Razmišljanja moja - SPOZNANJE ČLOVEKA O ČLOVEKU – DUŠEVNO ALI DUHOVNO

 

SPOZNANJE ČLOVEKA O ČLOVEKU – DUŠEVNO ALI DUHOVNO

 

Dne 10. 1. 2005, mi je Gospod med petjem pesmi »Skrbi preložim nate Bog«, razodeval:

»Če nekdo nekoga sprašuje o nekom, bo  dobil odgovor glede na to, ali ga človek pozna dobro, ali površno, ali ga ljubi, ali ne ljubi, ali ga spoštuje, ali podcenjuje, ali ga ima rad, ali ga sovraži, ali mu želi dobro ali slabo, predvsem pa bo odgovor takšen, kakršno je njegovo trenutno čustveno in duhovno stanje.

 

Človek, ki je spraševal o nekom je prav tako sprejel o človeku o katerem je spraševal odgovor, ne glede na besede sogovornika. Če želi o njem izvedeti kaj dobrega, bo tudi slabo, kar bo slišal obrnil njemu v prid, če pa le čaka, da izve kaj slabega, da potrdi svoje vnaprejšnje prepričanje o njem, bo tudi dobro pričevanje o njem obrnil v slabo, da opraviči neresnico, ki je v njem že neomajno in dokončno začrtana.«

 

Nato mi je razlagal dalje:

 

»Prav isto se dogaja tistemu, ki govori o Jezusu Kristusu Odrešeniku.

Če je poslušalec pozitivno naravnan in odprt za zdrav dialog, ne da bi se okostenelo držal svojega prepričanja in vedenja, bo znal sprejemati, dojemati in  razmišljati o tem, kar je slišal in sprejeti resnico sebi v prid.

 

Če pa hočeš o Jezusu Kristusu govoriti človeku, ki je prepričan, da vse ve,

vse zna, vse obvlada, ali celo, da nič novega ne potrebuje izvedeti, je tvoje pričevanje njemu zaman, kakor bi govoril ledeni sohi na Antarktiki, dokler Sveti Duh v njem ne opravi spremembe.«

 

Kaj ti preostane drugega, kakor da ga ljubiš, kajti kako naj mrtvec razpoznava svetlobo od teme, dan od noči, toploto od hladu, veselje od žalosti, resnico od neresnice.

 

Samo Božja resnica, ki prihaja skozi ljubeče srce in usta radostnega, odrešenega človeka, napolnjenega z močjo Svetega Duha, lahko premakne gore tradicije, okostenelosti, ovire nevere, trme neomajnega prepričanja in ranjenosti srca in duha.

 

Ljubiti " sovražnika ", ne samo zaradi tega, ker misliš, da je tako prav, temveč LJUBITI Z BOŽJO LJUBEZNIJO, objeti zaudarjajočega brezdomca, alkoholika, odvisnika ali Roma, ne samo zato, ker je tako prav, temveč z BOŽJO LJUBEZNIJO, oznanjati Jezusa Kristusa, Odrešenika, ne samo zaradi tega, ker tako pravi Božja Beseda, temveč zato, ker ljubiš Njega, o katerem boš govoril in tistega, ki mu boš govoril.

 

To je pot človeka, ki je veliko grešil in mu je bilo veliko odpuščeno, ki je taval v temi in ga je našla Luč, Jezus Kristus, ki je brezciljno taval po blatu tega sveta, dokler ni padel na kolena in prosil za izhod, tistega, ki edini lahko odpušča grehe, ki je mislil da ima njegovo življenje smisel, dokler se ni srečal z Odrešenikom, ki odpira oči slepim, sluh gluhim in ustvari novo srce za Ljubezen, zato lahko ljubi z vsem srcem,  z vso dušo in z vsem duhom tistega o katerem govori in tistega, ki mu govori o Njem.

 

Bog je namreč tako ljubil ta svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj ne pogubil, temveč bi imel večno življenje.             Evangelij po Janezu 3,16.

 

Bog pa pozna človeka in njegovo srce; vsakega človeka. On ne vidi le zunanjost, ampak notranjost, ki je človeku prikrita.

 

In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo. (Rimljanom 8:27).