Julie Ferwerda - LAŽI, KI VODIJO DO PREŠUŠTVA

 

Laži ki vodijo do prešuštva

Julie Ferwerda

Moje življenje je preko noči postalo prava nočna mora. Po tem, ko sem svojemu možu priznala svojo prevaro, sem izgubila njega in svoje dotedanje življenje. Po vsem tem nisem mogla niti jesti, niti spati, občutila sem strah, sram in obup.

Bila sem zadnja oseba, za katero bi se pričakovalo, da bi naredila kakšen greh. Šolala sem se v krščanski šoli, na pamet sem znala na stotine svetopisemskih citatov, poleg tega pa sem bila leta in leta vključena v službo v Cerkvi. Imela sem iskreno željo ugoditi Bogu in si neprestano prizadevala, da bi delala na razvijanju svojega odnosa z Bogom.

Toda moje izkustvo me je naučilo, da ne glede na to, kako je naša vera iskrena, ali kako čiste motive imamo, nihče od nas ni dosegel tiste višine duhovne zrelosti, da bi lahko popolnoma zaupal svojemu telesu.

Sveto pismo nas opozarja, da je »telo slabotno«: »Bedite in molíte, da ne pridete v skušnjavo! Duh je sicer voljan, a meso je slabotno.« (Matej 26,41) In čeprav je bil David človek po Božjem srcu: »GOSPOD si je poiskal moža po svojem srcu. . . .« (1 Sam 13,14) je le ta padel v prešuštvo. Kako bi potem lahko mi smatrali sebe za neodporne na skušnjave?

Na srečo obstajajo načini, kako sebe zaščititi pred prešuštvom. Prvi korak je prepoznati laž, katero satan posadi v naš um in ki nas lahko kasneje napelje na napačno pot.

Laž 1: Ni pomembno kakšne misli imam, vse dokler tega ne delam.

Moje življenje je bilo, če bi ga primerjala s filmi, preveč običajno. Da bi se izognila monotoniji, sem se začela spuščati v domišljijsko sanjarjenje. Čeprav me je le to duševno hranilo in emocionalno polnilo, nisem verjela, da je to nevarno za mojo duhovno rast, odnose ali cerkveno službo. Nihče ni vedel, torej nihče ne bo zaradi tega trpel.

Resnica pa je: Naše misli postanejo naše obnašanje.

Kakor z vsemi ostalimi »velikimi« grehi, je prevara pogosto rezultat niza majhnih svetnih kompromisov v naših mislih, odločitvah in obnašanju.

V začetku je bila videti moja domišljija glede moških nenevarna. Toda to je bila past. Kot gozdni požar, je poželenje zahtevalo vse več in več, dokler ni postala moja vest tako neobčutljiva, da mi prešuštvo sploh ni bilo videti več kakor nekaj strašnega.

Iz tega sem se naučila, kaj pravi Jakob 1,15: »Nato poželenje spočne, rojeva greh, storjeni greh pa porodi smrt.«

Laž 2: Bila bi bolj srečna z nekom drugim.

Resnica: Edino z Jezusom bomo bolj srečni.

Ko sem spoznavala druge moške sem odkrila, da ima vsak svoj lasten sklop slabosti in karakternih pomanjkljivosti (prav kakor tudi jaz). Zadovoljstvo sem iskala na napačnih mestih, vse dokler se nisem naučila resnice: najsrečnejša sem takrat, ko razvijam odnos z Njim, ki me je ustvaril.

Začela sem redno brati citate o Jezusovi ljubezni in kako zelo sem mu dragocena in šele takrat sem prvič v življenju, občutila zadovoljstvo, kakor nikoli doslej.

Jezus je vse to, kar sem iskala v drugih.

Laž 3: Ko me drugi opazijo, je to zaradi tega, ker sem nekaj posebnega

Pridobivanje pozornosti od moških me je zastrupljalo od mladosti. Potrebovala sem ta občutek moči in samozaupanja. Ko sem se počutila nemočna ali zanemarjena od moža, sem iskala uteho od drugih moških.

Resnica: Ljudje pogosto koristijo laskanje, da bi dobili kar želijo

Po ločitvi se je obsedenost z moškimi prilepila name kot dolgočasna buba. To je trajalo vse do takrat, dokler nisem spoznala neubranljivega moškega. Zapeljeval me je z najbolj romantičnimi besedami in gestami, ki bi si jih sploh lahko zamislila ena ženska. Naenkrat mi je sinilo v glavo: Pozornost s katero me obsipa sploh ni zaradi mene same, temveč zaradi želje po spolnosti in poželenja. Jaz njemu sploh nisem bila nekaj posebnega, on se je samo okoriščal s pozornostjo, da bi dobil kar je želel.

Apostol Pavel opisuje takšne ljudi v Rimljanih 16,18: »Kajti taki ne služijo našemu Gospodu Kristusu, ampak lastnemu trebuhu, in s privzdignjenim in priliznjenim govorjenjem varajo srca preprostih.«

Začela sem razumevati, da bi tisti, ki bi mu bilo res do mene, podpiral mojo duhovno rast, ne pa hranil mojo nečimrnost ali zlorabljal mojo emocionalno nestabilnost.

Laž 4: Kos bom temu grehu. Izvlekel se bom iz tega.

Tekom prešuštva sem mislila, da se bom lahko izognila posledicam greha. Ko se bom spokorila mi bo Bog odpustil. Zakaj vsa ta naglica? Malo bom uživala v prešuštvu in ko se bom naužila, ko bom pripravljena, bom svoje življenje vrnila nazaj na pravi tir.

Resnica: Bog bo razkril moj greh.

Sveto pismo pravi: »Če pa ne storite tako, glejte, ste grešili proti GOSPODU in vedite, da vas bo vaš greh našel« (4 Mojzesova knjiga 32,23).

Bog je v tem času vplival na neverjeten potek dogajanja, da bi bil moj greh razkrit, ker me je preveč ljubil, da bi me pustil na poti samouničenja. Vedel je, da če bo greh ostal neodkrit, ne bom nikoli uvidela, kako zelo odvraten mu je ta greh, in nikoli nebi razumela, kako je to boleče za mojega soproga, otroke in mene samo. Po tem, ko sem to priznala možu sem se naučila, da so edini grehi, ki jih satan lahko uporabi proti meni tisti, ki jih prikrivam.

Laž 5: Življenje gre mimo mene. Zaslužim si nekaj boljšega.

Resnica: Sem že prejela več kot si zaslužim.

Moje prešuštvo me je spomnilo na to, da mi ljudje, zaradi grešne narave niti ne zaslužimo druge priložnosti. Dobra novica pa je, da Bog ne postopa z nami po naših grehih: »Z nami ne ravna po naših grehih, ne vrača nam po naših krivdah« (Psalm 103,10).

Ponuja nam drugo priložnost, ne zato, ker si to zaslužimo, temveč zaradi velike Jezusove milosti.

Sedaj dojemam, da življenje teče mimo mene (brez pravega smisla) samo takrat, kadar vsakodnevno ne preživljam čas z Njim.