Moje pričevanje Božje vzpodbude in tolažbe,
ki sem jo prejela 24.01.09,
takoj po prebujanju, v novo
sobotno jutro.
Opis stanja pred tem
V
Cerkvi smo že nekaj časa v gorečem iskanju Božjega obličja, za obnovo našega
odnosa z Gospodom. Stopili smo na pot obnavljanja
razdrtega oltarja naše osebne skupnosti z Bogom. Temu se pridružuje tudi močna,
živa in usmerjena Božja Resnica.
Kakor
sem lahko slišala in doživela tudi sama, se je začel Bog ukvarjati z nami in z
našimi slabostmi, nedejavnostjo ter vso navlako nepotrebnih stvari v našem srcu
in vsem, kar smo.
Primerno
vsakemu posamezniku in celotni skupnosti, so se dogajale duhovne borbe in
oblikovanja, ki so bila močna in drugačna, kot do sedaj. Lahko bi si mislili:
"Ker smo se popolnoma predali Bogu, nas napada sovražnik naših duš."
Ne! Zakaj bi se neprestano ukvarjali z
njim, medtem ko se Bog ukvarja z nami. In če mu kaj dopusti, pa kaj zato.
Smo
pod budnim očesom Najvišjega in pod varnim okriljem Njegove desnice, ki nam bo
vedno pomagala dvigniti se ponovno, ko se oblikovanju podredimo in bo Božje oko
zaznalo rezultat Njegovega dela v nas.
Tako
je bil prejšnji teden za večino tistih, ki smo prišli pod Lončarjeve roke,
teden bolj ali manj uspešne, popolne ali manj popolne podvrženosti Božji volji.
Dva
dni pred to čudovito tolažbo od Boga, po Svetem Duhu, sem bila tudi jaz
popolnoma na tleh, razorožena vsake najmanjše moči, ali razumevanja tega, kar
se mi dogaja. Toda sprejela sem in se predala. Nisem razumela, a sem verovala v
Njegovo suvereno odločitev, najboljšo za mojega duha in srce in posledično za
Njegovo Cerkev.
Opis živega, nepozabnega
doživetja
V
soboto sem se prebudila in bila zelo mešanih občutkov. Prej zmedenih in težkih,
kakor blagoslovljenih in radostnih. Toda nenadoma je v temino mojih občutkov,
skozi mojega duha pritekla svetloba Božje ljubezni, sprejemanja in tolažbe.
Skozi
moje srce so nenadoma prišle besede pesmi, ki se je nebi nikakor mogla
spomniti, kajti to ni prihajalo iz mojega spomina. Te čudovite besede iz pesmi
Slavna gotovost, Jezus je moj. Vem, da je bilo to delo Svetega Duha.
……..večnost se svetla odpre
pred menoj.
Dedič neba sem, kupljen s
krvjo,
rojen po Duhu, z Božjo močjo.
In moj duh je nadaljeval v radosti:
Moja najlepša zgodba je to,
Da Rešenik me ljubi srčno.
Moja najlepša pesem je to,
Božji otrok sem, kupljen s
krvjo.
Potem
sem zapela celo prvo kitico pesmi, znova in znova, kakor da bi hotela to vpiti
vase, kakor izsušena goba. Solze so mi tekle po licih na blazino pod menoj in
začela sem slaviti Gospoda, bolj z glasnim srcem, kakor z glasnimi besedami, se
mu zahvaljevati in se veseliti Njegove potrditve tega kar sem v Njem, skozi
besedilo pesmi. Hvaležna sem bila Gospodu za tolažbo in vzpodbudo in zagotovilo
tega, kar smo v Njem in On v nas, sedaj in v večnosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar