Ko pa pride on, Duh resnice,
vas bo uvedel v vso resnico.
V
zadnjem času se večkrat sprašujem, ali ima smisel moliti, če nismo trdno
prepričani, da Bog molitve uslišuje?
Toda,
kako naj Bog na molitve, ki niso utemeljene v trdnem prepričanju vere in
utrjene z Božjo obljubo, odgovori z udejanjenjem naprošenega?
Hebrejcem
11/1
Je pa vera temelj tistega, v
kar upamo, zagotovilo tistega, česar ne vidimo.
K
Jezusu pridemo ljudje z različnimi motivi. Zakaj jih toliko dvigne roko, ali
izreče, da Jezusa Kristusa sprejemajo za svojega Odrešenika, nato pa misleč, da
so storili vse kar je potrebno, odplujejo nazaj v vode sveta, in se v njem
izgubijo?
Nekateri
gredo dlje. Krstijo se v vodi.
Tu
se pojavi velika odgovornost vodečega v cerkvi (pastorja, pridigarja), da
vsakega, ki se odloči za krst v vodi preveri, če je doživel pristno spreobrnitev
– novo rojstvo v Duhu. Brez te globinske spremembe v srcu človeka, ki je nujna
za nadaljnji potek hoje z Gospodom, ni mogoča nadaljnja duhovna preobrazba
kristjana v poslušno in ponižno orodje v Božjih rokah. Za ta korak sploh ni
pomembno, koliko poznamo Božjo Besedo, ali kako dobro molimo, ali kako dobri
smo, itd, temveč le, kaj se je zgodilo v našem srcu. Ali smo doživeli spoznanje
o Bogu, ga doživeli kot živega Boga, doživeli globoko kesanje, zaradi naših
grehov in odločitev, da se odvrnemo od njih?
Le
popolnoma skesan in zlomljen človekov duh, ki se je pripravljen odpovedati vsem
dosedanjim ambicijam, hotenjem in aktivnostim, ki so ga priklepale v spone tega
sveta, lahko postane uporabna posoda, ki se preda vodstvu Svetega Duha, v
popolnem podrejanju in poslušnosti Bogu, v svojem nadaljnjem življenju z Bogom.
Tu
se izključuje vsaka človeška modrost, znanje, prizadevanje, sposobnost in
aktivnost, ali dosedanje poznavanje Boga in Božje besede, ki je bila lahko
popolnoma napačno interpretirana iz strani religije.
S
tem pa ni rečeno, da vsega tega ne potrebujemo več, razuma, hotenja, želje in
modrosti. Razlika je le v tem, da mora biti naše delovanje podrejeno volji Boga
in podrejeno delovanju Svetega Duha, ki nas lahko edini vodi v vso resnico.
Ko pa pride on, Duh resnice,
vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal,
kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči. (Janez 16:13).
Komunikacija
med nami in Bogom je nadvse potrebna. Traja vse življenje. Kako pa vemo, kaj
Bog od nas pričakuje, če nismo sposobni slišati Njegovega tihega glasu?
Njemu
vratar odpre in ovce poslušajo njegov
glas in svoje ovce kliče po imenu in jih vodi ven. Ko vse svoje spusti ven,
hodi pred njimi in ovce gredo za njim,
ker poznajo njegov glas. (Janez 10:3-4).
Kristjani
večinoma pričakujemo velika razodetja in pomembna spoznanja. Pri tem pa pozabljamo
na tiha, a vendar pomembna sporočila skozi Božjo Besedo in skozi brate in
sestre v skupnosti.
Umirati
samemu sebi, svoji občutljivosti, samovšečnosti, samopomembnosti,
nevoščljivosti, ljubosumju in še mnogim podobnim stvarem, je boleč proces. Le
tisti kristjan, ki je doživel popolno spreobrnitev in Njegova ljubezen in
blagoslov dejavno bivata v njegovem srcu in duhu, lahko preživi in obstane v
Njem skozi pot očiščevanja, luščenja in odrekanja staremu načinu razmišljanja,
delovanja, odzivanja, reagiranja in komuniciranja.
Njegova božanska moč nam je
podarila vse, kar je potrebno za življenje in pravo pobožnost, prek spoznanja
tistega, ki nas je poklical s svojo slavo in odličnostjo. Po njiju nam je
podaril tiste dragocene in največje obljube, da bi po teh postali deležni
božanske narave in ubežali pred svetno, poželjivo pokvarjenostjo. Prav zato
prispevajte vso vnemo in tako dodajte vaši veri krepost, kreposti spoznanje, spoznanju
samoobvladanje, samoobvladanju stanovitnost, stanovitnosti pravo pobožnost, pravi
pobožnosti bratoljubje, bratoljubju ljubezen. (2 Petrova 1:3-7).
Kdor
se krsti v vodi, ne da bi se predhodno znašel pod očiščujočim curkom Nebeškega
Svetega Duha, lahko kasneje opeša ob vsem, kar doživlja in odpade od Gospoda,
prepričan, da je prišel na napačen naslov, a je po vsej verjetnosti doživel le
čustveni preobrat v svojem življenju, ne pa duhovnega.
Spreobrnite se torej in
pokesajte, da se vam izbrišejo grehi, 20 tako da pridejo od Gospodovega obličja
časi pomiritve in vam Gospod pošlje Mesija Jezusa, ki vam je namenjen. (apostolska dela 3:19-20).
Sam Duh pričuje našemu duhu,
da smo Božji otroci. (Rimljanom
8:16).
Zelo
pomembno je namreč, da vsakomur, ki stopi na ozko pot, skozi ozka vrata povemo,
kako pomembno se je opirati v veri na Jezusa Kristusa in vztrajati v Njem, do
konca življenja.
Kajti
le tisti, ki bodo ne glede na preizkušnje, ki jih bodo doživeli in na težave,
ki jih bodo doletele vztrajali, bodo prejeli venec življenja.
Blagor človeku, ki stanovitno
prenaša preizkušnjo, kajti ko bo postal preizkušen, bo prejel venec življenja,
ki ga je Bog obljubil njim, kateri ga ljubijo. (Jakob 1:12).
Toda
kako nekomu, ki je prišel k Jezusu in ga sprejel za svojega Odrešenika iz
takrat zavednega, ali nezavednega koristoljubnega nagiba in se mu čustveni upi,
ki jih je gradil podrejo, povedati, da le vztrajanje in vera prineseta sad
rešitve. Tak kristjan stoji na krhkih tleh omahujoče in nestrpne vere in bolj
jasno vidi težave ter stisko v kateri se nahaja, kakor Luč rešitve, ki se lahko
že v zelo kratkem času realizira v življenju tega, ki vztrajno išče biser – Jezusa
Kristusa in ga najde.
Po njem ste na poti rešitve,
če se trdno držite besede, ki sem vam jo oznanil, razen če ste zaman sprejeli
vero. (1 Korinčanom 15:2).
Nebeško kraljestvo je tudi
podobno trgovcu, ki išče lepe bisere. 46 Ko najde en dragocen biser, gre in
proda vse, kar ima, in ga kupi.
(Matej
13:45-46).
Kdo lahko moli v veri in tudi
prejme rezultat svoje molitve?
Tisti,
v katerega srcu tli večni ogenj Jezusove ljubezni.
Ne visokost, ne globokost ne
kakršna koli druga stvar nas ne bo mogla ločiti od Božje ljubezni v Kristusu
Jezusu, našem Gospodu.
(Rimljanom 8:39).
Kdor
ljubi brate in sestre v svoji skupnosti in moli za vso cerkev, ker mu ni vseeno
za njeno duhovno stanje.
Končno, bodite vsi složni,
sočutni, ljubite brate, bodite usmiljeni in ponižni. (1 Petrova 3:8).
Ob vsaki priložnosti molíte v
Duhu z vsakršnimi molitvami in prošnjami. V ta namen bedite z vso vztrajnostjo
in molíte za vse svete.
(Efežanom 6:18).
Kristjan,
ki je pripravljen vztrajati. Če ne veruješ ne moreš vztrajati.
Budni bodite, stojte trdni v
veri, možati bodite, bodite močni!
(1
Korinčanom 16:13).
Človek,
ki ima prepričanje, da bo s sadom molitve lahko bolje služil Gospodu in Njegovi
Cerkvi.
Zato tudi mi vse od dne, ko
smo slišali o tem, ne nehamo moliti in prositi za vas, da bi se izpopolnili po
globokem spoznanju njegove volje, v vsej modrosti in duhovni razumnosti. (Kološanom 1:9).
Kristjan,
ki mu veliko pomeni, skupnost v kateri deluje in duhovno raste, da obrodi sad
prebujenja v svojem srcu.
»V dobro zemljo vsejan pa je
tisti, ki posluša besedo in jo tudi doume. Ta zares obrodi in daje sad: eden
stoternega, drugi šestdeseternega in spet drugi trideseternega.« (Matej 13:23).
»Seme v dobri zemlji pa so
tisti, ki z lepim in dobrim srcem besedo slišijo in jo ohranijo ter v
stanovitnosti obrodijo sad.«
(Luka 8:15).
Kdor
popolnoma veruje, da je Božja Beseda resnična, delujoča in se v njej skriva
Božja moč.
Božja beseda je namreč živa
in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha,
sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca. (Hebrejcem 4:12).
Beseda o križu je namreč za
tiste, ki so na poti pogubljenja, norost; nam, ki smo na poti rešitve, pa je
Božja moč. (1 Korinčanom 1:18).
Verujoči,
ki dejavno živi po Božji Besedi.
Ker ste v poslušnosti resnici
očistili svoje duše za iskreno bratoljubje, se goreče in iz čistega srca
ljubíte med seboj, ker niste bili prerojeni iz propadljivega, temveč iz
nepropadljivega semena, po Božji besedi, ki je živa in večna. (1 Petrova 1:22-23).
Kdor
ima svoje molitvene poti proste jeze, zamere, negodovanja, neodpuščanja,
grenkobe ali uporništva itd.
»In kadar vstanete k molitvi,
odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih,
odpusti vaše prestopke.«
(Marko 11:25).
Vsak,
ki redno, vztrajno in iz ljubezni prihaja v svojo tajno klet k vsakodnevni
molitvi k Bogu.
Kadar pa ti moliš, pojdi v
svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj
Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil. (Matej 6:6).
Kristjan,
ki rad prihaja na bogoslužja in aktivno sodeluje pri skupnih molitvah in drugih
prostovoljnih dejavnostih.
Tako pa je Bog vse posamezne
telesne dele razpostavil po telesu, kakor je hotel. Ko bi bilo vse skupaj en
sam telesni del, kje bi bilo telo? Tako pa je veliko delov, telo pa je eno. Ne
more oko reči roki: »Ne potrebujem te,« tudi ne glava nogam: »Ne potrebujem
vas.« Še več, telesni deli, ki se zdijo slabotnejši, so še bolj potrebni, in
tistim, ki se nam zdijo manj vredni časti, izkazujemo še večje spoštovanje in z
manj uglednimi še lepše ravnamo, medtem ko ugledni tega ne potrebujejo. Da, Bog
je sestavil telo in skromnemu namenil več časti. (1 Korinčanom 12:18-24).
Vsak,
ki je pripravljen bratu ali sestri v duhovni stiski priti na pomoč in ga podpreti z vzpodbudo,
tolažbo in molitvijo.
Zato tolažíte drug drugega in
drug drugega izgrajujte, kakor to že delate.
(1
Tesaloničanom 5:11).
Opominjamo pa vas, bratje:
opozarjajte tiste, ki nočejo delati, tolažite malodušne, podpirajte slabotne,
bodite potrpežljivi z vsemi.
(1
Tesaloničanom 5:14).
Mi, ki smo močni, smo dolžni
prenašati slabosti šibkih, ne pa ugajati sebi. Vsak izmed nas naj skuša ugoditi
bližnjemu, in sicer v njegovo dobro in njegovo izgraditev. (Rimljanom 15:1-2).
Vsi,
katerim ni vseeno, da je okoli njih še mnogo neodrešenih, ki živijo v neznanju
in nepoznavanju stanja v katerem so in tega, kam jih to vodi.
Rekel
jim je: »Pojdite po vsem svetu in
oznanite evangelij vsemu stvarstvu! Kdor bo sprejel (1) vero (Jezusa) in (2)
bo krščen (v vodi), (3)bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen. Tiste pa, ki bodo sprejeli vero, bodo
spremljala ta znamenja: v mojem imenu bodo izganjali demone, govorili nove
jezike, z rokami dvigali kače, in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo
škodovalo. Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli.«
(Marko
16:15-18).
Kdor
se ne sramuje Božjega Evangelija in tega, kar uči in oznanja Resnico.
Ne sramujem se evangelija,
saj je vendar Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje, najprej Judu in potem
Grku. (Rimljanom 1:16).
Vsak,
ki prihaja pred Boga čistega srca, ker je odpustil vsem.
In kadar vstanete k molitvi,
odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih,
odpusti vaše prestopke.« (Marko
11:25).
Vsak,
ki pride pred Boga in veruje, da ga bo Bog uslišal
Zato vam pravim: Za vse, kar
molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli, in se vam bo zgodilo. (Marko 11:24).
27.11.2021
Ni komentarjev:
Objavite komentar