Derek Prince - JEZUSOVE METODE OZDRAVLJANJA

 

OZDRAVLJENJE SKOZI BOŽJO BESEDO

Poglavje 7

Derek Prince

JEZUSOVE METODE OZDRAVLJANJA

KAKO JE JEZUS OZDRAVLJAL?

Jezus je ozdravljal množice ljudi, ki so mu sledili

Ko je pod vprašanjem ozdravljenje, verujem, da ima večina od nas zelo nepopolno sliko o Jezusovi službi. V glavnem si ga zamišljamo kako ozdravlja posameznike. On je to vsekakor delal, toda pogosto je ozdravljal tudi veliko število ljudi naenkrat. Jezus je izbral mesto in čas, namestil tam vse tiste, katerim je bilo potrebno ozdravljenje in opravil svoje delo od začetka do konca. V velikem številu primerov je preden je izpolnil njihove fizične potrebe, zahteval, da mu ljudje sledijo tudi po nekaj dni.

Sledi nekaj jasnih primerov te metode v Jezusovi službi. Prvi primer najdemo v Mateju 12;14-15:
Farizeji pa so šli ven in se posvetovali zoper njega, kako bi ga umorili. Ko je Jezus to izvedel, se je umaknil od tam. Veliko jih je šlo za njim in vse je ozdravil.

Koga je Jezus ozdravil? Množice ljudi. Toda kaj so oni najprej naredili? Sledili so mu. Niso bili ozdravljeni tam, kjer so ga srečali. Morali so iti v neznani smeri in mu slediti, vse dokler se On nebi odločil zaustaviti in začeti s službo ozdravljenja.

Jezus je ozdravljal ljudi, ki niso imeli drugih možnosti

V nadaljevanju poglejmo prvi del odlomka iz Matej 15:

Jezus se je odpravil od tam in prišel h Galilejskemu jezeru. Šel je na goro in tam sédel. Tedaj so prišle k njemu velike množice, ki so imele s seboj hrome, slepe, pohabljene, neme in še veliko drugih. Položili so jih pred njegove noge in jih je ozdravil. (Mt 15;29-30).

Zamisli si nošenje paralizirane osebe navkreber, na goro! Če hočeš priti do vrha, moraš imeti vero. Če je nimaš, ne prideš do vrha.

In potem pravi odlomek:

Tako da se je množica čudila, ko je gledala, kako nemi govorijo, pohabljeni postajajo zdravi, hromi hodijo in slepi vidijo. In poveličevali so Izraelovega Boga. Jezus je poklical k sebi svoje učence in rekel: »Smili se mi množica, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti; lačnih pa nočem odpustiti, da na poti ne omagajo.« (Mt 15;31-32).

Jezus je tri dni ozdravljal, toda tam ni bilo nikakršne osvežitve (vode, hrane, sence). Prosim te da doumeš, tukaj govorimo o popolnoma drugačnem nivoju predanosti. Po služenju v deželah Tretjega sveta, lahko to zelo dobro razumem. Ljudje sploh niso imeli druge možnosti. Tam ni bilo bolnic. Ni bilo cepljenj proti tetanusu. Ni bilo cepiva proti tifusu ali ošpicam. Njihove možnosti so bile minimalne. Za njih je bilo: Jezus ali nič.

Podobno temu, najdemo v Mateju 19 odgovor na vprašanje: »Zakaj je tako veliko ljudi ozdravljenih v deželah Tretjega sveta?« Eden od razlogov je ta, ker oni nimajo drugih možnosti, kakor jih niso imele niti množice ljudi v Jezusovem času.

Ko je Jezus končal te besede, je odpotoval iz Galileje in prišel v judejsko pokrajino na drugi strani Jordana. Za njim so šle velike množice in jih je tam ozdravil. (Mt 19;1-2).

Kje je Jezus ozdravljal bolne? »Tam.« - na koncu tridnevnega potovanja. Ali dojemaš ta moment? Ti stihi nam odkrivajo popolnoma drugačno sliko Jezusove službe ozdravljenja, od te, ki jo mi običajno imamo.

Na enem od naših potovanj v dežele Tretjega sveta, sva se moja žena Ruth in jaz znašla sredi nečesa, kar bi se lahko imenovalo množično ozdravljenje – ne po naši izbiri, temveč preprosto pod pritiskom. To je bil edini praktičen način, na katerega smo lahko služili v ozdravljenju. In medtem ko sem razmišljal, kako je vse to čudno in neobičajno, mi je Bog odprl oči, da je bil to prav način, po katerem je Jezus ozdravljal.

Prisoten je bil še en faktor: Ko se koncentriraš na ozdravljenje in v tem tudi deluješ, se v vseh rojeva drugačno stališče. Ko imamo bogoslužje ozdravljenja, običajno pravim ljudem, da je namen tega bogoslužja samo eden – ozdravljenje. Postajali smo enako praktični kakor nek zdravnik ali zobozdravnik, le da smo koristili drugačne metode. Pogosto sem rekel: »Dokler bom imel moč, bova Ruth in jaz tukaj.« Bilo je interesantno to, da sva opazila, da se po petih ali šestih urah služenja v ozdravljenju, v poslednji uri vedno dogodijo dve stvari.

Prvič, zgodi se določeno število izrednih čudežev, zato ker ljudje zares postanejo obupani.

In drugič, skoraj vedno pride določeno število mladih ljudi na molitev šele na koncu. Pogosto so preveč sramežljivi in njihova občutljivost in želja, da nebi bili vpadljivi, jih zadržuje. Ta dva dogodka sem opazil kot princip, ki se vedno ponavlja.

Jezus je ozdravljal tiste, katerih srca so vpila k Bogu

Nasprotno temu, poglejmo še en dogodek v Mateju 15, ki nam omogoča vpogled v drugo dimenzijo Jezusove službe ozdravljenja.

Jezus je odšel od tam (iz področja Galileje) in se umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino. (Mt 15,21).

Ko se je odločil, da odide v Tir in Sidon, se je Jezus nahajal v Galileji. Videli smo že, da je to potovanje do tja in ponovno nazaj, moralo trajati tri do štiri dni hoda. Torej, Jezus je iz Galileje odšel v Tir, potem pa se je iz Tira vrnil v Galilejo. Nova zaveza beleži, da je tam naredil samo eno stvar. Eno in edino stvar. Ni razloga da bi verjeli, da je naredil še karkoli drugega. Več kot en teden svoje službe, je Jezus izdvojil za potrebe ene ženske – ženske, o kateri smo že govorili (Sirofeničanka). Pa preberimo celoten odlomek.

Jezus je odšel od tam in se umaknil v tirsko in sidónsko pokrajino. In glej, prišla je kánaanska žena iz tistih krajev in vpila: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo mučijo demoni.« Vendar ji ni odgovoril niti besede. Tedaj so pristopili njegovi učenci in ga prosili: »Odpravi jo, ker vpije za nami.« Odgovoril je in dejal: »Poslan sem le k izgubljenim ovcam Izraelove hiše.« Prišla je, padla predenj in rekla: »Gospod, pomagaj mi!« Odgovoril ji je in dejal: »Ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psom.« Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psi jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.« Tedaj je Jezus odgovoril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« In njena hči je ozdravela tisto uro. (Mt 15;21-28).

Zelo koristno je vedeti, da Jezus ni ozdravljal samo množice ljudi. Ta odlomek jasno govori, da je vložil en teden svoje dragocene službe, da bi odšel in obiskal žensko, ki ni bila Hebrejka (Judinja). Kaj ga je odvedlo tja? Zgodba nam tega natančno ne razkriva, zato bom z vami podelil samo svoje mišljenje. Izkustva so me naučila, da obstaja nekaj, kar se imenuje vpitje obupanega srca k Bogu. Verujem, da to vpitje nikoli ne ostane neuslišano.

Pogosto sem končal na mestih, kjer sem se spraševal: »Bog, kako sem sploh prišel na to mesto?« Ob takšnih priložnostih sem vedno prihajal do zaključka, da je tam obstajalo srce, ki vpije h Gospodu, ki ne bo ostalo neuslišano. Bog je pripravljen, da spremeni ves tok zgodovine, samo da bi se srečal z osebo takšnega srca. Ali ni On prečudovit?

Po tem, ko smo proučili Jezusovo službo in metode, ki jih je koristil pri ozdravljenju, medtem, ko je prinašal Božje Kraljestvo na zemljo, želim govoriti o osebnem vplivu kraljestva v naših življenjih, posebno glede vprašanja ozdravljenja.

VZPOSTAVLJANJE KRALJESTVA - BREZ BOLEZNI IN UPORNIŠTVA

Na koncu predhodnega poglavja sem napisal, kako mi je Bog rekel, da sem lahko popolnoma zdrav, če se bo v mojem življenju videl odraz Njegovega Kraljestva. To je bila mamljiva misel, kakor tudi dejstvo, da mi je bila smiselna. V tem času, med proučevanjem resnic o Božjem kraljestvu, sem odkril dva stiha v Izaiju 33, ki te resnice opisuje bolj od kateregakoli meni znanega stiha. Sta preroška slika kraljestva, ki se vzpostavlja na zemlji. Čeprav to kraljestvo še vedno ni v popolnosti vzpostavljeno na zemlji, verujem, da bo. Njegovi principi so že vzpostavljeni. Oglejmo si ju.

Kajti GOSPOD je naš sodnik, GOSPOD je naš zakonodajalec, GOSPOD je naš kralj, on nas rešuje. (Iz 33,22).

Verujem, da ta stih predstavlja opis odrešenja. Če lahko izgovoriš te tri stvari o Gospodu in jih poosebiš – Gospod je moj Sodnik, Gospod je moj zakonodajalec, Gospod je moj Kralj – imaš odrešenje. V stihu 24 vidimo tudi rezultate tega odrešenja:

In noben prebivalec ne bo več rekel: »Bolan sem.« Ljudstvo, ki bo tam prebivalo, bo oproščeno krivde. (Iz 33,24).

Kateri so rezultati, ki jih prinaša Kraljestvo, takrat, ko je to vzpostavljeno v tvojem življenju? Odsotnost bolezni in uporništva. Popolnoma logično je, če se ustaviš in o tem razmisliš. Drugače niti ne more biti. Na osnovi tega, kar smo se naučili o Božjem kraljestvu, mora tako tudi biti.

Pa se najprej zadržimo na razmišljanju o tem, kaj se razume pod temi tremi izjavami: Gospod je moj Sodnik, Gospod je moj Zakonodajalec, Gospod je moj Kralj.

Gospod je moj Sodnik

Ko pravimo, »Gospod je naš Sodnik«, mi pravzaprav pravimo: »Gospod, ti mi govoriš kaj je dobro in kaj je slabo. Ni na meni, da določam to, to pripada tebi. Če ti praviš, da je nekaj napačno, potem je napačno, ne glede na to, kaj si jaz mislim o tem.« Ali si odprt za Božjo sodbo nad tvojim življenjem. Ali ti to vliva strah? (Strahospoštovanje?)

Navedel bom en zelo »prizemljen« primer tega, da Gospod je Sodnik v naših življenjih.

Pred nekaj leti sem odšel, ogledati si film z naslovom The Frisco Kid, ki ga imam za enega od najboljših in najbolj smešnih filmov, ki sem jih kdaj koli gledal. Posebno sem užival v hebrejskih temah, ki so bili del njegove vsebine. Ne želim nikogar obtoževati, toda brez obzira kako zelo mi je bil film všeč, zaradi jezika, ki se je uporabljal v njem, sem se odločil, da ga ne bom več gledal. Njegove psovke in umazan jezik, so bili popolnoma nepotrebni in vsekakor niso doprinašali glavni zgodbi. Vseeno, jaz se nisem počutil svoboden v tem, da Svetega Duha v meni postavim v prisotnost takšnega jezika.

Če dovoliš Gospodu, da bi bil tvoj Sodnik, boš šokiran, kako to spreminja tvoje obnašanje. V tem nam pomagata dva vodilna svetopisemska principa.

1. Najsi torej jeste ali pijete ali delate kaj drugega, vse delajte v Božjo slavo. (1 Kor 10,31).

2. In vse, kar koli delate v besedi ali v dejanju, vse delajte v imenu Gospoda Jezusa in se po njem zahvaljujte Bogu Očetu. (Kol 3,17).

Svetopisemsko gledano, nimaš svobode, da narediš karkoli, kar ni na slavo Bogu in v imenu Gospoda Jezusa Kristusa.

Ne zanima me, niti nimam časa za spuščanje v formalnost ali religioznost. Zainteresiran sem za resničnost in da bi bil Gospod moj Sodnik.

Gospod je moj Zakonodajalec

Sledeča izjava predstavlja mesto na katerem »čevlji začenjajo žuliti«: »Gospod je moj Zakonodajalec.« Na osnovi starozaveznega hebrejskega jezika, ta izjava v prevodu pomeni: »Gospod ureja moj življenjski stil, oziroma način življenja«. Verujem, da ta izjava pomeni prav to. Prosim te, bodi iskren. Ali Gospod ureja tvoj način življenje?

Lahko živiš religiozno življenje, ki temelji na tem, da ne piješ nekaterih pijač in ne odhajaš na nekatera mesta v okrožju. Toda to ni življenjski stil Kraljestva. Skozi vse to sem šel. Vsi tabuji so mi znani. Celo poučeval sem jih! Predstavljajo čisti legalizem, legalizem pa nima nič s tem, o čemer govorim.

Naš način življenja se vrti okoli treh stvari, ki niti niso pretirano duhovne: prehrana, telovadba in počitek. Prišel sem do zaključka, da ne moreš pričakovati, da bi bil zdrav in da učinkovito funkcioniraš, če ignoriraš kateregakoli od teh področij.

Na primer, lahko se napolnjuješ z nezdravo hrano, toda prej ali slej, se bo tvoj trebuh uprl temu. Mogoče mu bo potrebno dvajset ali trideset let, a te bo dosegel. Podobno velja tudi za slab odnos v ostalih dveh področjih tvojega telesa.

Ko sem imel problem s potencialnim rakom kože, sem odšel k prečudovitemu dermatologu na Floridi, s katerim sem postal blizek prijatelj. Med ostalim, mi je rekel tudi to, da je večina od nas, nabrala sonca kolikor nam je bilo potrebno, že pred petindvajsetimi leti. Ko sem to slišal, sem naredil majhen proračun. Kje sem jaz bil pred petindvajsetimi leti? Živel sem natanko na Ekvatorju. Bil sem tako ponosen na sebe, ker mi ni bilo potrebno nositi klobuka. Toda to me je dohitelo po 25 letih.

Ko se je pojavil manjši problem, sem odšel k enemu od ortodoksnih, Hebrejskih dermatologov v Jeruzalem. Vprašal me je: »Ali si bil oboževalec sonca?« Za trenutek sem se zamislil in moral sem priznati, da sem bil. Rekel mi je: »Ne imej drugih bogov poleg mene!« (2 Mz 20,3; 5 Mz 5,7) in zabil mi je žebelj naravnost v glavo. Ko ljudje iz dneva v dan izpostavljajo svojo kožo soncu, vem, kje se to konča. Četudi ne dobiš raka kože, boš s petdesetimi, šestdesetimi leti videti kakor ponošena usnjena torba.

Ko se vprašamo glede prehrane in telovadbe – gibanja, z nekaterimi slabimi navadami se lahko prerineš do nekih štiridesetih let, toda nekega dne, ti bo tvoj utesnjen pas začel sporočati, da nekaj ni v redu. To je prvo opozorilo.

Dokler sem bil mlad, sem lahko jedel karkoli in se nisem nikoli zredil. Potem pa sem, v svojih srednjih štiridesetih letih opazil, da se nekaj spreminja. Medtem ko sem bil na Danskem, leta 1962. sem se srečal z Gospodom na vrhu neke vzpetine. Spomnil me je na to, kar sem že dosegel in kje sem že bil, potem pa me je vprašal: »Ali si zadovoljen, ali želiš iti dalje?« Za mene je bil to šok, ker v tistem trenutku (čeprav me je sram to priznati), nisem smatral, da grem lahko še kam dlje. Bil sem krščen v Duhu, pridigal sem, služil sem, govoril v jezikih, veroval v drugi Kristusov prihod in tako dalje. Gospodovo vprašanje me je tako prevzelo, da mu tri dni nisem mogel odgovoriti. Potem pa sem se vrnil na vrh te iste vzpetine in rekel: »Gospod, sedaj sem pripravljen, da ti odgovorim. Jaz nisem zadovoljen.« Ko sem to izgovoril, sem prvič dojel, kako zelo sem bil pravzaprav nezadovoljen (in kako veliko je nezadovoljnih kristjanov, ki služijo).

Torej, rekel sem: »Gospod, jaz nisem zadovoljen. Če je še kaj naprej od tega, želim iti dalje.« Gospod mi je takoj odgovoril: »Dva pogoja sta. Predvsem, ves napredek v krščanskem življenju prihaja po veri. In drugo, preveč se rediš! Če želiš izpolniti službo, ki jo imam za tebe, boš moral poskrbeti tudi za to. Potrebuješ močno, zdravo telo«.

Nekaj let kasneje sem se soočal s fizičnimi zahtevami službe, ki mi jo je Gospod odprl in takrat sem lahko rekel samo to: »Hvala ti, Gospod, ker si me opozoril ob pravem času.« Po tem opozorilu sem redno vodil evidenco o svoji teži. Toda nebi bilo tako, če se mi nebi Gospod, pri mojih 47. letih približal in me opozoril.

Tretja stvar, o kateri želim govoriti, je počitek. Končno, počitek je enako pomemben, kakor prehrana ali telovadba. V tem večina kristjanov ni usklajena z Bogom. Kaj misliš, za kaj je potrebno več vere, za delo ali za počitek? Odgovor je, za počitek. Če si zmožen samo delati, potem ti manjka vere. Poskušal sem počivati takrat, ko mi je to Gospod odredil. To ne pomeni, da sem sledil legalističnemu »upoštevanju sobote«, odkar živim v svobodi, ki mi jo je priskrbel Kristus. Toda odkril sem, da če koristim počitek, ki mi ga je Gospod določil (ne glede na to kateri dan ali čas je to), bom dokončal več dela v preostalem času, kakor da bi delal brez prenehanja. Čeprav se to mogoče mnogim zdi nepotrebno, da se današnje kristjane opominja na ta princip, je vseeno neobhoden.

Če boš rekel: »Gospod je moj Zakonodajalec«, potem boš rekel tudi: »Gospod, ti uredi mojo prehrano, mojo telovadbo in moj počitek.«

Ali si pripravljen na to? To bo verjetno prineslo v tvoje življenje radikalne spremembe.

Gospod je moj Kralj

Poslednja izjava se glasi: »Gospod je moj Kralj.« To pomeni, da mu rečeš: »Bog, karkoli mi boš rekel, bom to tudi naredil. Ti si moj Vladar.« To je zelo pomembno, ker tukaj ne gre za religijski sistem. Če ti je Gospod rekel, da odideš živeti v mesto Forth Lauderdale, v Miamiju, zaradi tega ne moreš biti pravičen. Lahko spoštuješ vsa ta pravila, da greš v cerkev, daješ desetino in delaš še vse ostalo, a še vedno nisi pravičen. Če se pod pravičnostjo razume samo sledenje religioznemu sistemu, ne glede v katerem mestu živiš, to ne igra neke posebne vloge.

Toda ko se vzpostavi osebni odnos z Bogom, kot tvojim Kraljem, je zelo pomembno kje se nahajaš. Tekom svetovanja ljudem sem videl, da mnogi od njih ne napredujejo kot kristjani enostavno zaradi tega, ker se nahajajo na napačni geografski lokaciji. Ali veruješ, da ima Bog geografsko mesto za tebe? Jaz verujem.

Da bi zaokrožili našo razpravo o načinu življenja, poglejmo stih iz Luka 5,36:

In povedal jim je še priliko: »Nihče ne odtrga krpe od nove obleke in jo našije na staro, sicer bo novo raztrgal, s staro obleko pa se krpa z nove ne bo ujemala«.

To je ena od enostavnih in praktičnih parabol. Pri popravljanju oblačila, nihče ne jemlje košček novega materiala, da bi ga prišil na starega. Toda po mojem mišljenju, je to prav način na katerega večina kristjanov rešuje svoje probleme. Oni pravijo: »Bog, tukaj imam eno raztrgano mesto. Daj mi krpico, en košček tvoje nadnaravne moči in jaz jo bom prišil. Toda ne zahtevaj od mene, da spreminjam svoj način življenje. Ne zahtevaj od mene, da nosim popolnoma novo oblačilo.«

V to sem se prepričal, medtem ko sem opazoval ljudi, ki so prihajali na bogoslužja ozdravljenja. Po poslušanju raznoraznih neumnosti, gledanja raznih vrst neprosvetljenih TV programov in preživljanja ur in ur pogovora na telefonu, pridejo oni na to bogoslužje, sedejo in pričakujejo ozdravljenje. Kakor da se je v tem kratkem času lahko spremenilo vse, kar so prinesli s seboj, posebno, če so načrtovali, da odidejo od tukaj in nadaljujejo s popolnoma istim življenjem, po tem bogoslužju. Vse kar iščejo od Gospoda je mala flikica – krpica – Njegove nadnaravne moči in blagoslova na njihovem starem oblačilu.

Prišel sem do zaključka, da nas Bog ne bo trpel takšne še dolgo časa. Očaran sem z Njegovo milostjo, ki jo izkazuje ljudem. Toda če sem dobro razumel, bo Bog zaprl oči nad takšnim neznanjem v preteklosti kajti sedaj zapoveduje vsakemu in na vsakem mestu, da se spokorijo.

Bog je zatisnil oči nad časi, ko so ljudje tavali v nevednosti; zdaj pa naroča, naj se vsepovsod vsi spreobrnejo. Zakaj določil je dan, ko bo vesoljnemu svetu pravično sodil po možu (Jezusu Kristusu), ki ga je za to izbral in pred vsemi potrdil tako, da ga je obudil od mrtvih.« (Apd 17;30-31).

Naj ti Bog pomaga, da preživiš svoje dni. Naj ti dovoli da izpolniš zase določen čas. To bo zahtevalo uporabo tega, o čemer sem govoril v tem poglavju. Ali veruješ, da je to resnica? Če veruješ, moraš tudi delovati v skladu s tem.

ALI SI VOLJAN?

Božje Kraljestvo je kraljestvo »socialne sigurnosti« Ko si v Njemu, je vse osigurano in vključeno. Bog je preskrbel vse, za izpolnitev tvojih potreb.

Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. (Jn 10,10).

»Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosíte in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.« (Jn 16,24).

Če se ustaviš za trenutek, ti svetujem, da izgovoriš sledečo molitev: »Bog, voljan sem, da si moj Sodnik, moj Zakonodajalec in moj Kralj. Ti mi povej kaj je dobro ali kaj je slabo v mojem življenju. Ti urejaj moj način življenja, jaz pa bom poslušen tvojim ukazom.«

Ni potrebno, da skrbiš, če si to naredil popolno ali ne. Pomembno je samo, to narediti za svoj cilj. Ali boš rekel: »Gospod, to danes pravim zato, ker želim, da to narediš za resničnost v mojem življenju?« Če to resnično želiš, ti predlagam, da iskreno izmoliš spodaj navedeno molitev, začenjajoč z izpovedjo vere. To je resno predajanje. Želim, da to veš vnaprej, zato ker bo to prineslo mnoge spremembe v tvoje življenje. Vse te spremembe pa bodo spremembe na bolje. Ali si pripravljen slediti Jezusu popolnoma, kakor so ga sledile množice ljudi v Njegovem času, ki niso imeli druge možnosti? Ali si pripravljen, da svoj način življenja zamenjaš z življenjskim stilom Kraljestva? Če si, te prosim, da izmoliš sledečo molitev:

Gospod, Jezus Kristus, jaz verujem, da si ti Božji Sin in edina pot do Boga. Ti si na križu umrl za moje grehe in vstal od mrtvih. Od danes želim, da si ti moj Sodnik, moj Zakonodajalec in moj Kralj. Želim biti v popolnosti v Tvojem Kraljestvu in pod Tvojo avtoriteto. To molim v Jezusovem imenu. Amen.

Če si resen glede tega vprašanja, te predanosti, te prosim, da to molitev ponoviš še enkrat.