Prikaz objav z oznako OSVOBAJANJE. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako OSVOBAJANJE. Pokaži vse objave

7. feb. 2023

Lester Sumrall - DJEVOJČICA KOJA JE BILA OSLOBOĐENA

 

DJEVOJĆICA, KOJA JE BILA OSLOBOĐENA


Autor: Lester Sumrall




 


 

12.05.1953. časopis 'Daily Mirror' je objavio neobičnu priču pod naslovom 'Policijski liječnik odbacuje priču o demonima koji ujedaju.'

Štićenica gradskog zatvora zbunila je policiju i medicinske istražitelje svojom pričom o dva zla duha koja su je ujedala.

Narednik Guillermo Abad je ispričao kako je djevojka tvrdila da je dvadeset puta bila ujedena.

Također je tvrdio da je pri svakom ujedu vrištala.

Ona je sinoć pred gomilom promatrača u zatvoru slabašno, ali razumno odgovarala na postavljena pitanja.

S vremena na vrijeme lice joj je poprimalo prestrašeni i užasnuti izraz kao da se upravo suočava s tom 'stvari'.

Divlje se okretala oko sebe, vrišteći, boreći se i udarajući rukama o ramena.

Nakon toga njeno neumorno opiranje je popuštalo i ona je oslabljena i u polunesvjestici padala na ruke ljudi koji su je pridržavali.

Povrativši se iz toga stanja, rekla je da je jedan od zlih duhova bio velik i taman, kovrčave kose i dlakavih ruku i prsa.

Imao je velike i oštre oči i dva očnjaka.

Glas mu je bio poput duboke jeke.

Bio je zaodjenut u crno.

Zadnji ugriz je djevojka dobila na svom desnom koljenu.

Bio je to prvi ugriz u donjem dijelu njenog tijela.

Ostali tragovi ugriza pojavljivali su se na njenom vratu, ramenima i rukama.

Časopis 'Manila Cronicle' je sutradan objavio daljnje novosti u vezi mlade žene po imenu Clarita Villaneuva: 'Najmanje dvadeset i pet kompetentnih osoba, zajedno sa šefom policije, pok. Cesarom Lucerom tvrde da je ovo vrlo stvaran primjer prestravljene žene koju su do ludila izgrizle 'nevidljive osobe'.

Ona je pokazala nekoliko ujeda na raznim dijelovima tijela.

Koliko je dvadeset pet svjedoka moglo primijetiti, te ozljede joj nitko nije mogao nanijeti.

Svaki put kada su je napali 'nevidljivi demoni', Villaneuva se previjala od bolova, vikala i vrištala u strahu.

Fra Benito Vargas ( rimokatolik ) ... je prisustvovao prvom napadu koji je doživjela mlada Villaneuva.

Rekao je da ne bi želio iznijeti nikakav sud o onome što je vidio.

No, također je rekao da je činjenica da 'je vidio kako je tri puta ugrižena'.

U periodima između napada koje je prolazila, Villaneuva je bila savršeno normalna.

Normalno bi razgovarala s ljudima oko sebe, ali bi nakon nekog vremena počela vikati tresući se i zapadajući u stanje histerije.

Vrištala bi čitavo vrijeme dok su joj oči blještale poput vatre.

Tada bi pokazala dio tijela koji je bio napadnut, te gotovo bez svijesti pala na ruke inspektora.

Na mjestima koja je pokazala svjedocima bili su vidljivi tragovi zubiju i mokri od sline.

U to sam vrijeme radio na osnivanju crkve u Manili. Novinska izvješća nisu privukla moju pozornost.

No, poslušavši četrdesetpetominutni program radio stanice DZFM, bio sam osobno uvučen u čitavu stvar.

Spiker je emisiju najavio na dramatičan način: 'Dobra večer, dame i gospodo. Ukoliko imate slabo srce molimo vas da ugasite svoje radio uređaje.'

Poglasnio sam svoj radio.

Odmah potom začuli su se prodorni vriskovi praćeni paklenskom bukom. Doktori su zbunjeno govorili: Sve se to može objasniti! Naši dosjei pokazuju da je ovaj fenomen poznat otprije... To je epilepsija... To je krajnja histerija.'

Drugi su uzbuđeno govorili: 'Gledajte, pojavljiju se tragovi zubiju!' Ostali su govorili: 'Djevojku guši nekekva nevidljiva stvar.

Lice joj je poplavilo, a na vratu se pokazuju tragovi!' Tada bi Clarita ponovo zavrištala.

Slušajući sve ovo u svojoj udobnoj sobi, okrenuo sam se svojoj ženi i rekao: 'Ova djevojka nije bolesna i doktori su bespomoćni pred takvim neprijateljem.

Njeno zapomaganje je zapomaganje osobe koja je prokleta i osuđena na propast; ta je djevojka u vlasti demona.'

Nakon slušanja tog programa, nikako nisam mogao zaspati.

Hodao sam po sobi i vapio Bogu da oslobodi tu jadnu djevojku koja se nalazila u gradskom zatvoru.

No, što sam dulje molio to je teret na mojoj duši postajao sve teži.

Rekao sam: 'O, Bože, ako je đavao u toj djevojci, ti ga možeš izbaciti van! Molim te, učini to!'

Nakon što sam molio cijelu noć, Bog je progovorio mom srcu: 'Ako odeš u taj zatvor i pomoliš se za nju, ja ću je osloboditi.'

No, ja nisam želio ići onamo.

Čuo sam samog sebe kako govorim: 'Ne, Bože, nikada ne bih mogao otići na to mjesto.

Naučnici, profesori, pravni stručnjaci pa čak i spiritisti su pokušali pomoći toj djevojci.

Svi su u novinama dobili loš publicitet. ne mogu ići, Bože.'

'Ne' - odgovorio sam.

No, uvidio sam da više ne mogu moliti za nju.

Kad god bih počeo vapiti Bogu da je oslobodi, moja bi me savjest zaustavljala govoreći: 'Nisi iskren jer odbijaš ići k njoj i vidjeti je.' Naposljetku sam odlučio otići u zatvor Bilibid i moliti za tu djevojku.

U gradu s nekoliko milijuna stanovnika, i u ogromnom zatvoru kao što je Bilibid nije baš lako dobiti razgovor s tako poznatom ličnošću.

Sljedećeg jutra, na putu u grad, svratio sam do arhitekta koji je projektirao zgradu naše crkve.

Ime mu je Leopoldo Coronel i bio je osobni prijatelj gradonačelnika Manile. Na moj zahtjev posjetili smo gradonačelnika Lacsona i dobio sam dozvolu da molim za Claritu.

No, rekli su mi da će dozvola postati važećom samo ukoliko i glavni medicinski savjetnik policijskog odjela, dr. Mariano Lara da svoje odobrenje da se moli za djevojku.

Mr. Coronel nije poznavao dr. Laru, no zahvaljujući posredovanju jednog od mojih prijatelja, uspjeli smo se o svemu dogovoriti.

Mr. Coronel i ja otišli smo u zatvor Bilibid, gdje su nas odvevi k doktoru Lari, koji se nalazio u mrtvačnici.

Okružje je bilo jezovito.

Prvo što mi je upalo u oči bio je leš koji je ležao na stolu.

Drugi leš je ležao na nosiljci, umotan u plahtu.

Na stolu je bilo puno vrčeva napunjenih alkoholom u kojima su bili dijelovi ljudskih tijela.

Kasnije smo doznali da je to bilo pripremljeno za pokazivanje studentima. Sjedeći na klupi u ovoj sumornoj prostoriji, dr. Lara nam je pričao o sebi. Bio je profesor i pročelnik patološke i pravne medicine na Sveučilištu u Santo Tomasu.

Tijekom svoje tridesetosmogodišnje prakse obavio je više od osam tisuća autopsija i nikada nije prihvaćao teoriju o postojanju nadnaravnih sila. Dr. Lara nije imao nikakvu namjeru uplitati se u aferu s Claritom Villaneuva. Prvi je puta imao priliku pregledati mladu zatvorenicu kada je 12.05. ušao u ured jednog od svojih asistenata.

Vidio je crvenkaste tragove na njenim rukama.

Tragovi su nalikovali ugrizima ljudskih zubiju i oba su liječnika mislila da se Clarita izujedala.

Smatrajući je nenormalnom osobom, dogovorili su se da je pošalju na tretman u nacionalnu psihopatsku bolnicu.

No, susrevši se s posjetiteljima koji su zahtjevali njegovo stručno mišljenje, dr. Lara ju je sutradan doveo u liječnički ured za ispitivanje koji se nalazi na policijskom odjelu.

Tamo je bio i razred liječnika - stažista.

Prema liječnikovoj izjavi, u trenutku kada su je unijeli u sobu, Clarita je bila bez svijesti.

Evo što nam je taj liječnik ispričao: 'Kada sam joj podigao ruke, one su bez ikakvog otpora pale nazad u prvobitni položaj.

Kolege su iglama i pribadačama ubadali njenu kožu po cijelom tijelu, no ona uopće nije reagirala.

Nakon nekoliko minuta, Clarita je počela izlaziti iz ovog stanja neosjetljivosti i transa.

Ja sam izgledao poput Scherlocka Holmesa iz detektivskih priča ili poput filmskog lika Cyclopsa.

Bio sam opremljen povečalima.

Um mi je bio prepun sumnji o ovom fenomenu ujedanja.

Pažljivo sam ispitao izložene dijelove njenog tijela - ruke, dlanove i vrat, ne bi li negdje pronašao tragove ugriza ...

Ona je još uvijek bila tjelesno vrlo slaba i nije mogla stajati na svojim nogama bez tuđe pomoći.

Jedan od mojih pomoćnika, tehničar patologije Alfonso nam je pomogao da je odnesemo do kreveta na kojem se trebala odmoriti u tom stanju djelomičnog transa.

Alfonso ju je podigao i položio na krevet.

Obje ruke joj je položio preko tijela, kako ne bi visjele do poda.

U tom času djevojka je u polutransu glasno nekoliko puta vrišteći ponovila riječ 'aruy' ( to je uzvik bola na tagalogskom jeziku ).

Kada sam sa djevojčinog tijela uklonio Alfonsovu ruku, na svoje zaprepaštenje zapazio sam jasne znakove otisaka ugriza koji su nalikovali na tragove ljudskih zubiju u koje su uključene gornja i donja čeljust.

Na stražnjoj strani lijeve ruke, na mjestu ugriza bila je vidljiva vlažnost.

Baš je na tom mjestu moj Asistent Alfonsto pridržavao njenu ruku.

Znao sam da se sama nije mogla ugristi.

Nije je mogao ugristi ni Alfonso, pošto je nedavno morao izvaditi sve zube. A ja je zasigurno nisam ugrizao!

Moje mi ljudsko liječničko iskustvo nije pomoglo da pronađem nikakvo objašnenje, te sam stoga odlučio držati svoja usta zatvorena.

No, moj um nije bio zatvoren.

Clarita je nastavila vrištati još otprilike petnaest minuta.

Nakon toga lice i noge su joj poplavile kao da je netko davi.

Također, je na prednjem dijelu njenog vrata bilo vidljivo nekoliko crvenkastih tragova ...

Nakon otprilike 20 minuta, tijekom kojih je vrištala i kočila se djevojka je zapala u neko stranje transa i tjelo joj se omlohavilo.

Izgledala je isto kao u trenutku kada su je tek unijeli u sobu.

Nakon otprilike 10 minuta transa i opuštenosti čitavog tijela postepeno joj se stala vraćati svijest, te je nedugo zatim ponovo postala potpuno normalna.

U ovom normalnom stanju sjela je na stolicu i razgovarala sa grupom stažista.

Razborito i normalno je odgovarala na sva postavljena pitanja.

Ispričala nam je sljedeću priču: Rođena je u gradu koji se zove Bacolod City u provinciji Negros Occidental.

Ima nekoliko braće, no oni je uopće ne zanimaju jer su se prema njoj loše odnosili.

Roditelji su joj umrli prije nekoliko godina.

Upitao sam je tko uzrokuje ove ujede na njenom tijelu.

Odgovorila je da su je ujedala dva bića - jedan je bio veliki, crni, dlakavi momak nalik na čovjeka.

Bio je vrlo visok i imao je dva oštra oka i dva oštra očnjeka, dugu bradu poput hinduista i dlakave udove i prsa.

Nosio je crnu odoru s mali bijelim dijelom koji je izgledao kao kapuljača. Stopala su mu bila veličine triju normalnih stopala.

Drugi momak je bio otprilike tri stope visok i navodno također crn, dlakav i ružan.

Ova zabrinjavajuća Filipinka je izmijenila životnu filozofiju dr. Lare.

Okrenuo se prema meni i rekao: 'Velečasni, dovoljno sam ponizan da priznam kako sam uplašen.'

Shvatio sam da sam najprije trebao uvjeriti dr. Laru da znam što činim i da znam kako se može pomoći toj djevojci.

Polako sam počeo govoriti: 'Postoje samo tri sile u svemiru', rekao sam. 'Postoji pozitivna sila ili sila dobrog Boga, Stvoritelja.

Postoji i ljudska sila, ili sila ljudi koji žive na Zemlji.

I postoji negativna sila, ili zlonamjerna i opaka davolja sila.

Ove su sile stvarne i vidljive svuda oko nas.

Mislite li da Clarita čini sve ovo pod utjecajem Božje sile?'

Zatresao je glavom i odgovorio: 'Ne, to nije utjecaj Božje sile.'

'Mislite li onda - s obzirom na vaše iskustvo u radu s ljudskim bićima - da se ona ponaša poput nekog ljudskog bića?'

'Ne, ponašanje ove mlade djevojke nema veze s ponašanjem ljudskih bića' rekao je.

'Onda nam preostaje još samo jedna sila' rekao sam mu. 'Mora da djevojka sve ovo čini pod utjecajem demonske sile!'

Dr. Lara je rekao da ga njegovo široko liječničko iskustvo nije pripremilo za obračun s nečim što je bez sumnje nadnaravno.

'Dr. Lara - nastavio sam - kada bi u svemiru postojala takva negativna sila nad kojom pozitivna sila nema kontrolu, naš bi se svemir potpuno raspao. Ako postoji zlo koje se ne može ispraviti dobrim, onda je zlo snažnije od dobrog.

A to ne može biti.

Ako ova djevojka ima u sebi demonsku silu, onda je Isus Krist može osloboditi od te sile.'

Otvorio sam poglavlje iz evanđelja po Marku: 'Ova će čudesa pratiti one koji budu vjerovali: pomoću mog imena izgonit će zle duhove' (Mk 16:17)

'Vjerujete li u ovo?'

Dr. Lara me pogledao i rekao: 'Vjerujem, no tko će nam pomoći?'

Mislio je da duhovna pomoć ne dolazi u obzir.

Rimokatolički kapelan Bilibidskog zatvora i svećenici rimokatoličkog centra za ozdravljenje u Bacclaranu odbili su moliti za mladu djevojku.

Rekao sam mu da ću rado otići djevojci i moliti za nju, ukoliko on to dopusti.

Rekao je da to mogu slobodno učiniti.

Zatražio sam da joj se tijekom molitve ne daju nikakvi lijekovi i da se nikakvim drugim grupama ljudi ne dopusti da mole za nju, niti da ponude ikakvu drugu pomoć.

Ako je Isus iscijeli, On mora dobiti svu slavu.

Usuglasio se s mojim zahtjevima, te su mi zakazali sastanak za sutradan ujutro.

Ostatak dana proveo sam u postu, molitvi i čitanju božje riječi.

Ulazeći sljedećeg jutra u mračne zidine zatvora bilibid, osjećao sam da će doći do borbe Ilijinog Boga i Baalovih proroka.

Drevni Bilibid koji je iza sebe imao stoljetnu povijest krvoprolića, toga se dana trebao susresti s novom vrstom bitke.

Ovdje su Španjolci zatočili svoje žrtve.

Ovdje su Japanci počinili nebrojena zvjerstva.

Ovdje su američki misionari gotovo umirali od gladi dok ne bi bili pušteni na slobodu.

A sada se unutar ovih zidina nalazilo nekoliko stotina kršitelja zakona.

To nije bilo baš privlačno mjesto za molitvu za oslobođenje.

Leopoldo Coronel mi se tog jutra pridružio.

Susreli smo se s dr. Larom i profesorom sveučilišta i počeli koračati prema bloku u kojem su bile ženske ćelije.

Vidjevši policajce, novinare i fotografe kao skupljeni čekaju, gotovo da sam mogao čuti đavla kako mi šapće: 'Nisam li ti rekao? Evo, sad si od sebe napravio budalu!'

Slijedila nas je šarolika gomila koja nije imala ni najmanju predodžbu o tome što se trebalo dogoditi.

Kada smo se svi skupili u malenoj kapeli za zatvorenice, oko nas je bilo stotinu gledatelja, uključivši i zatvorenike.

Isprva mi se činilo da ću najveću bitku voditi s gledateljima, no ispalo je da su oni bili prijaeljski raspoloženi i puni suosjećanja.

Većina ih je već vidjela ugrize na djevojci.

Već su vidjeli neuspjele liječnike, psihijatra i spiritista.

No, nikada još nisu imali priliku čuti molitvu za opsjednute demonima.

Željezne su rešetke prekrivale prozore male kapele.

Na jednom kraju sumorne prostorije stajao je primitivni katolički oltar. Namještaj se sastojao od drvenog ležaja i nekoliko malih stolica ručne izrade.

Pošto smo se svi ovdje skupili, dr. Lara je zatražio da dovedu Claritu.

Dok je ulazio u prostoriju, ona je polagano i pomno pogledom ispitivala svaku prisutnu osobu.

Kad je na kraju reda došla do mene, oči su joj se raširile te me je bijesno pogledala i rekla: 'Ti mi se ne sviđaš!'

Bile su to prve riječi koje mi je đavao kroz njena usta rekao.

Demoni su neprekidno upotrebljavali njena usta kako bi proklinjali mene, Boga i Kristovu krv.

To je govorila na engleskom jeziku.

No, nakon što je bila oslobođena morao sam s njom razgovarati preko prevoditelja jer ona uopće nije govorila engleski.

Posjeo sam je na drvenu klupu i pred nju privukao stalicu.

'Clarita, rekao sam. Došao sam da te oslobodim od sile ovih zlih duhova u ime Isusa Krista, Božjeg Sina.'

Odjednom je upala u napadaj bjesnila i povikala: 'Ne, ne! Oni će me ubiti!' Tijelo joj se ukočilo i izgubila je svijest.

Ovo je zbunjivalo liječnike svaki puta kada su pokušavali analizirati njen slučaj.

No, ja sam se i prije obračunavao sa zlim duhovima, te sam razumio neke od njihovih lakrdija.

S obje ruke sam je primio za ruku i viknuo: 'Izađi iz nje, ti zli i pokvareni duše pakla!'

I tog časa je ponovo počela bijesniti.

Ovo je bilo prvi puta da se odmah povratila iz svog transa.

Suze su joj se slijevale niz obraze i stala me je preklinjati da je ostavim na miru.

Pokazala mi je užasne otiske na rukama i vratu gdje je netom prije bila ujedena.

Bio sam šokiran.

Tragovi ujeda bili su toliko strašni da su neke krvne masnice pod njenom kožom popucale.

Umjesto da odustanem od svega, ja sam jednostavno zaboravio na činjenicu da sam okružen nevjernicima i ušao sam u jednu od najvećih bitki svog života.

Zli duhovi su proklinjali Boga a ja bih im naredio da prestanu s time i rekao im da je Bog svet.

Onda su proklinjali Isusovu krv i ja sam ih ukorio, podsjećajući ih na činjenicu da je Isus Gospodar nad svim zlim silama i da je Njegova krv sveta.

Onda su počeli proklinjati mene upotrebljavajući najružnije izraze.

Izjavili su da nikada neće napustiti djevojku.

Činilo se da se između sila tame i sila pravednosti odigravala smrtonosna bitka.

Clarita je služila kao đavlov govorni organ.

Buka se bez sumnje mogla čuti i u drugim dijelovima zatvora.

Konačno je izgledalo da je djevojci lakše.

Zli duhovi su prestali razgovarati sa mnom i gristi djevojku.

Neki od prisutnih su mislili da je oslobođena, no rekao sam im da to nije istina.

Bilo je gotovo dvanaest sati.

Bio sam natopljen znojem i gotovo potpuno iscrpljen.

Pogledavši oko sebe, vidio sam suze u očima nekih ljudi koji su bili dotaknuti onim što su vidjeli.

Rekao sam doktoru Lari da bih želio otići kući postiti i moliti još jedan dan, te se ponovo vratiti idućeg jutra.

Taj sam dan proveo u zajedništvu s Bogom.

Bilo je to dragocjeno iskustvo.

Mogao sam osjetiti Božju prisutnost nad sobom.

Njegova mi je prisutnost govorila da se ne trebam ničega bojati.

Međutim, osjećao sam se gotovo poraženim jer je u večernjim novinama pod naslovom 'Stvar prkosi pastoru' izašla moja fotografija i članak duljine tri stupca.

No, Bog me nastavio poticati da se vratim u zatvor.

Te su me noći posjetili velečasni Arthur Ahlberg i velečasni Robert McAlister.

Ponudili su da mi se pridruže sljedećeg jutra.

Dogovorili smo se da će oni stajati između mene i svjetine onemogućavajući im time da mi se tijekom molitve suviše približe.

Po našem dolasku u Bilibid zapovjednik zatvora nam je rekao da od jučerašnje molitve Clarita niti jednom nije bila ugrižena.

No, zao sam da još uvijek nije oslobođena.

To je postalo očigledno čim su me zli duhovi ugledali.

Počeli su vikati kroz njena usta: 'Odlazi, odlazi!'

Sjeo sam na malu stolicu ispred nje i odgovorio s uzbudljivim osjećajem autoriteta: 'Ne, ja ne odlazim, ali ti odlaziš! Ova će djevojka biti oslobođena!'

Onda sam zatražio da svi prisutni kleknu.

Bio je prisutan jednak broj ljudi kao i dan ranije, ako ne i više.

Doktori, novinari, policajci i profesori su ponizno klečali na podu dok sam molio.

Borba je ponovno započela.

Zli duhovi su shvaili da su se nalazili pred posljednjom bitkom.

Psovali su i odbijali napustiti svoju žrtvu, tražeći odobrenje da ostanu u njoj.

Onda su proklinjali nju zbog toga što nije reagirala.

No, ovog puta je sve bilo drugačije od prethodnog dana.

Dodatno vrijeme posta i molitve učinilo je molitvu drugačijom.

Osjetio sam olakšanje i znao sam da su otišli.

Clarita se opustila.

Demonski pogled je nestao iz njenih očiju.

Smiješila se.

Pogledao sam oko sebe i zapazio da novinari plaču; oči liječnika bile su pune suza; tvrdokorni zatvorski čuvari također su plakali.

Tek sam sada mogao vidjeti koliko je užasna bila ta borba.

Zajedno sa bratom Ahlbergom i bratom McAlisterom, počeo sam nježno pjevati:

'Dragocjena Kristova krv - od grijeha čisti me!'

Atmosfera unutar tog zatvora se doimala čistom.

Upitao sam Claritu jesu li zli duhovi otišli i ona mi je na svom jeziku odgovorila: 'Da.'

'Kuda su otišli?'

'Kroz onaj prozor' odgovorila je.

Bili smo spremni za odlazak kad su se odjednom, poput bljeska munje, zli duhovi vratili.

Djevojka je vrisnula i izraz očiju joj se izmjenio.

Rekao sam im: 'Zbog čega ste se vratili? Znate da moratze otići i da se nesmijete vraćati'

Govoreći kroz njena usta odgovorili su mi na engleskom jeziku: Ali, ona je nečista imamo pravo živjeti u njoj.'

Odgovorio sam im odlučnim glasom: 'Marija iz Magdale je bila nečista sa sedmoricom poput vas i Isus je došao u njen život i Njegovom silnom moći ona je postala čista.

Stoga vam sada naređujem da odete. Isus će je očistiti.'

Nisu imali snage da se odupru.

Otišli su i Clarira je ponovo postala normalna.

Objasnio sam joj što se dogodilo i molio sam s njom molitvu za oproštenje grijeha.

Dok smo se spremali za odlazak, ista stvar se ponovila po drugi put.

Neobraćeni novinar nije mogao razumjeti što se dogodilo.

Ponovo sam upitao demone zašto su se vratiti i oni su mi rekli: 'Ona nije zatražila da odemo.

Ona nas želi.

Ti si jedini koji želiš da odemo' Ponovno sam im nardio da odu i ponovno su otišli.

Objasnio sam im zbog čega su se vratili i zahtjevao sam da im naredi da odu i više se navračaju.

To je i učinila.

Onda sam je naučio moliti i primjenjivati Isusovu krv protiv tih zlih duhova.

Bilo je gotovo podne.

Clarita je bila slaba od iskušenja.

Rekao sam zatvorskim vlastima da joj daju neka se odmori i da joj nakon odmora donesu hranu.

Dok sam odlazio rekao sam Clariti kao sam siguran da će se ti zli duhovi vraćati kad ja odem, rekao sam oni će doći.

Tada im ti u mojoj odsutnosti moraš narediti da odu.

Moraš reći: 'Odlazite u Isusovo ime, i oni će poslušati.'

S ovim sam riječim ostavio okupljenu gomilu:

'Zamolili smo novinare da ne pišu o jutarnjim događajima ali su nam rekli kako to ne mogu učiniti. Novine već dva tjedna prate cijelu priču i sada se to mora završiti. Pošto je Metodistička crkva najstarija protestantska denominacija na tim otocima, svi su pretpostavljali da sam metodist.

To je sutradan stajalo i u novinama.

Novinari nisu znali kako opisati ono što su vidjeli, tako da su neke stvari pogrešno naveli.

No, osjećam da najveći dio odgovornosti snosim ja pošto im nisam dao nikakav intervju već sam umjesto toga napustio grad ne bih li kako pobjegao od publiciteta.

Zli duhovi su se doista vratili da napadnu Claritu i nešto vrlo čudno se dogodilo u trenutku kada im je naredila da odu.

Ušla je u smrtnu borbu i pala u komu.

Šake su joj se stisnule.

Doktori su joj silom rastvorili dlanove i na svoje zaprepaštenje vidjeli su kako je u rukama držala pramenove dugačke i grube kose.

Dr. Lara je tu kosu stavio u kuvertu i pohranio je na sigurno mjesto. Ispitavši kosu pod mikroskopom, otkrio je da nije potjecala niti od jednog dijela ljudskog tijela.

Liječnik ne posjeduje nikakav odgovor na pitanje kako je jedno nevidljivo biće - đavao - mogao ostati bez kose vidljivim čupanjem.

Ovaj fenomen je za sada moramo ostaviti ne razjašnjenim.

Stvar je gotova!

To sada može reći svaki vjernik jer je Clarita Villaneuva ... jučer izjavila da je 'stvar' konačno istjerana iz nje.

Clarita je sucu Natividad Almed - Lopezu ispričala sve o svome oslobođenju od napadača dok ju je on kanio osuditi zbog skitnje i prostitucije.

Djevojka je rekla da su je oslobodile molitve američkog službenika dr. Lestera F. Sumralla, koji je posjetio zatvor s namjerom da je oslobodi od đavla.

Od petka 22.05. kada je službenik u ženskoj zatvorskoj kapeli molio za nju stvar se više nikada nije vratila.

Sudac Almeda - Lopez je Claritu poslao u duševnu bolnicu Werfavile na promatranje.

To je institucija za ne uračunljive djevojke.

Dva puta sam je tamo posjetio u društvu dr. Lara.

Silno se radovala našim dolascima.

Jurnula je k nama govoreći kao se plašila da nas više nikada neće vidjeti. Pohitala je da nam donese stolice, te smo nakon toga dugo razgovarali. Uopće nije nalikovala djevojci koju smo poznavali iz zatvora Bilibid - djevojci koja je bila mučena zlim duhovima, iskrivljenih crta lica, djevojci koja je vrištala iz petnih žila.

Ova je bila savršeno normalna filipinska djevojka koja se oporavljala od noćne more opsjednutosti demonima.

Neka neprijatelji Križa kažu što hoće; Krist je pobijedio i ona koja je bila zarobljena sada je slobodna!

Clarita je ubrzo bila oslobođena i smještena u dom jedne kršćanske obitelji želeći se skloniti od znatiželjnih koji su je htjeli vidjeti.

Nakon nekog vremena otišla je na sjever Luzona i smjestila se u jednom od tamošnjih gradića.

Nije lako dati detaljan izvještaj o tako senzacionalnoj priči kao što je ova. Proputovao sam više od stotinu zemalja i više od tisuću gradova, no nigdje nisam čuo nešto tako zapanjujuće kao što je ovo.

Sljedeće činjenice su neosporne: Clarita je bila grižena i davljena od strane nevidljivih neprijatelja.

Nauka i medicina nisu mogle riješiti njen slučaj.

Bila je oslobođena silom jednostavne molitve Kristu.

Slavu i hvalu za ovo čudo iskreno dajemo Bogu i Gospodinu našemu Isusu Kristu.

 

kraj


23. jan. 2023

Derek Prince - IZGANJALI BODO DEMONE - SAMOOSVOBAJANJE

 

Derek Prince

 

IZGANJALI BODO DEMONE




 

 

21. Priprava na osvobajanje

 

 

Medtem ko ste brali predhodna poglavja ste mogoče uvideli, da demoni delujejo tudi v vas. Pred tem niste razumeli pritiskov skozi katere ste prešli, sedaj pa ste jih uspeli prepoznati. Hvala Bogu! Ni vam potrebno več pasivno prenašati teh pritiskov.

 

V tem poglavju vam bom pokazal pot, ki vodi v svobodo in zmago. Čudovita skrivnost je v tem: Ni vam potrebno, vam samim izboriti se za zmago. Lahko vstopite v zmago, ki jo je Jezus s svojo smrtjo in vstajenjem že izbojeval za vas.

 

Jezus je na križu plačal polno in dokončno kazen za vse grehe, vseh ljudi, vseh starosti, narodnosti in vseh ras. On je bil Božje Jagnje, ki je na svojem telesu poneslo vse grehe sveta.

 

Janez 1:29

Naslednji dan je zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta.«

 

Ko ga je Bog dvignil iz mrtvih, je pokazal vsemu vesolju, da je bila Njegova pravičnost v popolnosti zadovoljena z žrtvijo, ki jo je Jezus ponesel za naše grehe.

 

Jezusova žrtev, namesto tebe, je edini in zadosten temelj na osnovi katerega lahko zahtevaš popolno osvobojenje od vsake demonske sile, ki jo je satan usmeril proti tebi. Ko to dojameš in prevzameš določene korake v veri, boš lahko rekel skupaj s Pavlom: »Hvala torej Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu.«

1 Korinčanom 15:57.

 

Če se odločiš sklicevati se na osvobojenje, ki ti ga je priskrbel Bog, potem imaš dve izbiri: Da poiščeš pomoč od svojega pastorja ali drugih kristjanov, ali da se direktno obrneš h Gospodu za pomoč, ki ti je potrebna.

 

Če imaš pristop do cerkve ali h kateri drugi misiji, ki ti bo rada pomagala, potem vsekakor poišči njihovo pomoč. Pomembno je torej, da so iskreni, svetopisemski kristjani in da razumejo kaj se razume pod soočanje z demoni. Če se ti, kot kristjan obrneš k njim in ugotoviš, da ne verujejo da kristjani lahko imajo demone, potem je očitno, da ti ne bodo mogli pomagati.

 

Na naslov naše pisarne v Ameriki, redno prihajajo pisma od ljudi, ki so uvideli, da potrebujejo osvobojenje od demonov in prosijo, da jim priporočim neko cerkev, ali misijo v njihovem kraju, ki bi jim lahko pomagala. Na žalost je pogost primer ta, da ne poznam nikogar, na kogar bi se lahko mirne vesti zanesli. To me spominja na dogodek iz Jezusove službe:

»Ko je zagledal množice, so se mu zasmilile, ker so bile izmučene in razkropljene kakor ovce, ki nimajo pastirja. Tedaj je rekel svojim učencem: »Žetev je obilna, delavcev pa malo.«

Služba osvobajanja je žetveno polje, kateremu so potrebni mnogi pravilno opremljeni delavci. Zaradi tega vidim, da mnogi, ki berejo to knjigo, ne bodo imeli na razpolago pomoči ljudi, h katerim bi se lahko obrnili. Toda hvala Bogu, pot k Tistemu, ki je Osvoboditelj – Jezus – je vedno odprta! Če se odločiš, da greš po tej poti, sem izdvojil zate devet korakov, ki te lahko popeljejo do potrebnega osvobojenja in zmage:

 

1.      Korak: Osebno potrdi svojo vero v Kristusa.

2.      Korak: Ponižaj se.

3.      Korak: Priznaj vsak tebi poznan greh.

4.      Korak: Pokesaj se za vsak greh.

5.      Korak: Odpusti vsem ljudem.

6.      Korak: Prekini vse povezave z okultizmom in lažno religijo.

7.   Korak: Pripravi se za osvobajanje od vsakega prekletstva nad tvojim življenjem.

8.     Korak: Zoperstavi se, zavedajoč se, da je Bog na tvoji strani.

9.     Korak: Izženi!

 

Pred vsem tem je pomembno, da si prepričan v svoj osebni odnos z Bogom. Če v to še nisi prepričan, če ne veš ali si nanovo rojen Božji otrok in da so ti grehi odpuščeni skozi Jezusovo žrtev zate, lahko sledeč te korake vstopiš v neposreden, osebni odnos z Bogom, kot s svojim Očetom. Če pa že imaš osebni odnos z Bogom, bodo ti koraki okrepili tvojo vero in ti priskrbeli trden Svetopisemski temelj, na osnovi katerega boš lahko iskal pomoč.

 

Pazljivo preberi vseh devet korakov v tem poglavju, korak po korak, dokler ne boš prepričan, da si vsakega od njih popolnoma razumel. Zatem ti v 22. poglavju ponujam primer molitve, s pomočjo katere si boš lahko pomagal iskati osvobajanje od vsakega demonskega pritiska. Zaščiten si z Jagnjetovo krvjo, kakor sem rekel v 16. poglavju, samo kadar si povezan z Njim in hodiš v poslušnosti. Glede na to bodi prepričan, da si molitev izgovoril v veri, preden se zoperstaviš demonom.

 

1.      Korak – Osebno potrdi svojo vero v Kristusa

 

Jezus je Veliki duhovnik vere, ki jo izpovedujemo (Hebrejcem 3:1).

 

Grška beseda »izpovedujemo« pomeni, »govoriti isto kot . . .«

 

Glede na to mi govorimo resnico o tem, kar je Jezus naredil za nas, kakor je to pred tem že omenjeno v Svetem pismu. Besede naših ust se strinjajo z Božjo Besedo. Mi pogumno in osebno razglašamo Jezusovo zmago za nas. Ko delamo tako, se sklicujemo na njegovo službo Velikega duhovnika, da prinese naše potrebe pred Boga Očeta in s tem udejanji svojo oblast neba za nas.

 

Če ne priznamo svoje vere na ta način, ne dajemo Jezusu nikakršne osnove, da se bori za nas.

 

2.     Korak: Ponižaj se

 

1 Petrova 5:5-6

Prav tako mlajši, podredite se starejšim.

V medsebojnih odnosih se vsi oblecite v ponižnost,

ker Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.

Ponižajte se pod močno Božjo roko, da vas ob svojem času poviša.

 

Ko prihajamo k Bogu s ponosom, se nam On zoperstavlja in nimamo pristopa k Njemu. Zato naj bo naš korak k Bogu, da se ponižamo, da rečemo Bogu; »Potrebujem Te!«

 

Bog nas ne bo naredil ponižne. Skozi celo Sveto pismo On to odgovornost postavlja na nas. Bog nas lahko poniža in včasih mogoče to tudi naredi; toda samo mi sami lahko sebe naredimo ponižne. Če smo voljni, nam bo Bog dal vso milost, ki nam je potrebna.

 

Ko iščemo osvobojenje od demonov, bo mogoče prišel trenutek, ko bomo morali izbrati med dostojanstvom in osvobojenjem. Če bo dostojnost pomembnejša od osvobojenja, potem se nismo resnično spokorili zaradi našega ponosa.

 

Ob neki priložnosti je k meni stopila ženska, žena zdravnika iz ZDA – lepo urejena starejša gospa, ki je rekla: »Gospod Prince, ali sem vas dobro razumela, da če bom prosila za osvobojenje, na način kot ste opisali, lahko začnem vpiti.«

»Lahko se zgodi,« sem ji odgovoril.

»Toda mene so vzgajali, da ženska ne sme vpiti v javnosti.«

»No«, sem rekel, »predstavljajte si, da se utapljate v reki, in se že tretjič potapljate, veste pa, da imate na plaži nekoga, ki vas lahko reši. Ali bi bilo preveč nevzgojno, da vpijete?«

Nič več mi ni bilo potrebno reči.

Če nisi pripravljen ponižati se, ne boš pripravljen sprejeti niti sledečih korakov.

 

3.     Korak: Priznaj vsak tebi poznan greh

 

Nikjer v Svetem pismu ni omenjeno, da bi moral Bog odpustiti grehe, ki niso priznani. Toda za tiste, ki priznajo grehe, je Njegova obljuba zanje jasna: »Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.« 1 Janez 1:9.

 

Bog je zvest svojim obljubam. On je pravičen zato, ker je Jezus že plačal kazen za naše grehe. Če te muči nek določen greh, bodi glede njega iskren z Njim. Ne imenuj ga z nekim modernim psihiatričnim nazivom. Večina imen naših glavnih grehov niso lepa. Bog jih odpušča samo če jih priznamo kot grehe. On ni nikoli obljubil, da bo odpuščal naše »probleme«. Če imate »problem« s prenajedanjem, ga imenujte z njegovim imenom: GREH POŽREŠNOSTI. Če je vprašanje poželenje, ga imenujte GREH POŽELENJA. Če gre za sovraštvo, ga imenujte GREH SOVRAŠTVA. Če je ogovarjanje, ga imenuj GREH OGOVARJANJA.

 

Vedno imej na umu, da Boga ne boš šokiral, če mu boš povedal vse slabo o sebi. On to ve še preden mu to priznaš. Še več, navkljub temu te še vedno ljubi!

 

V trinajstem poglavju sem omenil Božje opozorilo, da kaznuje grehe očetov na sinovih do tretjega in četrtega rodu (2 Mojzesova knjiga 20:2-5). Mogoče se to nanaša na tvoj primer. Grehi tvojih prednikov ti ne prinašajo krivdo, vendar je mogoče, da trpiš zaradi njihovih posledic.

 

Priporočljivo je, da to priznaš in da prekineš vse vezi s katerimkoli grehom ki so ga tvoji predniki storili. To se še posebej nanaša na okultizem in lažne religije.

 

Ni modro preveč se poglabljati v samoizpraševanje. Sprosti se in dovoli Svetemu Duhu, da ti položi na um določeni greh, ki ga moraš priznati. Zapomni si, da je On tvoj pomočnik.

 

4.     Korak: Pokesaj se za vse grehe

 

Neobhodno je, da priznaš svoje grehe, toda to samo po sebi ni dovolj. Za svoje grehe se moraš tudi spokoriti (pokesati).

 

Pregovori 28:13

Kdor prikriva svoje pregrehe, nima sreče, kdor pa jih prizna in jih opusti, doseže usmiljenje.

 

Potrebno je da jih najprej priznaš, nato pa, da se jih odrečeš. Odreči se svojim grehom pomeni, da jim popolnoma obrneš hrbet.

 

Neki mladenič mi je rekel: »Mislim, da imam duha nečistosti, ampak precej mi prija. Ali mislite, da me bo Bog osvobodil?«

 

»Definitivno ne!« sem odgovoril. »Bog nas osvobaja od naših sovražnikov, in ne od prijateljev. Če pa si pripravljen, da svoje prijatelje pretvoriš v sovražnike, potem lahko prosiš Boga, da te osvobodi. Moraš ga prositi, da te osvobodi. Moraš ga prositi, da ti pomaga, da zasovražiš ta greh, kakor ga sovraži On sam.«

 

Spokorjenje zajema dve stvari.

a)     Sprejeti moraš osebno odgovornost za to, kar si naredil. Ne moreš se skrivati izza neke druge osebe  - starša, soproga ali pridigarja – in njega ali njo obsoditi za grehe, ki si jih storil sam. Niti ne moreš kriviti demonov za svoj greh. Tvoje stališče mora biti: »Kriv sem in to priznavam!«

b)     Drugo, za svoj greh moraš zavzeti isto stališče do greha, kakor ga zavzema Bog. Na noben način ga ne zmanjšuj, ali opravičuj. Sovraži ga, kakor ga Bog sovraži. Tako greh ne bo imel več oblasti nad teboj.

 

5.     Korak: Odpusti vsem ljudem

 

V Marku 11:25-26 postavlja Jezus nespremenljivi duhovni zakon:

»In kadar vstanete k molitvi, odpustite, če imate kaj proti komu, da vam tudi vaš Oče, ki je v nebesih, odpusti vaše prestopke.«

 

Če hočemo prejeti odpuščanje za naše grehe, od Boga, moramo tudi mi brezpogojno odpustiti vsem tistim, ki so zgrešili proti nam.

 

V 18. poglavju sem omenil primerjavo, ki jo je Jezus izpovedal o služabniku, kateremu je gospodar odpustil dolg vreden nekaj milijonov dolarjev, on sam pa je zavrnil odpustiti drugemu služabniku dolg vreden nekaj dolarjev (Matej 18:23-35). Če vzamemo v obzir ogromen dolg, ki ga vsak od nas dolguje Bogu za grehe, ki smo jih naredili proti Njemu, je v primerjavi s tem, kar nam dolguje človek le nekaj dolarjev.

 

Sodba služabniku, ki ni mogel odpustiti, se je glasila, da ga predajo »mučiteljem« (34. stih). V 18. poglavju sem primerjal delovanje demonov z mučitelji. Če želite biti svobodni od mučiteljev, morate prostovoljno oprostiti vsem, ki so vas prizadeli ali vam naredili kakršno koli zlo.

 

Zapomnite si, da odpuščanje drugi osebi ni prvenstveno občutek. To je odločitev volje. Najprej moraš prinesti trdno odločitev. Za tem pa jo moraš izgovoriti: »Odpuščam tej in tej osebi za vse slabo, kar mi je naredila. Odstopam od vsake grenkobe, jeze in sovraštva.«

 

Odločitev srca izgovorjena naglas skozi naša usta, je to, kar tvoje odpuščanje naredi učinkovito.

 

6.     Korak: Prekini vse vezi z okultizmom in lažno religijo

 

V 14. poglavju sem obrazložil s kakšno intenziteto Bog sovraži vse doktrine in prakse, ki od osebe zahtevajo popolno predanost in iskreno oboževanje, ki pripada samo Bogu. Nekje v ozadju vseh teh sistemov se skriva pradavni sovražnik Boga in človeka. Če se želite približati Bogu, morate prekiniti vse veze s satanom.

 

To pomeni, da morate iz vsega kar posedujete in iz mesta na katerem živite, odstraniti vse, kar bi vas na kakršenkoli način povezovalo z okultizmom ali z vsem kar je satansko. V to so vključene knjige, spominki, amuleti, in umetniški predmeti. Spomnite se Mojzesovega opozorila Izraelu: »In ne nôsi gnusobe v svojo hišo, da te ne zadene zakletev kakor njo! Na vso moč jo sovraži in strašno naj se ti gnusi, kajti zakleta je!«

5 Mojzesova 7:26

 

Najboljši način, da se rešite teh stvari je, če je le mogoče, da jih zažgete. Spomnite se, da so kristjani v Efezu tako postopali, ko so sprevideli, da jih njihove okultne knjige vežejo za demonsko silo. Sledite njihov primer!

 

Če vam okoliščine ne omogočajo, da to takoj naredite, se zavežite pred Bogom, da boste to naredili takoj, ko se vam pokaže priložnost.

 

7.     Korak Pripravi se na osvobojenje od vsakega prekletstva nad tvojim življenjem.

 

Sveto pismo veliko govori o moči blagoslova in prekletstva. Vse skupaj omenja to šeststokrat. Novodobno zahodnjaško krščanstvo je naklonjeno temu, da se osredotoča samo na blagoslove, na prekletstva pa kakor na praznoverje iz Srednjega veka. Toda to dojemanje je ne-svetopisemsko in nerealno.

 

Prekletstvo sem primerjal s temno senco, ki se je dvignila nad naša življenja in nam preprečuje (vsaj) del Božjih blagoslovov. Dva blagoslova, ki lahko izostaneta  zaradi prekletstva sta fizično ozdravljenje in osvobojenje od zlih duhov.

 

Tekom niza let sem sestavil spisek problemov, ki običajno nakazujejo na delovanje prekletstva:

1. Mentalni ali emotivni zlom

2. Ponavljajoče se ali kronične bolezni (posebno tiste, ki smo jih nasledili)

3. Neplodnost, nagnjenost k spontani splavitvi ali podobnim ženskim problemom

4. Razpad zakona in odrezanost od družine

5. neprestano pomanjkanje financ

6. Nagnjenost k nesrečam

7. Samomori, nenaravne ali predčasne smrti v družini.

 

Obstaja, kakor sem rekel ena in edina zadovoljujoča Svetopisemska osnova za osvobojenje od prekletstva: Jezusova žrtev na križu, s katero je nase vzel vsako naše prekletstvo, da bi mi v zameno lahko nasledili Abrahamove blagoslove, ki ga je Bog blagoslovil v vsem (1 Mz 24:1; Gal 3:13-14).

 

Če občutiš, da obstaja prekletstvo nad tvojim življenjem, prosi za osvobojenje na osnovi tega, kar je Jezus naredil namesto tebe na križu, kjer je postal prekletstvo namesto nas.

 

8.    Korak: Zoperstavi se, zavedajoč se, da je Bog na tvoji strani

 

Prinesi čvrsto odločitev in jo izgovori: »V svoji svobodni odločitvi podrejam svojo voljo, svoj namen, svojo bodočnost, celotno svoje življenje Bogu. Zoperstavljam se vsakemu grehu, vsakemu zlu in vsaki vrsti demonov.«

 

Takoj ko stopiš na Božjo stran, bo tudi On stopil na tvojo. Po tem se nanaša na tebe zaupanje izraženo v Rimljanom 8:31: »Kaj bomo torej rekli k vsemu temu? Če je Bog za nas, kdo je zoper nas?«

 

Bog ti lahko prihiti v pomoč s tem, ko ti odkrije vrsto demona, katerega moraš izgnati.

 

V 8. poglavju sem omenil, da soočanje z demoni lahko postane kot srečanje s pobesnelim psom. Če psa pokličeš po imenu imaš večjo avtoriteto nad njim. Mogoče se že zavedaš, kako se imenuje določeni demon ali demoni od katerih ti je potrebno osvobojenje. Lahko se zgodi, da ti ime demona pride v misli v teku procesa osvobajanja. To sta dva načina kako ti Sveti Duh lahko priskoči na pomoč.

 

Na koncu bogoslužja, posvečenega molitvi za osvobojenje, me je en mladenič vprašal: »Ali obstaja duh pokvarljivih zob?«

»Nikoli nisem slišal za takšnega duha,« sem mu odgovoril. »toda če Sveti Duh pravi, da obstaja, potem obstaja.«

»Jaz sem od tega pravkar osvobojen,« je rekel mladenič.

 

Mnogo let kasneje mi je isti človek, ki ni bil več mlad povedal zgodbo, kakšne so bile posledice njegovega osvobojenja.

 

»Odšel sem k zobozdravniku, da mi da plombo«, je rekel, toda po enem do dveh letih se mi je zob pod plombo pokvaril in moral sem oditi ponovno k zobozdravniku, da mi da novo. Toda odkar sem doživel osvobojenje od duha pokvarljivosti zob, nikoli več nisem imel teh problemov.«

 

Če ti Sveti Duh odkrije ime določenega demona, je sledeči korak, da se odločno postaviš na Božjo stran proti demonu in da izgovoriš: »Duh poželenja (zavrženosti, zmede, ali česarkoli), zoperstavljam se ti v Jezusovem imenu. Ne bom se ti več pokoraval. Za tebe ni več prostora v meni. Zapovedujem ti, da odideš!«

 

Ne moreš si privoščiti, da bi bil pasiven. Spomni se Jakoba 4:7: »Podvrzite se torej Bogu, hudiču pa se uprite in bo od vas pobegnil.

9.     Korak: Izženi!

 

To je tako enostavno in praktično, da se ne zdi dovolj duhovno. Toda deluje! Toda ne poskušaj tega, dokler ne izmoliš molitve v naslednjem poglavju.

 

V 11. poglavju sem razložil da je beseda duh tudi v hebrejskem in v grškem jeziku beseda za VETER – prav tako tudi reč za dih. Kako se osvobajamo diha? Tako da ga izdihnemo, običajno skozi usta.

 

Obstaja torej še osem odprtin na človeškem telesu. Demoni lahko izidejo na katerokoli od njih, ali na kakšen drugi način. V 19. poglavju sem iznesel zgodbo o študentu Kristoferju, in kako je demon sumnjičavosti izšel iz njegovega levega ušesa.

 

Prav tako sem omenil, da demon masturbacije pogosto izide skozi prste. Duh invalidnosti pogosto izide skozi krčevite premike telesa.

 

Če se zgodi, da demon ne izide skozi usta, temveč skozi katero drugo odprtino, ali del tvojega telesa, se boš tega zavedal. Sodeluj s Svetim Duhom in On ti bo pokazal kaj ti je potrebno storiti. Najpogostejši primer je, da demon izide skozi usta.

 

Enkrat je k meni prišla mati s svojim sinom starim štiri leta in me prosila, da molim za njega.

 

»V čem je problem?« sem jo vprašal.

»Alergije.«

»Kakšne alergije?«

»Alergije na hrano.«

»Na katero vrsto hrane je alergičen?«

»Raje me vprašajte na katero ni alergičen!«

Potem sem rekel materi: »Jaz se bom postavil proti temu kakor da je zli duh. Je to v redu?«

Dala je svoj pristanek.

Zatem sem se obrnil k dečku in mu razložil: »V tebi je slab duh, in on ti ne dovoli, da bi jedel to kar imaš rad. Jaz mu bom ukazal, da odide od tebe in ko rečem, V JEZUSOVEM IMENU, hočem, da ga izdahneš. V redu?«

 

Deček je pokimal z glavo in zavzel stališče, kot dobro poučen mali vojak. Zlemu duhu sem zapovedal, da ga zapusti in ko sem rekel »V Jezusovem imenu«, je deček izdahnil štirikrat. Nič  več se ni zgodilo. Brez občutkov, brez vznemirjenja. Spraševal sem se, ali je deček zares doživel osvobojenje, toda to sem moral prepustiti Gospodu.

 

Tri dni kasneje, se je mama vrnila in prosila molitev zase.

»Kateri je vaš problem?«

»Alergije«, je odgovorila.

»Povejte mi najprej kaj se je zgodilo z vašim sinom?«

»Vrnila sva se domov,« je rekla, »odšel je naravnost k hladilniku in poskusil v njemu vse – toda nič mu ni škodovalo!«

 

Spomnil sem se Jezusovih besed, da moramo biti kot otroci.

 

Ko dokončaš molitev za osvobojenje in zaključiš z »Amen!«, začni izganjati.

Pod vprašajem je odločitev volje, ki jo spremlja delo tvojih mišic.

 

Istočasno, naredi pot za demona, ali demone, da izidejo. Osvobodi izhod! Ne nadaljuj z molitvijo, ali da začneš govoriti v jezikih. Odkril sem, da premikanje ustnic in jezika v govoru, ustvarja zapreko, ki demona zadržuje znotraj.

 

Zamisli si rešilno vozilo, ki drvi po cesti, z rotirajočo svetlobno lučko in zavijajočo sireno. Vsa ostala vozila se morajo odmakniti na stran.  Prav tako naredi s svojim grlom. Počisti pot, da demoni lahko odidejo. (Spomnim se brata Ediya, ki je rekel, naj med izganjanjem nič ne govorim).

 

Ko začenjaš izganjati demone, je lahko tisto, kar najprej izide naraven človeški izdih. Toda v kratkem času bo lahko začelo izhajati nekaj drugega razen človeškega izdiha. To je tvoj sovražnik! Ne popuščaj!

 

Ko se demon pojavi lahko nastopijo različne manifestacije. Lahko bodo komaj zaznavne, komaj neki izdih, ali zehanje. Lahko pa se pojavi kot jecljanje, ječanje, kašljanje, vpitje, ali kričanje. Spomni se, da so v času Filipovega služenja demoni odhajali ob glasnem vpitju.

 

Neka ženska. Ki je bila osvobojena demona nikotina, je zazehala tako močno, da je mislila, da si bo izpahnila čeljustno kost! Ko pa je usta zaprla, je bila osvobojena od nikotina.

 

Ne omejuj vnaprej koliko časa bo izganjanje trajati. Nadaljuj dokler obstajajo demoni, ki morajo biti izgnani.

 

Ko demon izhaja, nekateri ljudje – posebno ženske – vreščijo, toda osvobojenja ne prejmejo. To kaže, da se je demon ustavil v ozkem predelu grla in se tu zadržal, da bi zaustavil svoj izhod. V tem primeru lahko, nameren, močan kašelj premakne demona in ga izvrže.

 

Tekom službe za osvobojenje, bo včasih vpitje demona motilo pozornost drugih, ki prosijo za osvobojenje, jih motilo, ali jih celo preplašilo. V tem primeru mora molivec hitro delovati in pomagati osebi, da se čimprej osvobodi.

 

Razne stvari se lahko zgodijo medtem, ko demon izhaja. Toda zapomni si, ko zapoveduješ v Jezusovem imenu, imaš oblast nad demoni. Ne podlegaj duhu strahu. Spomni se prav tako, da je tukaj Sveti Duh in da ti pomaga. Popolnoma se podredi Njemu in dovoli, da te vodi do popolne svobode!

 

Sedaj prehajamo na molitev.

 

 

22. Molitev za osvobojenje

 

Prišel si do trenutka, da zahtevaš svoje osvobojenje v molitvi.

Ljudje mi včasih rečejo: »«Želim moliti, toda ne vem kaj naj rečem.« Zaradi tega sem pripravil primer molitve, ki ji lahko slediš.

 

Pred molitvijo torej, pazljivo preberi devet korakov navedenih v predhodnem poglavju. Pomembno je, da jih razumeš in da si pripravljen, da izpolniš vse pogoje.

 

Lahko pričujem za stotine, celo tisoče ljudi, ki so osvobojenje prejeli po primeru te molitve. Mogoče boš želel pomoč drugega kristjana, toda bodi siguren, da je oseba, ki jo boš izbral soglasna s tvojo odločitvijo in da bo molila z vero, ne pa z nevero. Če sta dva se prav tako lahko sklicujeta na obljubo iz Matej 18:19: »Resnično, povem vam tudi: Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih.«

 

Na koncu ti pravim, ne imej za obvezno, da se strogo držiš te molitve. Če te Sveti Duh vzpodbudi, da dodaš neke besede iz srca, ne oklevaj in stori tako. In ne hiti. Skozi celotno molitev pojdi počasi in premišljeno.

 

1.      Osebno potrdi svojo vero v Kristusa:

»Gospod Jezus Kristus, verujem, da si Božji Sin in edina pot k Bogu – da si umrl na križu zaradi mojih grehov in bil obujen, da bi jaz prejel odpuščanje in večno življenje.«

 

2.     Ponižaj se:

»Odrekam se vsakega ponosa in religiozne samopravičnosti in vsakega dostojanstva, ki ne prihaja od Tebe. Nimam druge pravice na Tvojo milost, razen da si umrl za moje grehe.«

 

3.     Priznaj vsak tebi znan greh:

»Priznavam vse svoje grehe pred Teboj in ne prikrivam ničesar. Posebno pa priznam . . . . . . . . . . »

 

4.     Pokesaj (spokori) se:

»Kesam se za vse svoje grehe, odrekam se jih in prihajam k Tebi, Gospod, za milost in odpuščanje.«

 

5.     Odpusti vsem ljudem:

» Z odločitvijo svoje volje odpuščam vsem, ki so me kdaj koli prizadeli ali mi povzročili zlo. Odrekam se vsake grenkobe, jeze in vsakega sovraštva. Posebej odpuščam . . . . . . . . . . »

 

6.     Prekini vse povezave z okultizmom in lažno religijo:

»Prekinjam vse povezave, ki sem jih kdaj koli imel z okultizmom ali lažno religijo – posebej pa . . . . . . . . . . . .«

 

7.     Pripravi se za osvobojenje od vsakega prekletstva nad tvojim življenjem:

»Gospod Jezus, hvala Ti, ker si na križu Ti postal prekletstvo, da bi jaz lahko bil odkupljen od vsakega prekletstva in postal naslednik (dedič) Božjih blagoslovov.

Na osnovi tega Te prosim, da razrešiš vsako prekletstvo nad menoj, da bi lahko prejel osvobojenje, ki mi je potrebno.«

 

8.    Zoperstavi se, zavedajoč se, da je Bog na tvoji strani:

»Gospod, stopam na Tvojo stran proti satanovim demonom. Podrejam se tebi, Gospod, in se upiram hudiču. Amen!«

 

9.     I z ž e n i !

»Sedaj govorim vsem demonom, ki me držijo pod svojo oblastjo. (Obrni se direktno k njim). Zapovedujem ti (vam), da odideš (odidete) od mene. Izganjam te (vas) v Jezusovem imenu!«

 

Vsakič, ko občutiš osvobojenje, slavi Boga in se mu zahvaljuj za svobodo. Zahvaljevanje in slavljenje je najenostavnejši in najčistejši izraz vere. Prav tako ustvarja atmosfero neznosno za demone.

 

Ko občutiš, da si popolnoma svoboden, ali da si prišel najdlje kakor trenutno lahko, poklekni in priznaj Jezusa Kristusa za Gospoda nad vsakim področjem svojega življenja. Spomni se Jezusovega opozarjanja, če se demon vrne in najde hišo prazno, se bo vrnil in pripeljal še sedem hujših od sebe. Sam po sebi, ne poseduješ potrebno moč, da preprečiš demonom da vstopijo. Toda če  se je Gospod Jezus nastanil v tebi, ti je na razpolago Njegova moč, da jim onemogočiš (preprečiš) vrnitev in ponovni vstop.

 

Spomnim se ženske, ki je svoje krščansko življenje preživljala v stabilni zmagi. Ko sem jo vprašal za njeno skrivnost je rekla: »Kadarkoli satan potrka na moja vrata, pustim Jezusu, da jih odpre!« Ne poskušaj se sam boriti proti demonom.

 

Če občutiš, da se tvoje osvobojenje še ni končalo, počakaj da se ti povrnejo moči, ali na vodstvo Svetega Duha. Potem nadaljuj proces izganjanja demonov.

 

Včasih mi na koncu bogoslužja, posvečenega osvobajanju pristopi kakšna oseba in me vpraša: »Kako naj vem, da sem res popolnoma osvobojen?«

 

Običajno odgovorim: »Moje delo ni, da izdajam poverilnico. Če bi jih izdajal, nebi bile vredne niti kolikor je vreden papir, na katerem bi bile zapisane! Pomembno je, da si odkril resničnost demonov in kako se soočiti z njimi. Sedaj je odgovornost na tebi, da se jim zoperstaviš na isti način, kjerkoli in kakorkoli se srečaš z njimi.«

 

Na koncu je tukaj opomnik, ki se nanaša na vsakega kristjana: Nikoli se ti ni potrebno sramovati svojega osvobojenja od demonov. V Evangeliju obstaja ena oseba, kateri je Bog podaril edinstveno in veličastno čast: da je bila prva človeška priča Jezusovega vstajenja. Dogodek je zapisan v Marku 16:9:

 

»Ko je prvi dan tedna navsezgodaj vstal, se je najprej prikazal Mariji Magdaleni, iz katere je izgnal sedem demonov.«

 

Razmisli! Jezus se je razodel Mariji iz Magdale, ki je bila okarakterizirana kot tista, »iz katere je izgnal sedem zlih duhov.« Če Marija ni imela razloga, da se sramuje, ga nimaš niti ti, če si doživel osvobojenje od demonov.

 

Obstaja namreč stvar, katere bi se res moral sramovati: Če si odkril, da ti je potrebno osvobojenje od demonov, a ti je ponos preprečil, da priznaš svojo potrebo in sprejmeš osvobojenje.