OZDRAVLJENJE SKOZI BOŽJO BESEDO
Derek Prince
Poglavje 8
OZDRAVLJENJE KOT DAR DUHA
Eden od ključnih odlomkov, na katerega bomo tekom tega poučevanja teme ozdravljenja obračali pozornost, so Apostolska dela 4;29-30. Ta odlomek predstavlja del molitve prvih učencev, katerega molimo tudi mi, medtem ko iščemo Boga, da izlije svojo moč ozdravljenja v naših dneh
TA MOGOČNA MOLITEV
Spomni se, da je v enem trenutku, v dneh prve cerkve, bilo apostolom prepovedano, govoriti v imenu Jezusa Kristusa (Apd 4,18). Religijska in politična opozicija je bila osredotočena na ta ključni aspekt njihove službe.
Kakor sem poudaril že prej, ne dvomim, da je Satan inspiriral takratne državnike na prinašanje takšne odločitve, ker bi z odtegovanjem uporabe Jezusovega imena iz zgodnjega krščanstva, evangelij ostal brez kakršnekoli avtoritete. Vsaka Božja obljuba in poravnava, so nam dostopni samo skozi Jezusovo ime – pa naj gre za odpuščanje od greha, o večnem življenju, ozdravljenju od bolezni, osvobojenju od zlih duhov, svetosti ali česarkoli.
Jn 14;12-14
Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje vame, bo dela, ki jih jaz opravljam, tudi sam opravljal, in še večja kot ta bo opravljal, ker grem jaz k Očetu. Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan v Sinu. Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.«
Jn 15,16
Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad in da vaš sad ostane; tako vam bo Oče dal, kar koli ga boste prosili v mojem imenu.
Jn 16;23-24
»In tisti dan me ne boste ničesar spraševali. Resnično, resnično, povem vam: Če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal. Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosíte in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.«
Kako se je cerkev soočila s to resno krizo? Ker jim je bilo prepovedano, da govorijo v Jezusovem imenu, so odšli na molitev. Sveto pismo nam pravi, da so se zbrali kot eden in dvignili glas, ter molili molitev, ki jo najdemo Apostolskih delih 4. Tukaj se ne bomo ukvarjali s celotno molitvijo, temveč bomo svojo pozornost usmerili samo na njena dva poslednja stiha.
Še enkrat, verujem, da je ta molitev posvečena in od Boga potrjena. Predvsem, izmoljena je v popolni edinosti apostolov in ostanka prve cerkve. Drugič, Sveti Duh jo je naredil za del Svetega pisma. Verujem, da je to še vedno zelo dobra molitev, ki še vedno predstavlja Božji namen in Njegovo voljo za današnji čas.
Kakor smo že naredili v prvem poglavju te knjige, preberimo del te molitve v Apostolskih delih 4;29-30:
In zdaj, Gospod, glej, kaj grozijo, in daj, da bomo tvoji služabniki z vso srčnostjo oznanjali tvojo besedo! Iztegni roko, da se bodo dogajala ozdravljenja in znamenja in čudeži v imenu tvojega svetega služabnika Jezusa!«
Si molil to molitev? Bi si upal biti tako specifičen, da iščeš od Boga, da jo danes izpolni? Ali bi si upal, da ga prosiš, da v tvojem življenju, na zelo jasen in viden način dela stvari, ki so navedene v tem stihu?
Ko si boš upal biti specifičen, bo Bog postal pozoren na tvoje molitve.
V službi Jezusovih učencev so bili rezultati te molitve silni:
Apd 4,31
In ko so odmolili, se je stresel prostor, kjer so bili zbrani; in vsi so bili polni Svetega Duha in so z vso srčnostjo oznanjali Božjo besedo.
Apd 5,12
Po rokah apostolov se je dogajalo veliko znamenj in čudežev med ljudmi; in vsi so se enodušno zbirali v Salomonovem stebrišču.
Apd 5;14-16
Vse bolj je rastlo število mož in žená, ki so verovali v Gospoda. In tako so prinašali bolnike na ceste ter jih polagali na ležišča in nosila, da bi se, kadar je šel Peter mimo, vsaj njegova senca dotaknila katerega izmed njih. Tudi iz krajev v okolici Jeruzalema so prihajali ljudje in prinašali bolnike in takšne, ki so jih mučili nečisti duhovi; in vsi so bili ozdravljeni.
Opazimo, da so bili vsi učenci izpolnjeni s Svetim Duhom, ki jih je usposobil da pogumno pridigajo Besedo in preko Njega so ljudem prinesli ozdravljenje in osvobojenje. Še enkrat vidimo, da je bila Božja beseda potrjevana z znaki in čudeži.
Moramo dojeti, da služba ozdravljenja pomeni, dovoliti Svetemu Duhu, da skozi nas, prinese dokaz Božjega kraljestva.
DAROVI SVETEGA DUHA
Darovi Svetega Duha so eden od načinov, na katerega Sveti Duh, skozi Jezusa Kristusa upravlja z bogastvi Božjega kraljestva. Ti darovi niso edini način, vsekakor pa eden od njih, zato je več kot koristno, da službo ozdravljenja, kakor tudi naše osebno vključevanje vanjo, proučimo v kontekstu teh darov.
Na kratko se bomo seznanili z darovi Svetega Duha, da bi se po tem, ukvarjali z uporabo nekaterih od njih, na področju ozdravljenja in čudežev. Čeprav so pomembni, nimam namena, da se dolgo zadržujem na kateremkoli od teh darov, ker bi to zahtevalo mnogo poglavij poučevanja, naš poudarek pa je na ozdravljenju. Za začetek poglejmo, kaj pravi Pavel v dvanajstem poglavju 1. Pisma Korinčanom:
Vsakomur se daje razkritje Duha v korist vseh. (1 Kor 12,7).
Manifestacije Svetega Duha so dostopne vsakemu verniku.
1 Kor 12,31
A vendar morate hrepeneti po večjih milostnih darovih. Naj vam pokažem še odličnejšo pot.
1 Kor 14,1
Prizadevajte si za ljubezen. Bodite vneti za duhovne darove, posebno še, da bi prerokovali.
Niti enemu verniku ni potrebno biti brez manifestacij Duha. Dane so z enim praktičnim in koristnim namenom – da naredijo dobro. Kakor pravi pogosto moj prijatelj Bob Mumford: »Darovi Svetega Duha niso igračke, ampak so orodje. In brez orodja ne moreš opravljati dela.« Torej, to so darovi:
Enemu je po Duhu dana
1. beseda modrosti, drugemu v skladu z istim Duhom
2. beseda spoznanja. Drugemu
3. vera po istem Duhu, drugemu po istem Duhu
4. milostni darovi ozdravljanja, drugemu
5. delovanje čudežnih moči, drugemu
6. prerokovanje, drugemu
7. razločevanja duhov, drugemu
8. raznovrstni jeziki, drugemu
9. razlaganje jezikov. Vse to pa uresničuje en in isti Duh, ki deli vsakemu posebej, kakor hoče.
Tako na začetku, kakor na koncu navedenih stihov, poudarja Pavel, da so ti darovi, ali manifestacije Svetega Duha, namenjene vsakemu verniku posebej. Niti enemu verniku nebi bilo potrebno, da bi bil brez svojih osebnih, določenih, po Bogu danih manifestacij Svetega Duha. Če deluješ brez darov Svetega Duha v svojem življenju, živiš izpod nivoja ki ga je Bog Oče določil zate, kot za vernika Jezusa Kristusa in kot enega od udov Kristusovega telesa. Ni Božja volja, da bi katerikoli vernik ostal brez užitka in koristi teh darov.
PREGLED DAROV
V zgoraj navedenem odlomku je dan seznam devetih darov, ki se lahko razdelijo v tri kategorije, s po tremi darovi v vsakem od njih. S to opredelitvijo se strinjajo mnogi ugledni biblijski učitelji. Na kratko bomo šli skozi vse tri, omenjene kategorije, kakor tudi darove v vsaki od njih.
Prvo kategorijo bomo imenovali darovi razodetja. Drugo kategorijo bomo imenovali vokalni darovi, tretjo kategorijo pa, darovi moči.
DAROVI RAZODETJA
Začnimo z darovi razodetja. Prvi navedeni dar je BESEDA MODROSTI. Bog poseduje vso modrost, a nam je, na našo srečo, ne daje vse naenkrat. Če bi to naredil, bi potonili. Toda vedno, ko se premikamo v skladu z Božjo voljo, nam je potrebna modrost, do katere ne moremo priti na naraven način. Sveti Duh nam na nadnaraven način podeljuje besedo Božanske modrosti.
Naslednji navedeni dar je DAR SPOZNANJA. Razlika med spoznanjem in modrostjo je zelo pomembna. SPOZNANJE JE INFORMACIJA – MODROST JE NAVODILO.
Prd 10,10
Če je sekira topa in kdo nenabrušeno vihti, mora napenjati moči; bolje je uporabiti modrost.
Spoznanje ti dodeljuje INFORMACIJO,
modrost pa ti govori, KAJ NAJ NAREDIŠ S TO INFORMACIJO.
Nekateri ljudje imajo mnogo spoznanja, ne pa tudi modrosti, da bi jo pravilno uporabljali. Potrebno nam je oboje skupaj v kombinaciji. Lahko imaš polno modrosti, toda če nimaš dejstev, nimaš osnove na kateri bi deloval. So priložnosti, ko ti je potrebno neko določeno spoznanje. Hodiš v Božjem namenu, delaš Božjo voljo in prideš do mesta, kjer ti je potrebno spoznanje, do katerega ne moreš priti na naraven način. Na tem mestu, ti Božji Sveti Duh nadnaravno dodeli besedo spoznanja, samo malo seme Božjega celotnega spoznanja.
Tretji dar razodetja je RAZLIKOVANJE DUHOV. V originalnem Grškem jeziku, se obe navedeni besedi nahajata v množinski obliki. Torej, namesto »razlikovanje« duhov, je bolj praktično reči »razlikovanja« duhov. Okoli pet duhovnih darov obstaja, kjer imata obe besedi množinsko obliko. Jaz verujem, da je vsako razlikovanje dar. Z drugimi besedami, vsakič, ko imaš priložnost, da razločuješ duhove, je pod vprašanjem en edini, poseben dar. Zaradi tega, predstavlja ta dar, kolektivna razlikovanja duhov.
Razlikovanje pomeni »prepoznavanje in razdvajanje med«. Na primer, prepoznavaš in delaš razliko med različnimi vrstami duhov, s katerimi se soočaš v svojem krščanskem življenju, mnogo jih je. Pred vsemi obstaja Sveti Duh. Za nas je zelo pomembno, da prepoznavamo Svetega Duha. Nekaterim ljudem to ne uspeva – ne prepoznajo Svetega Duha, ko deluje. Včasih ga celo zavračajo.
Manifestacije Svetega Duha znajo biti zelo nepričakovane. Vem za skupino vernikov, ki so molili da bi Sveti Suh prišel, vendar, ker je prišel na način, ki ga niso prepoznali, so ga odbili.
Obstajajo angelski duhovi – dobri angeli in zli angeli. Razlikovanje duhov zajema obe navedeni kategoriji. V Apostolskih delih 27, medtem ko se je Pavel nahajal na ladji, sredi strašnega neurja, beremo, da je Božji angel obiskal to ladjo. Očitno je, da je bil Pavel edini, ki je vedel zanj. Nihče drugi ni prepoznaval prisotnosti angela.
Za tem imamo tudi razlikovanje demonov in zlih angelov. Obstaja mnogo kategorij zlih duhov. Včasih nam je potrebno razločiti posamezne od teh kategorij, včasih pa samo prepoznavanje zlega duha. V mnogih primerih, se zli duhovi trudijo imitirati Svetega Duha, kar je bil tudi eden od problemov določenih verskih gibanj. Zapeljani z imitacijo, so nekateri kristjani Svetemu Duhu pripisovali to, kar je dejansko predstavljalo delovanje zlega duha. To so naredili nezavedno in nenamerno, zaradi pomanjkanja razlikovanja. Torej moramo biti sposobni razlikovati in prepoznavati prisotnost, aktivnost in delovanje zlih duhov.
Razen tega obstaja tudi človeški duh, ki se razlikuje od vseh ostalih. Jezus je v Natanaelu prepoznal iskrenega, nepokvarjenega duha.
Jn 1,47
Ko je Jezus videl, da Natánael prihaja k njemu, je rekel o njem: »Poglejte, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače.«
To so nekateri od načinov po katerih lahko razlikovanja duhov delujejo v krščanski praksi.
VOKALNI DAROVI
Prehajamo na vokalne darove. Prvi od njih je PREROŠTVO, ki predstavlja razodetje, ki ga Sveti Duh daje skozi neko osebo, v jeziku, ki je razumljiv tako osebi, ki ga govori in tistim, ki ga poslušajo. Preroštvo ni inspirirano pridiganje. Preroštvo je nadnaravna manifestacija Svetega Duha.
Naslednji na seznamu vokalnih darov so RAZNOVRSTNI JEZIKI. King James prevod jih omenja kot »različne vrste jezikov.« (1 Kor 12,10), ali »raznimi jeziki« (1 Kor 12,28). Grški tekst v obeh stihih uporablja isto besedo – izraz. Opazimo lahko, da se v nazivu tega daru, obe besedi nahajata v množinski obliki; raznovrstni jeziki.
Kolikor sem jaz razumel, se ta dar nanaša na »govor v neznanem jeziku«, s katerim verniki komunicirajo z Bogom, v svoji osebni skupnosti z Njim. (1 Kor 14,2).
To je javna služba v cerkveni skupnosti, v okviru katere obstajajo različne vrste jezikov. Ne gre za več različnih jezikov, temveč za več različnih uporab ali funkcij jezika v javnosti. Navedel bom štiri od njih. Ne da bi se zadrževal na komentiranju o njih:
ZASTOPANJE,
SLAVLJENJE,
UKOR,
VZPODBUJANJE.
Če je sporočilo vzpodbude dano na nerazumljivem jeziku, mora biti, da bi imelo učinek, tolmačeno na razumljivem jeziku.
Tretji dar v okviru te kategorije je TOLMAČENJE, ki predstavlja razlaganje jezikov.
DAROVI MOČI
Dar moči št. 1: V E R A
Zadnja skupina, od omenjenih treh so darovi moči. Prvi od teh darov je VERA. Želim poudariti tudi to, da Nova zaveza omenja več vrst vere.
Predvsem obstaja to, kar jaz imenujem »VERA PO KATERI SE ŽIVI«.
Rim 1,17
Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu.
Vsak vernik bi moral imeti to vrsto vere – vero po kateri živi. Celotno tvoje krščansko življenje je osnovano na veri Jezusa Kristusa in v Božjo besedo. To je tista vrsta vere, ki prihaja na način, ki ga opisuje Rimljanom 10,7
Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi.
Zatem je tu tudi vera kod sad Svetega Duha. Plodovi Svetega Duha so našteti v Galačanom 5;22-23:
Sad Duha pa je:
1. ljubezen,
2. veselje,
3. mir,
4. potrpežljivost,
5. blágost,
6. dobrotljivost,
7. zvestoba,
8. krotkost,
9. samoobvladanje.
Zoper te stvari ni postave.
Sedma na tem seznamu je vera. Sad se nanaša na karakter. Sad Duha predstavlja različne aspekte skupnega krščanskega karakterja. Plod se mora vzgajati – ni rezultat trenutnega dela.
Jasno razliko med darom vere in sadom vere lahko razjasni na primer primerjava med novoletno jelko in steblom jablane. Na novoletni jelki so obešeni okraski in darila. Steblo – drevo jablane pa rodi sad. Dar na novoletni jelki lahko obesiš v trenutku. Tako se uporabljajo tudi darovi Svetega Duha – v trenutku. Toda sadovi na steblu jablane ne nastanejo kakor trenutno delo. Sadovi na jablani nastajajo skozi proces rasti. Da bi bila jabolka užitna, se jih mora vzgajati, jim pustiti čas, da dozorijo. Tako je tudi s krščanskim karakterjem – s sadom Svetega Duha. Nastaja kot rezultat procesa. V poslovnem svetu ne moreš plasirati in prodajati sadje, ki ni vzgajano, tako tudi Bog ni zainteresiran za sadove, ki se ne vzgajajo.
Sad vere predstavlja aspekt krščanskega karakterja. Jaz ga definiram kot tiho, trdno in trajno zaupanje, ki se ga ne more omajati, vznemiriti ali zmesti.
Prepričan sem, da se boš strinjal s tem, da se mora ta vrsta vere vzgajati. Ne nastaja v času petih minut. Toda če si že prešel skozi 15 kriznih obdobij in ostal neomajen in nedotakljiv v šestnajstem, vedoč, da je Bog tudi še naprej v kontroli, potem je to, po mojem prepričanju, manifestacija sadu vere.
Nasprotno temu, dar vere predstavlja nadnaravno vero. To je vera samega Boga – Božja vera.
Ta dar je zelo podoben besedi modrosti in besedi spoznanja. Spomni se, da smo rekli, da darovi modrosti in spoznanja predstavljajo samo mali delček Božje modrosti in mali del Božjega spoznanja. Podobno temu, je tudi dar vere samo mali delček Božje vere, ki se ti nadnaravno podeljuje. Vse kar je Bog kdaj koli naredil, je naredil z vero. Tudi univerzum je ustvaril z vero. Z Njegovo Besedo: »Zakaj dejal je in je nastalo, ukazal je in je stalo«. (Ps 33,9). Vera je Božanska, kreativna in nezadržna.
V enem trenutku je Jezus preklel steblo smokve in le to se je v roku 24 ur, do korenin posušilo. Ni polagal roke na steblo, niti ga ni pomazilil z oljem. Enostavno mu je spregovoril. Na Petrov komentar o dejstvih, da se je steblo smokve posušilo v štiriindvajsetih urah, je Jezus svojim učencem odgovoril: »Imejte vero v Boga! (Imejte Božjo vero)« (Mr 11,22). To je to o čemer govorim, ko je pod vprašanjem dar vere. To je malo gorčično zrno božanske vere, vrženo v tvoje srce. Ko ga imaš, si enako učinkovit kot tudi sam Bog.
Ne gleda na to ali Bog govori smokvinemu drevesu, ali mu spregovoriš ti – se bo posušilo, zato ker te je Božja vera usposobila, da govoriš.
V povezavi s tem, količina vere ne igra vloge, ampak njena kvaliteta. Jezus je rekel, da ti je za premikanje planine potrebna samo vera veličine gorčičnega zrna. (Mt 17,20). Gori lahko spregovoriš. V večini primerov, deluje ta vera skozi izgovorjeno besedo, kakor tudi Božja vera deluje.
1 Mz 1,3;6 (1 Mz 1;1-31)
Bog je rekel: »Bodi svetloba!« In nastala je svetloba.
Bog je rekel: »Bodi obok sredi vodá in naj loči vode od vodá!«
To je Božja vera. Ko jo imaš si nepremagljiv. (Mora biti tako, kot si spregovoril).
Kadar Božja vera ni več prisotna, se ponovno vrneš na tvoje osebne, človeške sposobnosti. Dar vere je običajno samo kratko podeljevanje delčka Božanske vere, zaradi nekega določenega namena, katerega Bog želi izpolniti.
Darovi moči št. 2 in 3: Ozdravljenja in čudeži
Prihajamo do dveh preostalih darov moči, ki jih je lažje razumeti skupaj: darovi ozdravljenja in čudežev. Še enkrat, opazi, da se ti dve besedi nahajata v množinski obliki. Darovi ozdravljanja in darovi čudežev. Moj osebni vtis je, da je vsako ozdravljenje dar in da je vsak čudež delovanje. Vsakič, ko ozdravljenje pride, je to dar.
Pomembno je, da dojamemo odnos med ozdravljenjem in čudežem. V bistvu je ozdravljenje povezano z boleznijo. Če v telesu obstaja obolenje, se skozi delovanje daru, Božja ozdravljajoča moč zoperstavi prisotnosti, stanju bolezni, jo odstrani in zamenja z zdravjem.
Ozdravljenja so najpogosteje nevidna. Prav tako, se ozdravljenja ne sprejme vedno naenkrat, temveč so pogosto postopna in progresivna. Ozdravljajoča moč je lahko na delu tekom določenega časovnega obdobja.
Iz druge strani pa, sežejo čudeži dlje od ozdravljenja. Če imaš občasne bolečine v ušesu, lahko Božja ozdravljajoča moč odstrani to bolečino. Če pa ti je bilo srednje uho zaradi operacije odstranjeno z operativnim posegom, le to ni več del tvojega telesa. Božja ozdravljajoča moč ne more ozdraviti nekaj, kar ni več del tvojega telesa – nekaj, kar nimaš več. V tem primeru lahko ustvarjajoči čudež obnovi srednje uho – to sem osebno videl.
Navedel bom še en primer, ki je pogosto predmet razpravljanja. Če imaš v zobu karies, zob lahko ozdraviš, toda Božji ustvarjalni čudež lahko karies odstrani. Mogoče ti to zveni čudno, toda kot iskrena priča na sodišču, lahko pričujem, da sem osebno gledal, kako se to dogaja. Pred mojimi očmi, se je v roku šestih sekund, temni karies izpolnil z rumenim zlatom – brez človeške intervencije. Opazoval sem celoten proces, kako se odvija v ustih osebe, od začetka, do konca. To je čudež. Upam, da se boš s tem strinjal!
https://www.youtube.com/watch?v=RVLPn-XgVrA (Ta video to med drugim prikazuje).
Nekaj let nazaj, v Mineapolisu, sem spoznal žensko iz Luteranske cerkve, ki je rekla: »Gospod mi je izpolnil zob.« Po tem ko je podelila svoje pričevanje sem jo vprašal: »Ali vas moti, da pogledam?« Odstranila je žvečilni gumi in jaz sem zagledal zob, obložen z neko vrsto porcelana. Videti je bil lep in bil je natančno prilagojen obliki krone. Vprašal sem jo: »Kaj je rekel na to vaš zobozdravnik?« Odgovorila je: Rekel je: »Mi ne uporabljamo takšnega materiala!« Ta žena je imela dve zdrobljeni vratni vretenci, kateri je Bog popolnoma obnovil. To sta bila dva ustvarjalna čudeža - eden v njenih ustih, in drugi v njenem vratu.
IZPOSTAVLJENE CERKVENE SLUŽBE
Sedaj, ko smo prišli skozi seznam darov v 1 Korinčanom 12;7-11, prehajamo na 1 Korinčanom 12,28, kjer so navedene vzpostavljene cerkvene službe:
Bog pa je v Cerkvi postavil najprej
1. apostole, drugič
2. preroke, tretjič
3. učitelje; potem
4. čudodelstva, potem
5. milostne darove ozdravljanja,
6. pomoči,
7. vodenja in
8. govorjenja v raznovrstnih jezikih.
Iz 1 Korinčanom 11,12 in 14, kjer Pavel piše »cerkev«, se zaključuje, da govori o zbiranju božjega naroda na javnem bogoslužju. On pravi, da je Bog postavil nekatere v cerkvi, nato pa navaja značilen vrstni red. Govori o osmih službah, od katerih so prve tri apostoli, preroki in učitelji.
Po rangu v avtoriteti, so to tri višje službe v cerkveni skupnosti. To kar je ključno je to, da predstavljajo službo Besede. Moramo imeti na umu, da je Beseda vrhovna avtoriteta v skupnosti Božjega naroda. Vse je podrejeno avtoriteti Božje besede in vse mora biti presojano po njenih standardih.
Po apostolih, prerokih in učiteljih obstajata sledeči dve službi na seznamu; čudodelstva in milostni darovi ozdravljenja. Če smo usklajeni z Novo zavezo, verujemo, da vsaka dobro urejena skupnost Božjega naroda mora vključevati tiste, ki prakticirajo darove ozdravljenja. Oni so del celotnega božjega oskrbovanja v skupnosti Njegovega naroda. Nova zaveza predvideva njihovo neprestano prisotnost.
Podeljevanje Duha
Kot sledeče navodilo, o mestu, katerega bi čudeži morali imeti v cerkvi, poglejmo
Galačanom 3,5:
Mar ta, ki vam daje Duha in dela med vami čudeže, to dela zaradi del postave ali zaradi vere v to, kar ste slišali?
Pavel izhaja od tega, da v cerkvenih skupnostih obstaja vsaj ena oseba, ki dela ti dve stvari. Najprej podeljuje Svetega Duha, omogočajoč Božjemu narodu, da prejmejo dar ali krst v Svetem Duhu. To je polnovredna služba, za katero smatram, da je posebno potrebna. Spoznal sem ljudi, ki so v cerkvi preživeli pet ali deset let v iskanju Svetega Duha. Zakaj? Zato ker niso imeli nikogar, ki bi podeljeval Svetega Duha. Če si pravilno poučen, potem ti ni potrebno čakati več kot pet ali deset minut.
Eden od naših problemov je tudi ta, ker ne začenjamo tako kot je potrebno. To ni kriticizem. To je samo ocena. Pogosto sprejeta metoda za krščevanje ljudi v Duhu se sestoji iz pridiganja neke vrste čustvene pridige, da bi se ustvarila atmosfera v kateri bi ljudje lahko prišli naprej, do prižnice. Toda ko izidejo, oni tam klečijo na kolenih in začenjajo moliti, ne da bi dobili kakršnakoli navodila. Izza vsake osebe, ki kleči na kolenih stojijo vsaj tri osebe, ki jih stiskajo, polagajo roke na njih in »pumpajo« Svetega Duha v njih! Po določenem času, v sredini brbotanja raznih glasov, zaslišiš neko osebo, ki spregovori v jezikih.
Toda to ni Božanski model. Božanski model je dodeljevanje Svetega Duha skozi pridiganje vere. Z drugimi besedami, jaz ljudi napotim v naravo daru, z zahtevami za njegovo sprejetje in o tem, kako ga prejeti.
Po tem jih vodim v molitev, oni pa sprejmejo dar. Zelo poredko porabim več kot pet minut v molitvi za ljudi, ki morajo prejeti Svetega Duha. Pogosto pravim: »Če sedaj nisi pripravljen, potem pridi, ko boš pripravljen.« To je aspekt podeljevanja Svetega Duha.
Čudodelstva
Še eden aspekt službe, o kateri piše Pavel v Galačanom 3,5, je dar čudodelstva. Želim poudariti, da v današnji cerkvi obstaja realno mesto, tudi za ta dar. Pavel izhaja iz tega, da v cerkveni skupnosti obstaja nekdo, ki ima ta dar – čudodelstva. Ta oseba dela čudeže na isti način, kakor se podeljuje Sveti Duh – s pridiganjem vere. Čudeže se dela skozi pridiganje vere.
Poglejmo sedaj eno neverjetno besedo, ki jo najdemo v Apostolskih delih 19;11-12:
Bog je po Pavlovih rokah delal nenavadne čudeže, tako da so ljudje prinašali bolnikom robce ali rute, ki so se dotaknile Pavlovega telesa, in bolezni so izginjale in zli duhovi so jih zapuščali.
Ali veš katera beseda me fascinira? »Nenavadne«. Razmislimo o pomenu teh besed. Čudeži so bili normalna stvar v cerkvi, toda nekatera od njih so bila neobičajna. Nekateri čudeži so bili posebni. Ta odlomek v Svetem pismu me vedno vodi k vprašanju: »V koliki meri so čudeži normalni pojav v naši cerkvi?« Čudeži so bili zelo zastopani v prvi cerkvi, toda nekateri od njih, kot tisti zabeleženi v Apostolskih delih 19, so bili nekaj posebnega. Bili so neobičajni – prekoračili so standard.
To dejstvo bomo imeli na umu, ko pridemo do pričevanj v enajstem poglavju, v katerem bom govoril o tem, kako je Bog mene uvedel v čudodelstva in milostne darove ozdravljanja (na področju dela čudežev ozdravljenja).
Ni komentarjev:
Objavite komentar