Razmišljanja moja - ASIRCI ZAVZAMEJO SAMARIJO

 

ASIRCI ZAVZAMEJO SAMARIJO

 

 

 

 

 

Razmišljanje ob 2 Knjigi Kraljev 17:5-41

 

 

 

 

 

5 Potem je asirski kralj krenil nad vso deželo, prišel do Samarije in jo tri leta oblegal.

6 V devetem Hošéovem letu (domnevno od 732-724 pred Kristusom) je asirski kralj (Salmanasar – sin Tiglát Piléserja – imenovanega Pul) Samarijo zavzel (leta 722 pr. Kr.), odpeljal Izraelce v izgnanstvo v Asirijo in jih naselil v Haláhu, ob Habórju, reki v Gozánu, in po medijskih mestih.

 

Razmišljanje o vzrokih, da je Severno kraljestvo propadlo

7 To se je zgodilo, ker so Izraelovi sinovi grešili proti GOSPODU, svojemu Bogu, ki jih je pripeljal iz egiptovske dežele izpod oblasti egiptovskega kralja faraona, in častili druge bogove.

8 Živeli so po zakonih narodov, ki jih je GOSPOD pregnal izpred Izraelovih sinov, in po razvadah, ki so jih vpeljali Izraelovi kralji.

9 Izraelovi sinovi so počeli stvari, ki niso bile poštene do GOSPODA, njihovega Boga. Gradili so si višine v vseh mestih, od stražnega stolpa do utrjenega mesta.

10 Postavljali so si stebre in ašere (boginja rodovitnosti – tudi Astarta) na vsakem visokem griču in pod vsakim zelenim drevesom

11 in na vseh višinah zažigali kadilo kakor narodi, ki jih je GOSPOD pregnal izpred njih. Počenjali so hude stvari in jezili GOSPODA.

12 Služili so malikom, o katerih jim je GOSPOD rekel: »Ne delajte tega!«

13 GOSPOD je svaril Izraela in Juda po vseh svojih prerokih in po vseh vidcih ter rekel: »Odvrnite se od svojih hudobnih poti in se držite mojih zapovedi in zakonov po vsej postavi, ki sem jo zapovedal vašim očetom in vam jo poslal po svojih služabnikih prerokih!«

14 Pa niso poslušali; svoj tilnik so napravili trši, kakor je bil tilnik njihovih očetov, ki niso bili zvesti GOSPODU, svojemu Bogu.

15 Zavrgli so njegove zakone in zavezo, ki jo je sklenil z njihovimi očeti, in pričevanja, s katerimi jim je pričeval. Hodili so za praznimi maliki in postali prazni, in za narodi, ki so jih obdajali in glede katerih jim je GOSPOD ukazal, naj ne delajo kakor oni. 16 Zapustili so vse zapovedi GOSPODA, svojega Boga, in si naredili uliti podobi – dve teleti; napravili so ašero, molili vso nebesno vojsko (zvezde, kot predmet čaščenja – vpliv asirsko-babilonskega astralnega kulta, v obdobju kralja Manáseja) in služili Báalu (kanaansko božanstvo in samarijanski malik).

17 Svoje sinove in hčere so žrtvovali v ognju in se ukvarjali z vedeževanjem in s čaranjem. Vdajali so se temu, kar je hudo v GOSPODOVIH očeh, in ga jezili.

18 In GOSPOD se je silno razsrdil nad Izraelom; odpravil jih je izpred svojega obličja, tako da je preostal samo še Judov rod.

19 Tudi Juda se ni držal zapovedi GOSPODA, svojega Boga, temveč so posnemali navade, ki jih je vpeljal Izrael.

20 Zato je GOSPOD zavrgel vse Izraelovo potomstvo, jih stiskal in jih dajal plenilcem v roke, dokler jih ni vrgel izpred svojega obličja.

21 Ko je bil GOSPOD odtrgal Izraela od Davidove hiše, so postavili za kralja Nebátovega sina Jerobeáma. Jerobeám je odvrnil Izraela od GOSPODA in jih zapeljal v velik greh.

22 Izraelovi sinovi so hodili v vseh grehih, ki jih je delal Jerobeám. Niso se odvrnili od njih,

23 dokler ni GOSPOD odpravil Izraela izpred svojega obličja, kakor je bil govoril po vseh svojih služabnikih prerokih. In Izrael je moral oditi s svoje zemlje v izgnanstvo v Asirijo do tega dne.

 

Začetek Samarijanov

24 Asirski kralj pa je iz Babilona, iz Kute, Avája, Hamáta in Sefarvájima pripeljal ljudi ter jih naselil po samarijskih mestih namesto Izraelovih sinov. Zasedli so Samarijo in bivali v njenih mestih.

25 Ko so se doselili tja, niso častili GOSPODA; zato je GOSPOD poslal mednje leve, da so jih ubijali.

26 Tedaj so rekli asirskemu kralju: »Narodi, ki si jih odpeljal in naselil po samarijskih mestih, ne vedo, kako naj prav častijo boga te dežele. Zato je poslal mednje leve; in glej, ti jih morijo, ker ne vedo, kako naj prav častijo boga te dežele.«

27 Asirski kralj je ukazal in rekel: »Peljite tja enega izmed duhovnikov, ki ste jih odpeljali od tam! Naj gre, se tam naseli

in jih uči, kako naj prav častijo boga te dežele.«

28 Prišel je torej eden izmed duhovnikov, ki so jih bili odpeljali iz Samarije, se naselil v Betelu in jih učil, kako naj častijo GOSPODA.

29 Vendar si je vsak narod naredil svojega boga in ga postavil v svetiščih na višinah, ki so jih napravili Samarijani, vsak narod v mestih, kjer je prebival.

30 Ljudje iz Babilona so si naredili Sukót Benóta, ljudje iz Kute so naredili Nergála, ljudje iz Hamáta Ašimája,

31 Avéjci Nibháza in Tartáka, Sefarvéjci pa so sežigali svoje otroke v ognju sefarvájimskima bogovoma Adramélehu in Anamélehu.

32 Častili so tudi GOSPODA, vendar so si postavljali iz svoje srede duhovnike za višine, da so opravljali službo v svetiščih na višinah.

33 Častili so torej GOSPODA in služili svojim bogovom po običaju narodov, iz katerih so jih bili odpeljali.

34 Vse do tega dne se ravnajo po svojih nekdanjih običajih. Ne častijo GOSPODA in se ne ravnajo po njegovih zakonih in odlokih, po postavi in zapovedi, ki jih je GOSPOD zapovedal sinovom Jakoba, kateremu je dal ime Izrael.

35 Z njimi je GOSPOD sklenil zavezo, jim zapovedal in rekel: »Ne častite drugih bogov, ne molite jih, ne služite jim in jim ne darujte,

36 marveč GOSPODA, ki vas je z veliko močjo in z iztegnjenim laktom izpeljal iz egiptovske dežele; njega častite, njega molite in njemu darujte!

37 Držite se zakonov in odlokov, postave in zapovedi, ki vam jih je zapisal, in jih izpolnjujte vse dni! Ne častite drugih bogov!

38 Ne pozabite na zavezo, ki sem jo sklenil z vami, in ne častite drugih bogov, 39 marveč GOSPODA, svojega Boga, častite in rešil vas bo iz rok vseh vaših sovražnikov.« 40 Pa niso poslušali, temveč so se ravnali po svojem nekdanjem običaju.

41 Ti narodi so torej častili GOSPODA in obenem služili malikom. Tudi njihovi otroci in otrok otroci do tega dne delajo tako, kakor so delali njihovi očetje.

V 1 Mojzesovi knjigi 12:4 beremo, da ko je bil Abraham star petinsedemdeset let, mu je Bog rekel, naj gre iz svoje dežele, iz svoje rodbine in iz hiše svojega očeta v deželo, ki mu jo bo pokazal. Mesto njegovega izhoda je bilo Harán. Odpravil se je proti Kánaanski deželi.

 

Mnogo let kasneje, v času opisov iz 2 Knjige Kraljev, pa se zgodi zelo čudna stvar. Izraelci, ki so prebivali v Samariji, so bili po triletnem obleganju iz strani Asirskega kralja zajeti in bili kot izgnanci odpeljani v Asirijo, v Haláh ob Habórju, reki v Gozánu.

Na zemljevidu Starega Bližnjega Vzhoda vidimo, da je to asirsko mesto sorazmerno blizu Harána, od koder je odpotoval v obljubljeno deželo Abraham, le še malo dlje.

 

Takoj pomislimo na dve stvari, na nas Božje otroke današnjega dne, ki lahko iz dneva v dan bolj podlegamo vztrajnemu obleganju "asirskega kralja", kar še posebno velja na tiste, ki sedijo že leta in leta v cerkvi nespreobrnjenih src. O tem nam govori tudi prispodoba v Lukovem evangeliju 11:26, v kateri pravi Gospod Bog, da je nazadnje s človekom, ki ne služil Bogu z vsem srcem, na koncu huje kakor na začetku.

 

Zakaj so bili odpeljani v ujetništvo? Zakaj so bili ob vse dostojanstvo izbranega Božjega naroda?

 

Vse to nam razložijo vrstice 2 Knjige Kraljev 17 od vrstice 7-23.

 

Prav tako pa dobimo odgovor na to vprašanje tudi v

5 Mojzesovi 7:2-4 in Jozue 23:11-13.

 

Izraelovo ljudstvo je grešilo proti Gospodu, svojemu Bogu in častili druge Bogove.

 

Zakaj je prišlo do tega?

 

Bog je že v 5 Mojzesovi 7:2-4 svojemu ljudstvu Izrael ukazal, naj z zakletvijo pokončajo vse prvotne prebivalce Kanaana.

 

Pravi:  Ne sklepaj z njimi zaveze, ne prizanašaj jim 3 in ne stopaj v svaštvo z njimi: svoje hčere ne dajaj njegovemu sinu in njegove hčere ne jemlji za svojega sina! 4 Kajti to bi tvojega sina odvrnilo od hoje za menoj in bi služili drugim bogovom; tedaj bi se vnela GOSPODOVA jeza proti vam in bi vas hitro pokončal.

 

Še bolj jasno pa govori o tem Gospod v Jozue 23:11-13

Skrbno pazite na svoje življenje, da boste ljubili GOSPODA, svojega Boga.

12 Kajti če odpadete in se oklenete ostanka teh narodov, teh, ki ostanejo z vami, in boste z njimi stopali v svaštvo ter prišli mednje in oni med vas, 13 zagotovo vedite, da GOSPOD, vaš Bog, ne bo več pred vami preganjal teh narodov, ampak vam bodo zanka in past, bič na vaših bokih in trni v vaših očeh, dokler ne izginete s te lepe zemlje, ki vam jo je dal GOSPOD, vaš Bog.

 

 

Bog je vedel, da so Izraelci samo ljudje, dovzetni za skušnjave, poželenja, in greh, zato jih je opozoril in jim zapovedal naj se ravnajo po Njegovi zapovedi. Toda narod se ni v celoti držal tega opozorila in ga upošteval, temveč so sklepali mešane zakone. To so delali celo veliki Božji služabniki kot Salomon in David ki sta hodili po poti, ki je bila Bogu po volji, a sta to zapoved vseeno prekršila.

 

Kako lahko uporabimo to za današnji čas? Tudi danes, ko živimo v času milosti, se velikokrat, kljub temu, da imamo velik privilegij; Staro in Novo zavezo in s tem ves sklop Božje volje, velikokrat v svojem življenju odzivamo s kompromisi, ki jih bolj ali manj sklepamo s svetom, v katerem živimo. Čeprav pravi Gospod v Jakobu 4:4: 

 

Prešuštnice, ali ne veste, da je prijateljstvo s svetom sovraštvo do Boga? Kdor hoče biti prijatelj sveta, postane Božji sovražnik.

 

Tu je pod besedo prešuštnica mišljeno duhovno prešuštvovanje, spogledovanje s svetom ter sprejemanje in izvrševanje stvari, ki jih dela svet, ali mrtva religija.

 

Dokler hodimo v Božji volji in po načelih Božje Besede – Svetega pisma, smo Božji ljubljenci in po nas se pretaka sok Življenja iz Trte – Jezusa Kristusa, našega Odrešenika. Ko pa svoje življenje bolj ali manj podrejamo načelom in načinu tega sveta, v katerem živimo in ki nas obkroža, postanemo Božji sovražniki in stopimo iz Božje volje v samovoljo in življenje, ki ni več podrejeno Bogu. Temu primerno se nam dogaja tudi Božje oblikovanje, ki nas želi usmeriti nazaj na pravo pot.

 

Bolj kot nas privlačijo razmišljanje, mišljenje, odločanje in ravnanje ljudi okoli nas, bolj postajamo podobni brezbožnikom, ki živijo izven Božje volje. Postanemo ljudje, ki si v svoji praznini, odsotnosti Svetega Duha, lahko začnemo ustvarjati lažna upanja, hrepenenja, lažne »bogove«, čustvene utvare in zavetja lažnih občutkov, ki prej ali slej pripeljejo v odkrito malikovanje in ljubimkanje s stvarmi, ki so Bogu gnusoba.

 

Če lahko rečemo na osnovi vrstic iz 2 Kraljev 17:24-41, se v našega duha naseli čaščenje in služenje bogovom tega sveta. Kmalu jih imamo lahko za bolj resnične in bolj ugodne, kakor Bog, ki smo mu služili v preteklosti, a smo se do Njega ohladili ali celo od Njega odpadli.

 

Tudi če k tem ljudem pošlješ pastorja (duhovnika - 2 Kr 17:27), ki govori čisto Besedo in pravi, Božji nauk, se ne dajo prepričati v svojo grešnost, da bi bili vodeni v spokorjenje in v obnovo svoje zaveze z Bogom, temveč ostajajo malo na eni, malo na drugi strani. Delno s svojim mrtvim srcem služijo Bogu, ki zanje sploh ni več to, kar je bil na začetku, ali pa sploh nikoli ni bil za njih to kar je, ker niso bili nikoli nanovo rojeni, predvsem pa bogovom sveta, ki so jih prevzeli v svoj primež sigurnega, odpadanja in končnega, večnega propada.

 

Takšnim Bog pravi:

Spomni se torej, od kod si padel, spreobrni se in opravljaj prvotna dela! Če pa se ne spreobrneš, bom prišel k tebi in odstranil tvoj svečnik z njegovega mesta.

(Razodetje 2:5).