi Samarijo in Galilejo, vidi teh deset gobavcev oddaljenih od Njega in oni mu govorijo neke stvari in Ga sprašujejo: »Učitelj, Jezus, usmili se nas!« Bodite pozorni na to, da so oddaljeni od Njega. On ne gre k njim, niti njih ni poklical, da pridejo k njemu. Oni so oddaljeni. Pogleda jih in . . . ali opazite to? Jezus ni molil za njih. Ni oddvojil časa za to. Ni molil za njih. Ni oddvojil časa za to, da bi zanje molil k Očetu. Ne dela nikakršne vrste stvari, ki bi jih večina ljudi pričakovala, da bi jih nekdo naredil, ko bi poskušal da bi jih osvobodil od neke vrste bolezni. Bodite pozorni na to, kar reče tukaj; »Ko jih je videl, je rekel . . .« Takoj ko jih je ugledal je rekel. Gledal jih je na oddaljenosti in rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!«

Ni molil. Znova in znova boste videli, podobno je bilo tudi z rimskim kapitanom. Videli boste, da Jezus ni molil, ampak je samo REKEL. Pojdi domov. Stotnik mu je rekel, da ni potrebno, da pride pod njegovo streho. Jezus pa mu je rekel naj gre domov in tako kot si veroval, se ti bo zgodilo.

Tukaj dela isto stvar. Ne moli zanje. Vidite, stvar z Jezusom je, da je zelo duhoven, ni pa zelo religiozen. Mi pa pogosto postavljamo naše religiozne ideje na Njega. Zato moramo dojeti, da je On isti včeraj in danes in na vekomaj. Zato Jezus tudi dalje ni zelo religiozen.

Mnogokrat, ko imamo svoje religiozne obrazce, način na katerega opravljamo izvršujemo rituale, bi lahko včasih rekel, da nas rituali motijo, da bi korakali v moči, za katero nam je Jezus rekel, naj hodimo v njej.

Zato poglejmo to. Rekel je: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In sedaj poglejmo konec tega stiha. »In med potjo so bili očiščeni«. To se je zgodilo medtem, ko so odhajali k duhovniku. Niso še prišli do njega. Bili so na poti k duhovniku.

Zamislite se nad tem. Tukaj so ti ljudje, deset gobavcev z gobavostjo. To pomeni, da so jim verjetno manjkala ušesa, nosovi, prsti, . . . mogoče. Nekatera mesta na telesu, verjetno veliki deli na telesu. Torej imeli so bolezen in bilo je očitno, da so bolni. In Jezus jim sedaj pravi (še preden so bili vidno ozdravljeni), naj se gredo pokazati duhovniku.

Če bi pogledali stari Levitski zakonik, in bi prebrali o tem, kaj bi oni morali narediti na osnovi le-tega – ozdravljenje se je dogajalo preko Levitskih duhovnikov, in ko jim je Jezus rekel . . . . Pravzaprav, da se vrnem na to, v času Levitskih duhovnikov, ko je bil gobavec očiščen, ali ozdravljen od gobavosti, se ni prišel pokazati duhovniku, še preden je bil ozdravljen, ampak šele po tem. Duhovniku se je prišel pokazat šele ko je bil ozdravljen.

Tukaj pa vidimo Jezusa, ki gleda v gobavce, polne gob. Torej, bili so bolni, gobavi in še preden so bili očiščeni, preden so bili ozdravljeni, jim Jezus reče, naj se gredo pokazati duhovnikom. »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« In oni so šli. Lahko si predstavljate kaj so si mislili. »Ne moremo se pokazati duhovnikom, dokler nismo očiščeni, On pa nam pravi, naj gremo in se jim pokažemo. Le kaj se bo zgodilo, ko pridemo tja, naše stanje pa se ni spremenilo?« Po vsej verjetnosti so se te misli odvijale v njihovih glavah. Verjetno je to prišlo na njihova usta.

Toda čudovita stvar je to, da so oni vseeno šli tja, po Jezusovem navodilu. In medtem, ko so odhajali k njim, so še vedno imeli znake gobavosti na sebi, čeprav bi se lahko duhovnikom pokazali šele, ko bi bili ozdravljeni. Toda medtem, ko so odhajali, to je natanko to, kar pravi Sveto pismo: »In med potjo so bili očiščeni«.

Celo danes, ne pravim da v tem dnevu, ampak v današnjem modernem času, velikokrat, ko služim ljudem in sem služil, vam lahko dam mnogo podobnih primerov. Enkrat sem služil nekemu mladeniču, ki je bil zastrupljen z živim srebrom. Ni mogel zadržati nobene hrane. Izgubljal je na teži in bil na poti umiranja. Sestradal bi se do smrti.

Spomnim se, da sem se pogovarjal z njim neke noči, ker je imel strašne bolečine v telesu. Ni mi povedal v čem je problem. Povedal mi je le, da ima bolečine. Za to smo molili in bolečina ga je zapustila. Ni mi povedal, da se je zastrupil z živim srebrom. Pravzaprav je to naredil namerno, v šali, ljudje pa so bili prepričani, da ga bo to ubilo.

Torej, ni mi rekel v čem je problem. Omenil mi je samo simptom, bolečino. Zapovedal sem bolečini, da izgine in bil je ozdravljen. Po tem se bolečina ni več pojavila. Kasneje sem izvedel, da je bil v moji hiši. Rekel je, da bi rad jedel vse, kar želi, kajti ni mogel jesti določene hrane zaradi zastrupitve z živim srebrom. Prvič sem to slišal.

Rekel je: »Ali bi molili zame«, kajti vedel je, da je bil ozdravljen od bolečin, zato je želel biti popolnoma ozdravljen. Rekel je: »Molite zame.« Rekel sem mu: »Če bi sedaj lahko jedel karkoli, kaj bi si od tega najbolj želel?« Omenil je mlečni šejk iz lokala hitre hrane.

Nisem molil zanj. Pogledal sem ga in rekel: »Pojdi in pij!« Odšel je brez oklevanja. Samo odšel je proti vratom. Odšel je.

Nisem ga videl dva tedna; malo več kot dva tedna. Naslednjič smo naleteli na njega v trgovskem centru. Nekega dne smo odšli v trgovski center, in tam je bila restavracija z mehiško hrano on pa je medtem, ko smo šli mi mimo, izstopil iz njega. Pretekla dva tedna je jedel vse, kar je hotel. V tisti noči je odšel, naročil svoj mlečni šejk, ga izpil in od tistega trenutka je bil popolnoma osvobojen.

Nikoli nisem molil zanj. Samo rekel sem mu, pojdi in naredi to, kar do sedaj nisi mogel narediti. To je bilo vse.

Znova in znova boste videli Jezusa, ki je rekel ljudem, naj naredijo to, kar niso mogli narediti. Človek z usahlo roko, kaj mu je Jezus rekel? »Iztegni roko!« Saj to je vendar nemogoče. Toda Jezus mu je to rekel in ko je on začel, je bila ozdravljena.

In gobavim je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom!« Saj to je bilo nemogoče. Ni jim bilo dovoljeno priti k duhovnikom dokler so bili bolni. On pa jim je rekel, naj gredo in naredijo tisto, kar je nemogoče in oni so to začeli delati.

In sedaj iskreno, kadar sem to govoril, v teh modernih časih, velikokrat, ko sem govoril takšne stvari, so ljudje razpravljali z menoj. »Ne morem! Ne morem tega narediti! Če bi to lahko naredil, potem nebi bil sedaj tukaj, da te prosim, da moliš zame.«

Mnogokrat niti ne molim, ker se nima za kaj moliti. Velikokrat je stvar samo v tem, da se naredi. Včasih spusti samo na to: »Pojdi in naredi to, česar do sedaj nisi mogel narediti.« In če so šli in to naredili, so bili svobodni.«

Če pa razpravljajo, potem je proces mnogo daljši, da se jih pripelje na mesto, kjer bi lahko naredili tisto, česar do takrat niso mogli narediti. Tu je glavna poanta. Znova in znova je Jezus zapovedal, da so ljudje morali narediti stvari, ki jih niso mogli narediti. To morate dojeti. Če nam Jezus reče, naj to naredimo, to tudi lahko naredimo.

Tako enostavno je to. To pomeni, da ko so odhajali od Jezusove prisotnosti, so bili še vedno bolni. Še vedno so bili gobavi. Torej, če ti Jezus kaj zapove, to ne pomeni, da bo to odšlo prav tisti trenutek. To samo pomeni, da preden boš to naredil, se bo zgodilo. Mnogo ljudi pa želi, da odide tisti trenutek, ne pa da gredo naprej v veri, pričakujoč ozdravljenje, s tem da naredijo, kar jim rečete, in da to uresničijo na tak način, kakor jim je bilo zapovedano.

Celo v Stari zavezi – Vojvodi Naamánu je bilo rečeno naj gre in se sedemkrat potopi v to blatno reko, kar mu je bilo izpod časti in se je prerekal zaradi tega. Ni hotel to narediti a je na koncu le storil, zaradi majhne služkinje, ki mu je o tem prva govorila. Toda tudi njegovi spremljevalci so mu rekli: »Saj to ni nič težkega.« In se je sedemkrat umil. Rekli so mu: Njegovi služabniki pa so pristopili in mu govorili; rekli so: »Oče, ko bi ti prerok ukazal kaj težkega, mar ne bi tega storil? Koliko bolj, ko ti je naročil: Umij se in boš čist!« Tedaj je šel in se sedemkrat potopil v Jordanu, po besedi Božjega moža. In njegovo meso je spet postalo kakor meso majhnega dečka; bil je čist. 2 Kraljeva 5:13-14.

Naamánu je naredil nekaj, kar nima nobenega smisla. V reki Jordan ni bilo ničesar, kar bi lahko očistilo Naamánovo gobavost, vendar je to moral narediti.

Sedaj se želim vrniti na poanto. Če pravi Jezus, da to lahko naredimo, potem to lahko naredimo. Če On pravi, da lahko polagate roke na bolnike in si bodo oni opomogli, kaj mislite, da se bo zgodilo? Oni si bodo opomogli; ozdraveli.

In na to se morate nasloniti. Mogoče ne, da bo v istem trenutku spremenjen, pred vašimi očmi. Dojemite, da je teh deset gobavcev odšlo. Vsi so stali naokrog. Toda pride Jezus, velik zdravnik z odlično reputacijo, da ozdravlja vse in da nikogar ne pušča bolnega, toda vseeno je ta deseterica odšla od njega še vedno gobava. Še vedno so imeli problem. Na osnovi tega kar so vsi videli, so oni odšli, Jezus pa ni uspel. Lahko bi rekli, da ni imel 100 % uspeha. Vendar ga oni niso soočili s tem.

Vračamo se na stih 15. »Ko je eden izmed njih videl, da je bil ozdravljen, se je vrnil in z močnim glasom slavil Boga.«

Pomislite na to. Šli so skupaj. In sedaj poglejte to, vseh deset je bilo ozdravljenih. In ko je eden od njih opazil, da je ozdravljen; to želim naglasiti, da smo lahko ozdravljeni.

Če pogledate to besedo »ozdravljen«, v Grščini je 2390, v Strongovi konkordanci, in to je Grška beseda iaθn (ne znam pravilno napisati). To je določna beseda, ki pomeni ozdraviti, ozdraveti ali celo v nekih primerih postati celovit. Ne glede na vse ne pomeni: »narediti za celovito«. Tako je prevedeno. To ni dobro. Pravzaprav bi prevod moral biti, da se ozdravi.

Mogoče se sprašujete kakšna je razlika med biti ozdravljen in biti celovit? Videli bomo to v sekundi. Tukaj se govori o tem, da ko je videl, da je bil ozdravljen, se je obrnil in z močnim glasom začel (ni bil tiho). Bil je glasen in slavil je Boga. Razumete? Z močnim glasom. Ni ga bilo sram. Bil je srečen in bil je bučen.

Tu je druga poanta. Danes nimamo časa podrobno obravnavati to, toda moč pričevanja; morate dojeti to, ko se bomo o tem pogovarjali. Morate dojeti moč pričevanja.

Sveto pismo pravi, da smo premagali hudiča, zlega, s krvjo Jagnjeta in z besedo svojega pričevanja. Morate dojeti, Jagnjetova kri je bila prelita. To kar še manjka je beseda vašega pričevanja. V nekem trenutku morate prinesti to odločitev da rečete: »To je moje pričevanje.« Tukaj pravi, da se je ozdravljeni gobavec obrnil in z močnim glasom začel slaviti Boga.

Stih 16: »Padel je na obraz pred njegove noge in se mu zahvaljeval; in ta je bil Samarijan.« Ali opazite, da je bil ta eden od deseterih, ki se je vrnil nazaj, Samarijan. To je bilo proti vsem pravilom verovanja takratnih Judov, da bi to cenili. Kadarkoli je Jezus ozdravil Samarijana, so se judje razjezili. Ni jim bilo všeč, da Jezus ozdravlja Samarijane. Želeli so, da Samarijani ostanejo bolni, v ujetništvu, suženjstvu, kakršnemkoli. Pomembno je, da je poudarjeno, da je ena oseba, ne edina, ki je bila ozdravljena, ampak edina, ki se je vrnila in pričevala, Samarijan.

Stih 17: Jezus pa je odgovoril: »Mar ni bilo deset očiščenih? Kje pa je onih devet?« Jezus ni videl kdo je bil očiščen. On je samo vedel, da je bilo deset gobavih in da jim je rekel pojdite. In sedaj, ali opazite, On je pričakoval, da bo vseh deset gobavih ozdravljenih. 100 %. Ni rekel, odlično, imamo enega. Čudovito pričevanje o ozdravljenju od gobavosti. To je vse, kar potrebujemo. To je dobro.

Ne! Rekel je: »Kje je ostalih devet. Ali ni bilo ozdravljenih vseh deset?« On je pričakoval ozdravljenje vseh desetih gobavcev. In potem pravi: »Kje pa je onih devet?« Kje so, ne vidim jih tukaj?

Oni se niso vrnili, da bi dali slavo Bogu in da pričujejo. Nihče od njih se ni vrnil razen tega tujca. Ko pravimo »tujec«, mislimo na Samarijana in oni niso bili iz Judovega plemena. (Judove rodovine). Ostali, ki so bili ozdravljeni so bili verjetno Izraelci. Oni bi tako ali tako odšli k Levitskim duhovnikom. Tukaj pravi Jezus: »Samo tisti tujec.« Samo ta, ki ni bil Izraelec je prišel nazaj, da proslavi Boga. To nam dejansko lahko pokaže, da se včasih celo kot kristjani poistovetimo s temi Izraelci in rečemo: »Včasih je neka oseba na ulici ozdravljena, osvobojena, odrešena, karkoli in oni imajo več hvaležnosti kot takrat, ko je ozdravljen kristjan na krščanskem služenju ali kjerkoli drugje. Pogosto so ozdravljeni neodrešeni ljudje, ki niso bili Božji otroci, pokazali več hvaležnosti, kot tisti, ki so bili Božji otroci.« (In imajo običajno več vere kot kristjani).

To moramo razumeti. Karkoli Bog dela, ne briga me ali je to samo modrica ali ste se udarili v prst na nogi, ali pa je vprašanje rak. Moramo proslaviti Boga in moramo se zahvaliti Bogu in moramo pričevati ljudem o tem, kaj nam je storil Bog.

Zato gremo sedaj naprej. Poglejmo ostalo.

Jezus je rekel v 18 stihu: »Ali ni bilo nobenega drugega, da bi se vrnil in počastil Boga, razen tega tujca?«

In mu reče . . . Bodite pozorni sedaj na to, kar pravi Jezus temu, ozdravljenemu od gobavosti: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila (te je napravila celovitega)«. (Stih 19).

Mi bi rekli »celovit«, to je »ozdravljen«. Toda on je že bil ozdravljen, ko se je obrnil in začel slaviti Boga. Kaj mu je Jezus dal dodatnega? Pravzaprav vemo, kakor smo pred tem prebrali: Ko je videl, da je ozdravljen; izliječen ali ozdravljen, se je vrnil, da da slavo Bogu. Jezus pa je rekel: »Vstani in pojdi! Tvoja vera te je rešila (Te je naredila celovitega).«

Beseda »celovitim« je grška beseda (Google prevajalnik da drugo besedo, kot je navedena – ne morem prepisati iz videa, ker so črke Grške). Oeow nekaj takšnega.

 

To ni beseda, ki smo jo koristili pred tem za ozdravljenje ali biti ozdravljen. Ta druga beseda, ki smo jo omenili sedaj pomeni dobesedno, da se ozdravi, odreši, ohrani, da se naredi in da bo dobro. Prav tako pa pomeni, da se nekaj naredi za celovito.

To kar vidimo je sledeče. Deset gobavcev je še naprej izgledalo kakor izgledajo gobavci. Še vedno so bili gobavi, medtem ko so odhajali. Ozdravljeni so bili medtem, ko so odhajali. Vseh deset. 100 %, brez molitve. Jezus ni molil za njih. Rekel jim je, da nekaj naredijo in oni so to naredili. Medtem ko so delali to, kar jim je rekel, medtem, ko so bili poslušni Njegovi zapovedi, so bili ozdravljeni. Ozdravljeni so bili medtem, ko so šli. Ozdravljeni.

Ozdravljeni pomeni to. Če niso imeli prsta, nosa, ušes, karkoli, kar se je dogajalo na njihovih telesih kot posledica gobavosti; v trenutku, ko so odšli, se je vse to ustavilo. To pomeni, če so jim manjkali prsti, ušesa, nosovi, so jim še vedno manjkali po tem, ko so prejeli ozdravljenje. Še vedno jim je to manjkalo, toda bolezen se je prenehala širiti. Če bi jih videli in pogledali, bi še vedno videli rezultate bolezni, toda oni bi bili ozdravljeni in vedeli bi, da bolezen v njih in na njih ne deluje več. Mogoče niso dobili nazaj svoje prste, mogoče niso dobili svoje uho, toda bili so ozdravljeni od gobavosti in zaradi nje ne bodo umrli.

Toda tisti, ki se je vrnil je bil tisti, za katerega je Jezus rekel: »Tvoja vera te je rešila«. (Te je naredila celovitega).

V trenutku, ko je Jezus to rekel; bodite pozorni: »Tvoja vera te je naredila CELOVITEGA.« To je pretekli čas. Z drugimi besedami, medtem, ko je ta človek oboževal in slavil Boga, če mu je manjkalo uho, se mu je ponovno ustvarilo. Če so mu manjkali prsti, so bili ponovno ustvarjeni; začeli so rasti novi. Karkoli mu je manjkalo, je bilo zamenjano.

Namreč, razlika je v besedah, ki so pri tem uporabljene – OZDRAVLJEN ALI NAREJEN ZA CELOVITEGA. Lahko ste ozdravljeni od bolezni, ne pa narejeni za celovite.

Imeli smo mnogo ljudi, katerim so bili zaradi operacije odstranjeni organi. Bili so ozdravljeni od bolezni, manjkajoči organi pa so jim še vedno manjkali. Bili so ozdravljeni, niso pa bili narejeni za celovite.

Imeli pa smo tudi druge ljudi, za katere smo molili, ki ne samo da so bili ozdravljeni od bolezni, temveč so jim bili tudi obnovljeni organi, kateri so jim manjkali. Posebno ena mlada žena, ki je imela raka ščitnične žleze in so ji ščitnico in obščitnico operativno odstranili. In medtem ko smo ji služili, vse kar smo naredili je bilo, da smo položili roke; nismo molili, samo položili smo roke nanjo. V roku dveh, treh dni se je vrnila; delala je namreč v bolnici in tam opravila teste, kjer je bilo videti, da je njena obščitnica začela vidno rasti. Zdravniki so videli te majhne delčke; pravzaprav so bile večje, kako so začeli ponovno rasti, čeprav so bili kirurško odstranjeni. To je bilo njeno, Jezus jo je »NAREDIL ZA CELOVITO.«

Ona ni bila samo ozdravljena od raka, ampak je bila narejena za celovito. V tem je razlika.

Če želite vedeti za razliko . . . Nekateri ljudje pravijo: »Kako da sem ozdravljen samo toliko, ne pa do konca. Kako to, da nisem ozdravljen v celoti? In še marsikaj drugega. Mnogokrat je to povezano s tem, ker se po tem ne pričuje in ne slavi Boga. Lahko ste ozdravljeni in lahko ste delno ozdravljeni. Popolno ozdravljenje, - biti narejen za celovitega, pogosto prihaja po tem, ko se začne slaviti Boga in pričevati.

Dal vam bom svojo osebno idejo. Če bi jaz sam imel problem, če bi meni bilo potrebno služenje, meni osebno, in če bi videl neko spremembo, vendar ne popolno spremembo, in če nebi mogel reči, da sem popolnoma in celovito ozdravljen, ob prvi priložnosti, ki bi jo dobil, ko bi šel na neko bogoslužje ali k nekomu; ni potrebno, da je cerkvena služba; katerakoli priložnost, ki bi se mi ponudila, bi začel pričevati o dejstvu, da me je Bog ozdravil. Nebi govoril, da me je naredil celovitega, to ni nujno, rekel pa bi, da sem ozdravljen. In medtem ko bi proslavljal Boga bi pričakoval, da se ozdravljenje dokonča in bi bil jaz celovit. To je ključ tega, da se gre naprej.

Mnogi ljudje s katerimi smo govorili, za njih molili, za ljudi in za služenje ljudem, in mnogokrat so te druge službe, ali ljudje za katere se je molilo, bi rekli: »Prišel sem na to bogoslužje, in bilo mi je malo bolje. Sedaj se vračam k vam, da bi molili, da Bog dokonča to stvar«.

On to lahko naredi. Mi smo to naredili, in bilo je narejeno. Toda osnovna stvar je, da vam jaz nisem potreben, da se to dovrši. Vi lahko dokončate to tukaj kjer ste. Samo začnite slaviti Boga, in nato pričujete, da vas je Bog ozdravil. Obstaja moč v pričevanju. Danes želim to poudariti.

Poglejmo še malo. Na hitro bomo obnovili in potem gremo naprej.

Vemo, da je šel Jezus skozi Samarijo in Galilejo. Šel je v določeno vas, videl deset gobavcev in ko so ga začeli klicati in prositi za milost, On ni rekel, usmilil se vas bom, odrešil vas bom, saj boste tako ali tako kmalu umrli zaradi gobavosti. Jezusu je pomenilo usmiliti se jih, da jih ozdravi.

Kakor sem že rekel, to so točke, ki jih želim poudariti:

Jezus ni molil,

ni molil k Bogu Očetu za njihov problem oziroma situacijo,

ni molil za njih,

temveč jim je rekel naj naredijo nekaj, kar po njihovih religioznih standardih niso mogli storiti.

In medtem ko so odhajali tja, kamor jim je naročil, naj gredo – pokazat se duhovnikom, so bili ozdravljeni.

Samo eden od teh, ki so med potjo opazili, da so bili ozdravljeni se je vrnil in začel slaviti Boga, padel je pred Jezusove noge in ga počastil.

To so točke, ki sem jih želel naglasiti. Po tem, ko vam je služeno začnite proslavljati Boga. Tudi če ne vidite vsega, ga začnite slaviti in pričevati. In medtem, ko boste to delali, se bo ozdravljenje dokončalo – dovršilo.

Neka dama za katero vemo (Smith Wiggleswort – Vera, ki nenehno raste, dekle, ki je pričevala o ozdravljenju golše, čeprav jo je še vedno imela), ki je dobesedno (težko mi je govoriti to pričevanje), ker je zanjo to trajalo dolgo, nekaj let. To pa zato, ker ni bila pravilno poučena. Ni vedela kako naj to stvar hitreje spelje do konca – da se njeno ozdravljenje udejanji. Ne bom vam rekel, pred koliki leti je to bilo. Bilo je pred mnogimi leti. Bog pa ne želi, da dokončno ozdravljenje tako dolgo traja (od molitve do manifestacije), zato vam tudi ne bom dal toliko detajlov.

Neke noči . . . . v tem obdobju je vsakič pričevala o ozdravitvi. Vse s čimer je bila takrat seznanjena je bilo to, da mora pričevati o ozdravljenju, čeprav se ozdravljenje vidno še ni pokazalo - manifestiralo. Vsako nedeljo je šla v cerkev. Imela je očiten problem in njen problem je bil ekstremno viden navzven. Vsakič, ko je bil čas za pričevanja je vstala in pričevala o svojem ozdravljenju. Po določenem času so ji začeli ljudje posvetovati, naj bo modra in naj ne pričuje, če ni vidnega znaka njenega ozdravljenje. Rekli so ji, da ni ozdravljena, saj je njena bolezen še vedno tam, kjer je bila in vidna vsem.

Ona pa je rekla: »O, ne, Jezus me je ozdravil. Vem, da me je ozdravil.« Oni pa so ji rekli: »Kako te je Jezus ozdravil, če je vendar tvoje bolezensko stanje še vedno očitno vidno? Videti si isto kakor preden se je molilo zate.« Ona pa je vztrajno trdila, da je ozdravljena in pričevala naprej.

Takrat so jo verjetno ljudje vsakič, ko je vstala, da bi spet pričevala, vlekli nazaj na sedež in jo skušali zadržati tam, da nebi spet dala svojega pričevanja. To je delala še naprej in ni odnehala. Neke noči pa se je vrnila domov, ljudje so jo resnično kritizirali zaradi njenih pričevanj in govorili: »Bodi tiho!«

Tako so govorili tudi v Svetem pismu. Ves čas so govorili ljudem: »Umiri se, bodi tiho!« Oni pa so vpili še bolj, kar je tudi prav, da naredite. Torej, če vam kdo reče da se umirite, vam pravim, bodite vztrajni, vendar ne tako, da motite bogoslužje. Pravim vam, vztrajajte in če vam ljudje pravijo, da prenehajte, nadaljujte. Torej v tej noči je prišla domov in začela moliti: »Gospod, vem da sem ozdravljena, kako to, da ljudje tega ne vidijo? Kako dolgo bom morala še delati to, da bodo verjeli? Ljudje bi morali videti, da te jaz proslavljam s pričevanji o ozdravitvi. Želim, da bi te tudi oni slavili za mojo ozdravitev«.

Te noči je šla v posteljo in mirno zaspala. Ko se je zjutraj zbudila je bila popolnoma ozdravljena – vidno ozdravljena, kar so lahko sedaj videli tudi ljudje okoli nje. V tej noči ni imela izkustvo, da bi kaj občutila, videla ali karkoli drugega, toda bila je popolnoma ozdravljena. Ko se je prebudila, je svoje ozdravljenje lahko videla.

Ko je prišla na bogoslužje naslednjo nedeljo, so jo vsi začeli spraševati: »Kaj se ti je zgodilo in kako?« Ona pa je rekla: »O, sedaj si pa želite, da pričujem? Sedaj želite, da vam povem, kaj se mi je zgodilo, ko se ozdravljenje vidi?« In potem jim je rekla: »Razlika med vami in menoj je v tem, da sem jaz verovala že takrat, ko moje ozdravljenje še ni bilo vidno, vi pa verujete šele sedaj, ko je moje ozdravljenje vidno«.

Ona je bila žena vere, ne pa njeni bratje in sestre, ki so verovali šele, ko so njeno ozdravljenje videli. Mi moramo biti ljudje, ki verujemo še preden vidimo, ne pa ljudje, ki verujejo šele ko vidijo. Amen!

In sedaj bom končno prebral to poslednje. Imamo še nekaj minut. Želim vam to prebrati. Želim poudariti pomembnost tega. Tukaj imam Medicinsko enciklopedijo ameriške medicinske asociacije. Vsebuje preko 3000 medicinskih izrazov. V tej knjigi sem poiskal besedo »gobavost«, želel sem vedeti, kaj natanko o tem pravijo zdravniki. In tukaj piše: »Gobavost je kronična infektivna bolezen izzvana z bakterijo, ki se imenuje »Microbacterium leprae. Vpliva na periferno živčevje, kožo in sluznico. Gobavost je prav tako znana kot Hansenova bolezen, in vpliva na okoli deset milijonov ljudi širom sveta, večinoma v Afriki in Aziji, pa tudi v Meksiku, Južni in Centralni Ameriki in na Pacifiških otokih.« Zapomnite si; vpliva na periferno živčevje, kožo in sluznico.

Torej, vpliva na kožo, na živčni sistem in na sluznico. To pomeni, da pogosto, ko je gobavost v svoji polni manifestaciji, imajo takrat bolniki sluz po celem telesu – koži. Koža izpušča gnojno sluz, kar to bolezen naredi tako težko. Od bolnikov se zaradi tega širi neprijeten vonj.

Večkrat sem se pogovarjal o gobavosti z Davidom Hoganom, ki je videl mnogo primerov te bolezni v Centralnem Meksiku. Ljudje so bili ozdravljeni. Po tem smo se pogovarjali o tem, kaj jim je gobavost naredila, kako je vplivala nanje in tako naprej.

Tukaj pravi: »Veruje se, da se infekcija prenaša kontaktno ter z respiratornimi in nazalnimi kapljicami. To pomeni natanko to, kar piše. Nosne kapljice. Skozi kihanje, če teče iz nosa, ter skozi kakršenkoli kontakt s telesno tekočino, ki se izloča skozi njihovo kožo. Za blažjo tuberkulozno obliko gobavosti se veruje, da ni kužna. Nekateri niso kužni, toda nekateri so.

In potem nadaljuje z gobavostjo na splošno. Proizvaja simptome kot so mnoge težke zagnojitve kože po celem telesu. Torej ne vpliva samo na roke in nos, ampak dobesedno na celotno telo.

Mnogokrat kadar ima nekdo gobavost, mora svoje telo povijati s povoji, ki jih mora menjati večkrat na dan, redno preko celega dne. Ne samo enkrat dnevno, ampak večkrat v enem dnevu. Sluz, ki se je izločala iz kože bi namreč natopila ovoj, karkoli bi dali preko kože. In ko se natopi, se ga mora zamenjati. Mnogokrat, avtomatsko, so morali te povoje potem zažgati in stiki z drugimi ljudmi so jim bili prepovedani.

Še naprej opisuje, da so imeli mnoge močne zagnojitve širom kože na telesu, vnetja oči, izgubo dlak, trepalnic, obrvi. Ta tip gobavosti se lahko razvije in vključuje vročico, anemijo, glavkom, izgubo notranjega in zunanjega dela nosu, lahko izzove sterilnost, artritis velikih sklepov in resna vnetna stanja živcev, ledvic in limfnega sistema. Nadalje opisuje, da so imeli nekaj uspeha z zdravljenjem te bolezni.

Toda tukaj vidimo, kako se je Jezus lotil tega. In to bi želel povedati.

Ni molil, samo enostavno je rekel: »Pojdite in pokažite se duhovnikom.« Razlika je bila. Prepričan sem, da je ostalih devet odšlo k duhovniku. Toda ta, deseti, ko je videl, da je bil ozdravljen, je začel slaviti Boga. V tem je poanta.

Dve stvari želim izpostaviti. Sta zelo enostavni in sta sledeči:

Jezus ni molil in ko služimo ljudem ni vedno potrebno, da molimo. Nekomu lahko rečete: »Pojdi in naredi to in če vas poslušajo, potem se bo zgodilo. Lahko bi vam povedal še mnoga pričevanja v povezavi s tem. Toda On jim je rekel naj gredo in se pokažejo. Pojdite in naredite nekaj, kar je nemogoče. Torej, Jezus v tem primeru ni molil in ko se je ta oseba vrnila, je na sebi še vedno nosila posledice bolezni. Bolezen se je ustavila in s tem, ko je oboževal in pričeval, in dajal Bogu slavo, je bil narejen za celovitega. Bil je ne samo ozdravljen, ampak so bili obnovljeni vsi manjkajoči organi – deli telesa. Karkoli mu je manjkalo, je bilo vrnjeno nazaj na njegovo telo.

Meni je čudovito to, da v Svetem pismu ni navedenih več takšnih primerov. Vendar cela poanta je v tem, in to si morate zapomniti, ko so bile te stvari napisane je bila večina ljudi, ki je to izkusila, še vedno živa, in še vedno so bili tu, tako da so vedeli za te stvari, tako da so ta bila opisana samo za spominjanje na to. Večina teh ljudi je vedela za ta pričevanja. Slišali so zanje. Mi govorimo o desetih gobavcih. Oni so verjetno poznali njihova imena. Oni so vedeli v kateri vasi se je to zgodilo. Mnogokrat detajli niso podani, ker niso bili potrebni, saj so ljudje okoli njih poznali njihove zgodbe.

Zato si moramo zapomniti, medtem ko služimo ljudem, spomnite se, kako je Jezus zapovedal svojim učencem: »Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, demone izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte«. (Matej 10:8).

Dogajalo se je čiščenje. Pogosto govorimo o raznih boleznih. Če pride k meni oseba, ki ima bolezen cirkularnega sistema, ali bolezen krvi, ali kaj podobnega, mnogokrat, ali če imajo kakršnokoli kožno bolezen, bi v glavnem najprej govoril krvnemu sistemu in zapovedal telesu da proizvaja močno, zdravo in čisto kri, in zapovedal koži, da bi bila očiščena in narejena za celovito. Ker je kri ta, ki povzroči – naredi, da je koža čista.

Običajno se na tak način soočam s takšnimi primeri.

Vendar moramo dojeti, da nam ni potrebno vedno moliti. Ni vam potrebno moliti k Bogu glede vsega. Ni vam potrebno moliti niti za osebo niti o osebi. Poslani ste da reprezentirate Jezusa. To pomeni, da imate izza sebe oblast. To pomeni, da lahko enostavno izgovorite to, kar naj se zgodi. (Da se bolezen vrne v preteklost).

Jezus je šel od mesta, kjer so se nahajali, to točke, kjer bi se morali pokazati duhovnikom.

Še enkrat, razlog zaradi katerega so se morali pokazati – da se predstavijo duhovniku, ko so bili ozdravljeni. S tem, ko so šli k duhovniku pomeni, da so delovali na osnovi svoje vere, da bodo ozdravljeni pravočasno do časa, ko se bodo morali pokazati duhovniku. Postavili so časovno omejitev. Koliko so potrebovali, da pridejo do tam? Ozdravljeni bomo dokler ne pridemo do tja. To je moralo biti v njihovem umu kajti vedeli so, kaj se je takrat zahtevalo.

Podobno bi lahko bilo z nami. Ko začnemo govoriti ljudem naj naredijo določene stvari, bomo vedeli, GOVORIMO SKRAJNI REZULTAT, kar ne morejo narediti. Če so imeli na telesu znake gobavosti, se niso mogli pokazati duhovnikom. Zato, ko je Jezus rekel, naj se pokažejo duhovniku, je to takrat pomenilo, da so morali biti ozdravljeni preden so prišli do njih.

Zato se moramo včasih osredotočiti na to, da bi bili prepričani, da rečemo ljudem stvari, katere prej niso mogli narediti in upamo na to, da bodo imeli neko vrsto časovne omejitve, kar bo povzročilo, da se bo ozdravljenje zgodilo hitreje.

To je vse za danes. Upam, da ste bili s tem kratkim poučevanjem blagoslovljeni. Nadaljevali bomo s tem vsak teden, kakor smo se dogovorili in kakor smo to delali do sedaj.

Bog naj vas blagoslovi!