Razmišljanje moje - KAJ SO VIDELI JEZUSOVI UČENCI IN KAJ JE VIDELA MARIJA MAGDALENA

 

KAJ SO VIDELI JEZUSOVI UČENCI IN KAJ JE VIDELA MARIJA MAGDALENA?

1 Prvi dan tedna je prišla Marija Magdalena navsezgodaj, še v temi, h grobu in je videla, da je kamen odstranjen od groba.

2 Tedaj je stekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je imel Jezus rad, ter jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.«

3 Peter in oni drugi učenec sta šla ven in se odpravila h grobu.

4 Skupaj sta tekla, vendar je drugi učenec Petra prehitel in prvi prišel h grobu.

5 Sklonil se je in videl povoje, ki so ležali tam, vendar ni vstopil.

6 Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in stopil v grob. Videl je povoje, ki so ležali tam,

7 in prtič, ki je bil na Jezusovi glavi, vendar ni ležal s povoji, temveč posebej zvit na drugem mestu.

8 Tedaj je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prvi prišel h grobu; in videl je in veroval.

9 Nista še namreč umevala Pisma, da mora vstati od mrtvih.

10 Nato sta se učenca vrnila domov.

11 Marija pa je stala zunaj pred grobom in jokala. Med jokom se je sklonila v grob

12 in zagledala dva angela v belih oblačilih. Sedela sta eden pri vzglavju in eden pri vznožju, kjer je bilo položeno Jezusovo telo.

13 Rekla sta ji: »Žena, zakaj jokaš?« Dejala jima je: »Mojega Gospoda so odnesli in ne vem, kam so ga položili.«

14 Ko je to rekla, se je obrnila in zagledala Jezusa. Stal je tam, pa ni vedela, da je Jezus.

15 Jezus ji je rekel: »Žena, zakaj jokaš? Koga iščeš?« Mislila je, da je vrtnar, in mu rekla: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz odnesla.«

16 Jezus ji je dejal: »Marija!« Ona se je obrnila in po hebrejsko rekla: »Rabuní« (kar pomeni Učitelj).

17 Jezus ji je rekel: »Ne oklepaj se me! Kajti nisem še šel gor k Očetu; pojdi pa k mojim bratom in jim povej: ›Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹«

18 Marija Magdalena je šla in učencem sporočila: »Gospoda sem videla,« in to, kar ji je povedal.

(Janez 20:1-18).

V teh odlomkih so opisani dogodki, ki so se zgodili po Jezusovem križanju na Golgoti, po Njegovi smrti na križu in po njegovem pokopu.

Jezus je bil križan na petek, pred Judovsko Pasho, ker pa je bil naslednji dan za Jude velik praznik, so želeli, da je snet iz križa že v petek, in ne na sobotni dan, kajti sicer bi se na praznik omadeževali in nebi smeli sodelovati pri Pashalnem obredu. Prav tako pa v soboto po Judovskem izročilu, oziroma pravilih, niso smeli delati.

Kar se je dogajalo po križanju, je opisano v naslednjem odlomku:

38 Potem je Jožef iz Arimateje, Jezusov učenec, čeprav je bil to iz strahu pred Judi na skrivaj, prosil Pilata, da bi odnesel Jezusovo telo. In Pilat je dovolil. Prišel je torej in odnesel njegovo telo.

39 Prišel pa je tudi Nikodém, tisti, ki je najprej ponoči prišel k Jezusu, in prinesel okrog sto funtov zmesi mire in aloje.

40 Vzela sta torej Jezusovo telo in ga z dišavami vred povila s povoji, kakor imajo Judje navado pokopavati.

41 Na kraju, kjer je bil Jezus križan, pa je bil vrt in na vrtu nov grob, v katerega še nihče ni bil položen.

42 Ker je bil grob blizu, sta zaradi judovskega dneva pripravljanja Jezusa položila tja.

(Janez 19:38-42).

Jezusova učenca Jožef iz Arimateje in Nikodém, kateremu je Jezus rekel (bil pa je veliki Judovski duhovnik), da ne bo videl Božjega kraljestva, če se ne bo nanovo rodil od Duha, (Janez 3:3), sta opravila Jezusov pokop po Judovskih običajih. Mazilila sta ga z dišavnim oljem, (v količini okrog 32.745 gramov), ovila v povoje, ga položila v grob in mu na glavo položila prtiček. Nato sta pred grob položila velik kamen.

V soboto ni smel nihče hoditi kamorkoli, in tega so se držali tudi Jezusovi učenci, ker so imeli po njihovih zakonih in pravilih omejeno možnost gibanja. Torej niso mogli oditi do Jezusovega groba.

In v zgornjem odlomku vidimo, da je v nedeljo zjutraj, ko je bila še tema, prva prišla h grobu, Marija Magdalena. Zanimivo, kljub temu, da sta ob odhodu od groba, oba učenca k odprtini groba prislonila velik kamen, je bil kamen odstranjen in in s tem je bil vstop v grob omogočen. Torej Jezusova učenka, iz katere je Jezus izgnal 7 demonov, je prišla prva h grobu, čeprav je bila le ženska. Zelo ga je ljubila, ker jo je odrešil in osvobodil in ta ljubezen jo je gnala, da gre na mesto, kjer je vedela, da je pokopan.

Kako veliko vero je imela, kajti vedela je, da je bil pred odprtino groba položen velik kamen, ki ga sama, kot ženska nebi mogla nikoli odmakniti, da bi lahko pogledala v grob in se prepričala, če je Jezus tam.

Ko je prišla tja, je bila njena prva reakcija, ko je videla, da je kamen odvaljen, da je tekla to povedati ostalim učencem, tudi Petru in Janezu. Bila je prepričana, da so Jezusovo telo ukradli in zaradi tega je bila je zelo žalostna.

Ko sta Peter in Janez slišala za to vest, sta se takoj odpravila h grobu. Po tem sklepam, da grob ni bil daleč od njihovega mesta bivanja. Tekla sta h grobu. Učenec Janez, ki ga je Jezus ljubil na poseben način, je Petra prehitel in prišel prvi h grobu, vendar ni vstopil, vseeno pa je videl na tleh groba povoje, v katere je bilo ob pokopu zavito Jezusovo telo. Ga je bilo strah tega, kar bi lahko videl?

Peter pa je pritekel za njim in takoj vstopil in takoj videl, da Jezusovega telesa ni bilo več tam. Tudi on je videl povoje, ki so bili na tleh in prtiček, ki je bil položen na njegovo glavo, ki je ležal zvit na drugem mestu. Po tem je vstopil tudi učenec Janez in ko je videl vse to, povoje in prtiček, je vedel, da se je zgodilo to, o čemer jim je govoril Jezus preden je bil križan, da bo tretji dan vstal. In verjel je.

In to je bilo za oba moška, Jezusova učenca, dovolj. Videla sta dokaze, da Jezusa ni več tam in odšla sta nazaj domov.

In sedaj si poglejmo, kaj se je zgodilo Mariji Magdaleni, ki ji ni bilo dovolj samo priti, videti in oditi. Ona je hotela več. Ali si tudi mi danes želimo več?

Hočeš tudi ti več? Potem išči, čakaj, raziskuj, veruj in pričakuj in videl boš in doživel več, kot samo osnovno spoznanje o Jezusu.

Kaj je bilo prvo, kar je delala Marija, ko sta učenca Peter in Janez odšla nazaj domov? Jokala je. Žalovala je. Pogrešala je Jezusa, svojega učitelja in Odrešenika. Prepričana sem, da ni samo jokala ampak da je med jokom molila, oziroma na glas izražala svoja čustva ob izgubi. Bila je pretresena. Žalost je prevzela njeno srce, ker je mislila, da ga ne bo nikoli več videla.

In nato je še enkrat pogledala v grob. Kaj je videla? Nekaj, kar učenca Peter in Janez nista nikoli videla. Dva angela. Kako pomembno je čakati. Kako pomembno je ostati, ko drugi že odidejo, misleč, da se kaj drugega, kot to, kar se je zgodilo njim, ne more zgoditi tebi. Toda ona je bila tam. Ona je verovala, da bo videla več, da bo doživela več. Splača se čakati na Gospoda.

Angela sta sedela eden pri vzglavju in eden pri vznožju ležišča, kamor je bilo položeno Jezusovo telo. Verjetno je bila tako pretresena nad videnjem, ki ga je videla, da je onemela. Toda angela sta jo vprašala: »Zakaj jokaš?«

Zakaj sta jo spraševala, saj sem prepričana, da sta vedela zakaj joče. A prav zato sta jo vprašala. Ona pa jima je odgovorila, da zato, ker so odnesli njenega Gospoda iz groba, in ne ve kje je sedaj.

In nato se je obrnila in zagledala Jezusa, toda ona ni vedela, da je to on. Po vsej verjetnosti njegovo duhovno telo ni bilo tako zelo podobno njegovemu fizičnemu telesu, ki ga je bila navajena, ko je še živel sredi med njimi.

Tudi Jezus jo je vprašal isto, kot angela: »Zakaj jokaš? Koga iščeš?«

Zakaj ta vprašanja, saj je vendar vedel, da išče njega.

Ona pa še vedno ni vedela, da je ta, ki jo sprašuje, Jezus.

In odgovorila mu je: »Gospod, če si ga ti odnesel, mi povej, kam si ga položil, in ga bom jaz odnesla.« (Janez 20:15).

Res, kako velika je bila njena ljubezen do Jezusa, tako velika, da je bila pripravljena, kot nemočna ženska, njegovo mrtvo telo, če bi ga našla, odnesti nazaj v grobnico.

Jezus je vedel, kaj je v njenem srcu in kako velika je njena ljubezen do Njega, a je želel, da ona sama to izgovori na glas.

In potem je slišala nekaj, kar ji je odprlo duhovne oči, da je videla kdo v resnici je oseba, ki stoji pred njo: Jezus ji je dejal: »Marija!« Ona se je obrnila in po hebrejsko rekla: »Rabuní« (kar pomeni Učitelj). Res, ne predstavljam si njenih čustev, ko je slišala svoje ime iz njegovih ust.

Jezus je izgovoril njeno ime, ki ga je verjetno velikokrat slišala iz Njegovih ust, kadarkoli se je družil z učenci in je bila tudi ona med njimi, posebno kadar je klečala pri njegovih nogah, ko ji je govoril Besedo. Sedaj je vedela kdo je in da je živ. Sedaj je tudi ona vedela, da ne bo nikoli več ležal ovit v povoje, s prtičem na glavi, tam v zatohli grobnici. Vedela je, da je vstal iz groba.

Njena prva reakcija je bila popolnoma človeška. Hotela se ga je dotakniti, hotela ga je objeti. Toda: »Jezus ji je rekel: »Ne oklepaj se me! Kajti nisem še šel gor k Očetu; pojdi pa k mojim bratom in jim povej: ›Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹ Marija Magdalena je šla in učencem sporočila: »Gospoda sem videla,« in to, kar ji je povedal.« (Janez 20:17-18).

Česa vsega je bila Marija deležna v primerjavi z učencema Petrom in Janezom?

Ona ni videla samo odprt grob in povoje ter prtič, ki so ostali tam, ko Jezusa ni bilo več v grobu, ampak dva angela, ki sta ji postavila vprašanje.

Ona ni videla samo povojev in prtiček, odložene v grobu, ona je videla živega in vstalega Jezusa.

Ona je bila prva, ki je Njegovim učencem povedala veselo novico, da je Jezus vstal iz groba, in da ga je videla. Bila je Božja poslanka.

Ona je bila prva, ki je izvedela, kam je Jezus po svojem vstajenju namenjen: ›Odhajam gor k svojemu Očetu in vašemu Očetu, k svojemu Bogu in vašemu Bogu.‹« (Janez 20:17).

Ali je to sporočilo samo opis nekega zgodovinskega dogodka? Ne. Prav to, kar je doživela z Jezusom Marija Magdalena, lahko doživi vsak od nas tudi danes; srečanje z živim Bogom. Jezus je vstal in živi.

Ko sem ga zagledal, sem se zgrudil k njegovim nogam kakor mrtev. On pa je položil name desnico in rekel: »Ne boj se! Jaz sem Prvi in Zadnji in Živi. Bil sem mrtev, a glej, živim na veke vekov in imam ključe smrti in podzemlja. (Razodetje 1:17-18).

On je isti včeraj, danes in na veke.

Jezus Kristus je isti, včeraj in danes in na veke. (Hebrejcem 13:8).

Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! (Luka 11:9).

Kdor ima moje zapovedi in se jih drži, ta me ljubi; kdor pa me ljubi, tega bo ljubil moj Oče, in tudi jaz ga bom ljubil in se mu razodel.« (Janez 14:21).

Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem. (Jeremija 29:13).

Sedaj vemo, da če želimo imeti res globoko spoznanje in razodetje Jezusa, Božjega Sina, in ga poznati osebno, kot živega Boga, moramo vztrajati in ga iskreno in vztrajno iskati. In ne bo nas pustil na cedilu, ker nas ima rad, še več, ker nas ljubi in se veseli druženja z nami.

24.11.2021