Mirjam in Aron očitata
Mojzesu
Razmišljanje ob 4 Mojzesovi knjigi
12,1-15
1 Mirjam in Aron sta
govorila proti Mojzesu zaradi kušíjske žene, ki jo je vzel, kajti Kušíjko je
bil vzel za ženo.
2Rekla sta: »Ali je GOSPOD govoril samó z Mojzesom? Mar ni govoril
tudi z nama?« In GOSPOD je to slišal.
3 Mož Mojzes pa je bil
zelo ponižen mož, bolj kot vsi ljudje na površju zemlje. 4 Nenadoma
je GOSPOD rekel Mojzesu, Aronu in Mirjam:
»Pojdite vsi trije k shodnemu šotoru!« In ti trije so odšli.
5 GOSPOD pa je stopil dol v oblačnem stebru in se postavil k vhodu v
šotor. Nato je poklical Arona in Mirjam. Ko sta prišla,
6 je rekel: »Poslušajta
vendar moje besede! Če je med vami GOSPODOV
prerok, se mu dam spoznati v prikazni, v sanjah govorim z njim.
7 Ni pa tako z mojim
služabnikom Mojzesom;
temu sem zaupal vso svojo hišo;
8 odkrito govorim z njim
od ust do ust in ne v ugankah in GOSPODOVO
podobo sme gledati. Zakaj se nista bala govoriti proti mojemu služabniku
Mojzesu?«
10 Ko se je oblak umaknil
iznad šotora, glej, je bila Mirjam gobava, bela kakor sneg. Aron se je obrnil k
Mirjam in glej, bila je gobava.
11 Tedaj je Aron rekel
Mojzesu: »O moj gospod, prosim te, ne nalagaj na naju kazni za greh, ki sva ga
tako nespametno zagrešila!
12 Naj vendar ne bo kakor
mrtvorojeni, čigar meso je takrat, ko pride iz materinega naročja, že napol
razžrto.«
13 Tedaj je Mojzes zavpil
h GOSPODU in rekel: »O Bog, ozdravi jo
vendar!«
14 GOSPOD je rekel Mojzesu: »Ali se ji ne bi bilo
treba sedem dni sramovati že, če bi ji oče pljunil v obraz? Naj bo torej sedem
dni izobčena iz tabora; potem jo sprejmite nazaj!«
15 Tako je bila Mirjam
sedem dni izobčena iz tabora. In ljudstvo ni šlo naprej, dokler ni sprejelo
Mirjam nazaj.
Danes, zgodaj zjutraj mi je
Gospod pokazal te vrstice v 4 Mojzesovi knjigi 12:1-15, s poudarkom na stihu: »Zakaj se nista bala govoriti proti mojemu
služabniku Mojzesu«? (4 Mojzesova 12:8).
Besede so me globoko pretresle in
vodile v spokorjenje in molitev.
Zakaj so me te besede tako
pretresle? Mi je hotel Gospod pokazati stanje moje duše v odnosu do Božjega
služabnika, ali stanje cerkve v odnosu do Božjega izbranca?
Ko sem se popoldan vrnila iz
cerkve, polna Božje prisotnosti in ljubezni Svetega Duha, oplemenitena z Božjo
besedo, ki jo je imel danes Gospod za svoje ljudstvo, mi je znova in znova
prihajalo na misel, da mi hoče Gospod po Svetem Duhu razodeti več, kakor sem
prebrala, več kot samo tisti stavek, ki je izstopal.
Kaj vsem nam lahko pove ta
odlomek? Da smo vsi ljudje zmotljivi in v primeru, da nismo v Božji volji, ali
premalo v osebnem odnosu z Gospodom, delamo stvari, ki prizadenejo sočloveka,
še mnogo bolj pa Gospoda Boga, ki želi, da se med seboj spoštujemo, se ljubimo
in si odpuščamo.
Lotimo se prvega vprašanja, ki
izhaja iz 4 Mojzesova 12:1:
1 Mirjam in Aron sta govorila proti Mojzesu zaradi kušíjske žene, ki
jo je vzel, kajti Kušíjko je bil vzel za ženo.
Kaj je Kušíjka? V angleški
Bibliji zasledimo, da izhaja iz Etiopije, običajno poimenovane Abesinija. Torej je bila Afričanka. Kje in kako je
Mojzes prišel z njo v stik sploh ni pomembno in tudi Sveto pismo o tem ne
govori. Bog je svojemu ljudstvu Izrael izrecno prepovedal sklepati zakon s tujkami.
Vendar je Bog s tem verjetno mislil le na prvotne prebivalce dežele Kanaan, ki
so tam živeli preden je Božje ljudstvo, po Božjem naročilu in ob Božjemu
vodstvu to deželo zavzelo, kakor Deželo dano po obljubi.
Torej Kušíjka ni pripadala ljudstvu, za katerega je
Bog rekel, da ga morajo uničiti z zakletvijo in iztrebiti. Kar se tega tiče,
pravzaprav Mojzes sploh ni storil greha pred Bogom.
4 Mojzesova 12:2
2Rekla sta: »Ali je GOSPOD govoril samó z Mojzesom? Mar
ni govoril tudi z nama?« In GOSPOD je
to slišal.
Mirjam in Aron sta hotela biti
enakovredna z Mojzesom, pravzaprav sta se celo povzpela nad njegovo suvereno
vodstveno službo, ki jo je prejel od Boga.
Res je, da sta bila Mojzesova
sestra in brat po krvi, toda po Božjih načelih sta morala biti Mojzesu pokorna
in podvržena v poslušnosti. Tu sta se preveč okoriščala s pravom krvi po
rojstvu, kakor z Božjim pravom avtoritete, odbranega služabnika. To ni šlo mimo
Božjega ušesa in tudi danes je tako.
4 Mojzesova 12:3
3 Mož Mojzes pa je bil zelo ponižen mož, bolj kot vsi ljudje na površju
zemlje.
Tu nam Božja Beseda pove nekaj
zelo pomembnega, namreč, da je bil Mojzes zelo ponižen mož, bolj kakor vsi
ljudje na površju zemlje.
To nam pove zelo veliko o Bogu in
tudi o Božjih izbrancih. Bog z namenom izbira ponižne ljudi za velika dela na
zemlji. Mojzesovo delo je bilo izredno pomembno za celotno zgodovino ljudi na
zemlji. Iz njega je izšel narod, kakor peska v morju. Prav zaradi tega je Bog
moral izbrati človeka, ki bo vsak trenutek svojega življenja ponižno sprejemal
Božjo voljo in Božje napotke; človeka, ki se bo ravnal po Božjih načelih in ne
po načelih svojih trenutnih vzgibov in nagibov. Zato je Mojzesa odbral Bog sam.
Bil je njegova posebna dragotina in zato ga je še posebno varoval.
4 Nenadoma je GOSPOD rekel Mojzesu, Aronu in Mirjam: »Pojdite vsi trije k shodnemu šotoru!«
In ti trije so odšli.
Nenadoma je Gospod rekel. . . .
Zakaj nenadoma? Ker je Bog vedel, da je stvar potrebno takoj urediti, oziroma
takoj kaznovati Aronovo in Mirjanino neposlušnost in s tem oprati čast Svojemu
zvestemu in ponižnemu služabniku, Mojzesu.
Vendar nam spregovori še nekaj.
Ali je res, da so Božji glas slišali vsi trije, ali ga je slišal le Mojzes?
Kajti slišati Božji glas pomeni, biti v pristni in globoki skupnosti z Bogom.
Toda to niti ni toliko pomembno kakor to, da so morali vsi trije k shodnemu
šotoru, kamor so tudi poslušno odšli.
Zakaj ni Bog stvari uredil kar
tam, kjer so bili v tistem trenutku, ko
so slišali Božji glas? Bog je svet in zato Božje zadeve rešuje na
prostoru, ki ga je izbral za urejanje nesporazumov med Božjim ljudstvom, in to
je bil takrat Shodni šotor. S tem jim je tudi dal razumeti, da je zadeva o
kateri se mora razsoditi zelo resna in se ne tiče samo človeka, ampak predvsem
Božje časti.
4 Mojzesova 12:5-8
5 GOSPOD pa je stopil dol v oblačnem stebru in se postavil k vhodu v
šotor. Nato je poklical Arona in Mirjam. Ko sta prišla,
6 je rekel: »Poslušajta
vendar moje besede! Če je med vami GOSPODOV
prerok, se mu dam spoznati v prikazni, v sanjah govorim z njim.
7 Ni pa tako z mojim
služabnikom Mojzesom; temu sem zaupal vso svojo hišo;
8 odkrito govorim z njim
od ust do ust in ne v ugankah in GOSPODOVO
podobo sme gledati. Zakaj se nista bala govoriti proti mojemu služabniku Mojzesu?«
Gospod Bog se je v tistem času
ljudem razodeval kakor oblak podnevi, da jim je bil za senco na poti po žgočem
soncu puščave, ali kot ognjeni steber ponoči, da jim je osvetljeval pot, kadar
so potovali ponoči.
Gospod je torej Mojzesa, Arona in
Mirjam pripeljal do vhoda v shodni šotor. Kakor vidimo iz stiha iz 2 Mojzesove
40:12, je Bog od Arona in njegovih sinov, preden so vstopili v shodni šotor k
darovanju in služenju Bogu in Božjemu ljudstvu, najprej pripeljal le-te pred
vhod v shodni šotor, da so se tam umili. Voda pomeni sredstvo, s katerim lahko
odstranimo iz telesa nečistoče. Tokrat pa je Bog to mesto izbral, mesto izven
shodnega šotora, da Mirjam in Aronu pove ukor.
Najprej jima razloži, kar sta v
svoji neposlušnosti pozabila, da je Mojzes posebni Božji izbranec, ki je
Gospodov prerok, ki mu je Bog zaupal vso Svojo hišo, ki se mu Bog ne prikazuje
v prikaznih ali v sanjah, kakor drugim ljudem, temveč da mu govori iz ust v
usta, zato je imel Mojzes pri Bogu poseben privilegij in s tem tudi posebno odgovornost.
In nato jima pove Bog odločilen stavek: »Zakaj
se nista bala govoriti proti mojemu služabniku Mojzesu?«
Ali ni to tudi resno opozorilo, namenjen tudi Cerkvi danes?
Sedaj mi prihaja na misel, da bi
se tudi Mojzes sam lahko branil s temi besedami, in se pred Mirjam in Aronom
postavil v položaj avtoritete dane mu od Boga in ju za njune besede kaznoval in pokaral. Toda če bi se
opravičeval sam, bi ne bilo zadoščeno Božji jezi. Kdorkoli se brani sam, ga Bog
ne bo branil in če se spomnimo, da je bil Mojzes ponižen mož, od njega tega
tudi ni bilo pričakovati.
Ko te Bog opraviči, te najbolj
opraviči. In takrat ponižnega poviša, prevzetnega pa poniža.
»Zakaj se nista bala govoriti proti mojemu služabniku Mojzesu?«
Kaj to pomeni za nas danes? Imamo
pravico ogovarjati ali kritizirati Božjega služabnika, ki ga je Bog postavil na
vodilni položaj? Ne! Tudi če nas je prizadel ali užalil. Kajti Bog sliši in
primerno ukrepa. Mogoče ne vedno takoj, toda prej ali slej nosi vsak posledice
svojih dejanj. Ali se preveč zanašamo na milost, nimamo pa strahospoštovanja do
Božje pravičnosti.
4 Mojzesova 4:9
Bog jim je spregovoril, ter Mirjam
in Aronu povedal Božja dejstva, ju opozoril in enega od njiju vidno kaznoval.
Sedaj smo presenečeni in si
mislimo, le zakaj je Bog kaznoval le Mirjam in ne tudi Arona. Ali se je tudi tu odvijala podobna zgodba
kakor v raju, ko je Eva zapeljala Adama v greh? Je bila Mirjam tista, ki je
začela s kritiko in vanjo zapeljala tudi Arona? Ne vemo, toda Bog je vedel, ker
je slišal njun pogovor od začetka. Kljub temu pa iz stiha razberemo, da se je
Gospodova jeza razvnela proti obema. Zakaj, bomo videli v nadaljevanju.
4 Mojzesova 12:10-12
10 Ko se je oblak umaknil
iznad šotora, glej, je bila Mirjam gobava, bela kakor sneg. Aron se je obrnil k
Mirjam in glej, bila je gobava.
11 Tedaj je Aron rekel
Mojzesu: »O moj
gospod, prosim te, ne nalagaj na naju kazni za greh, ki sva ga tako nespametno
zagrešila!«
Ko se je oblak umaknil, se je na
videz umaknil tudi Bog. Zadoščeno je bilo Božji pravičnosti in kazen je
doletela krivca. Mirjam je bila bela kakor sneg – gobava. Aron je bil ob tem
silno pretresen. Nenadoma se je ves tresel od strahospoštovanja pred Bogom, ki
prestopek tako strašno kaznuje.
Toda kakor vidimo, se Aron v
svojih besedah ni obrnil k Bogu, ampak k Mojzesu in rekel:
»O moj gospod, prosim te, ne nalagaj na naju kazni za greh, ki sva ga
tako nespametno zagrešila!
Kako velika sprememba. Aron se je
bil pripravljen ponižati, kajti spoznal je, da je sam Bog branil Mojzesa. Iz
vsega spoštovanja mu je rekel: »O moj gospod.« To ni rekel Bogu, to je rekel
Božjemu izbrancu. Njegova kazen od Boga je bila ponižanje. Ponižanje pred
Mojzesom, Mirjam in tudi drugimi ljudmi, ki so bili v bližini. Toda največje
ponižanje in kazen zanj je bila sestrina gobavost. Popolnoma jasno mu je bilo,
da je bil tudi on kriv pred Bogom, kakor Mirjam, čeprav je vsakogar zadela
drugačna kazen. Priznal je da sta grešila in da sta grešila nespametno. To je
bila težka Božja šola, vendar potrebna, da se odstrani ovira, nadaljnjemu
Božjemu delu skozi Mojzesa.
4 Mojzesova 12:12
12 »Naj vendar ne bo kakor mrtvorojeni, čigar meso je takrat, ko
pride iz materinega naročja, že napol razžrto.«
Tu Aron ves zgrožen opaža vidne
posledice njegovega in sestrinega greha. Grešnik je kakor mrtvorojeni,
nesposoben delati prava dela, ki so Bogu všečna, temveč je ujet v nemoč svojega
stanja. Svojega stanja se zaveda ali pa tudi ne. Če se ga zaveda, potem ima
tudi možnost, da išče izhod iz nastale situacije. Vse kar dela in kar je, je v
stanju razpadanja. Nemočen je, da bi sam izstopil iz tega stanja omrtvelosti. Obstaja
le ena pot, pot kesanja in klicanja k Bogu, ki odpušča. Samo Bog lahko oživi
mrtvo, grešno dušo, ki je grešila, ji odpusti in jo obnovi.
4 Mojzesova 13
13Tedaj je Mojzes zavpil h GOSPODU in rekel: »O Bog, ozdravi jo vendar!«
Ponižni Božji maziljenec Mojzes,
se ob Aronovih besedah zave bratove silne bolečine, njegovega ponižanja,
njegovega priznanja greha, ki ga je storil in spoštljivega obračanja k njemu v
njegovi bolečini ob sestrini gobavosti.
In Mojzes je zavpil h Gospodu in
izrekel najkrajšo molitev vere, ki jo lahko najdemo v Svetem pismu: »O Bog, ozdravi jo vendar!«
4 Mojzesova 12: 14-15
14GOSPOD
je rekel Mojzesu: »Ali se ji ne bi bilo treba sedem dni sramovati že, če bi ji
oče pljunil v obraz? Naj bo torej sedem dni izobčena iz tabora; potem jo
sprejmite nazaj!«
15Tako je bila Mirjam sedem dni
izobčena iz tabora. In ljudstvo ni šlo naprej, dokler ni sprejelo Mirjam nazaj.
Iz tega vidimo, da je bil Bog
vseeno prisoten pri tem dogajanju, čeprav smo prej prebrali, da se je oblak
umaknil iznad šotora.
Bog je slišal Mojzesov krik k
Njemu, v zastopniški molitvi Božjega služabnika, za Božjo služabnico, kaznovano
za greh z gobavostjo. Zato je Bog rekel Mojzesu, da je njegovo molitev za
Mirjam uslišal, vendar bo vseeno morala biti en teden izobčena iz tabora.
Sprašujemo se, ali je Bog ni
mogel takoj ozdraviti? O, pač, lahko bi to stori. Mogoče se je odločil za
tedensko izoliranost zato, da bi imela v tem času priložnost težo svoje
nepremišljenosti doumeti globlje in se pred Bogom globoko pokesati za svoj
greh. Mogoče pa le zato, ker Bog ni mogel, ali želel iti preko svojih zakonov,
ki jih je dal svojemu ljudstvu glede gobavcev in na osnovi tega izbral le enotedensko
izobčenje, primerno tistemu, na katerem je le sum znaka gobavosti. Bog je Mojzesovo molitev uslišal.
V 3 Mojzesovi 13:34 beremo:
Sedmi dan naj ga (domnevno gobavega) duhovnik pregleda, in če se lišaj ni razširil po koži in ni videti
globlji od kože, naj ga duhovnik razglasi za čistega; opere naj si
oblačila, potem je čist.
Tako je bila Mirjam 7 dni izven
tabora. Vse ljudstvo je vedelo za njen greh in čakalo, da mine čas njene kazni,
da se ponovno, vsi skupaj odpravijo na pot. Prepričana sem, da je ta dogodek
vzgojno vplival na celotno ljudstvo in mu bil v opozorilo in v poduk.
Tu se izkaže solidarnost in
povezanost Božjega ljudstva, hkrati pa tudi za nas, danes, velika milost Boga,
ki človeka nikoli ne ‘kaznuje’ - vzgaja brez možnosti izhoda, če se je
pripravljen pokesati za svoj greh in sprejeti morebitne posledice zanj, v svoj
osebni poduk in duhovno rast v krščanski zrelosti.
2008
Ni komentarjev:
Objavite komentar