Derek Prince - IZBRATI JEZUSA ZA SVOJEGA ZDRAVNIKA

 

OZDRAVLJENJE SKOZI BOŽJO BESEDO

Derek Prince

Poglavje 5

IZBRATI JEZUSA ZA SVOJEGA ZDRAVNIKA

Videli smo, da je edina osnova za sprejemanje božanskega ozdravljenja dejstvo, da je Jezus vzel naše slabosti in odnesel naše bolezni na križ in da smo po Njegovih ranah ozdravljeni. To je nespremenljivo razodetje Svetega pisma, Božje besede. Sedaj si se spoznal s tem razodetjem in imaš priložnost, da odgovoriš v veri.

Rim 10,17

Potemtakem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi.

TRENUTEK ODLOČITVE

Potem, ko si slišal Božjo besedo, prihajaš do trenutka odločitve. Moraš se odločiti ali boš na poziv odgovoril, ali ne. Nihče drugi ne more namesto tebe prinesti odločitev glede fizičnega ozdravljenja: boš sprejel Jezusa kot svojega Zdravnika? On to tudi je, toda mi moramo to sprejeti na zelo praktičnem nivoju. Če si prinesel odločitev, ali si pripravljen biti predan in dosleden?

Ko prideš do zdravnika in ti on predpiše določene tablete, jih moraš jemati, če želiš ozdraveti. Ko ti reče, da ti je potrebna operacija, se moraš podrediti njenemu postopku, če želiš, da se ta problem reši. V nasprotnem primeru postane tvoja odločitev, da greš k temu zdravniku brez plodov.

Popolnoma isto je tudi z Gospodom. Kadar je On pod vprašanjem, ne obstaja odločitev, ki ne vključuje predanost. Ali mu boš brez zadržkov predal svoj primer? Nič od tega, kar sledi ni odvisno od tega kar vidiš ali občutiš. Odvisno je samo od tvojega poslušanja, verovanja in delovanja v skladu z Božjo besedo – od prinašanja odločitev do predanega sledenja le-tej.

Če po branju teh resnic, ki sem ti jih do sedaj razodel, samo upaš, da te bo Gospod ozdravil od problemov, s katerimi se soočaš, potem takoj prekini ta eksperiment. Če samo nekaj poskušaš, samo da bi videl, ali nekaj funkcionira, to ni vera. Vera ni eksperiment. Vera je popolno zaupanje.

Toda, če si po vsem tem, kar si prebral, zares slišal Božjo besedo in prinesel odločitev, potem v veri kreni naprej. Poistoveti se s sledečo izjavo: »Veroval bom božjemu Sinu, kot mojemu osebnemu Zdravniku. Njemu brez rezerve predajam sebe in svoj primer. Odrekam se čemurkoli, kar bi se lahko postavilo med mene in mojega Gospoda – kateregakoli greha, telesnosti, svetnosti, malomarnosti, mlačnosti in ravnodušnosti. Preživel bom mnogo več časa ob Njegovi dragoceni Besedi, ker ona prinaša življenjske smernice.« Če zares želiš, da bi bila tvoja potreba izpolnjena, takrat in samo takrat, kreni v veri naprej.

To je mogoče slišati kot čuden poziv, ker je videti, kakor da te želim odgovoriti od vsega. Toda upam, da dojemaš resnost te odločitve. Če želiš napotiti poziv za odrešenje v Afriki, moraš razumeti isto stališče. V določenih mestih Afrike, lahko pridigate in dobite 90% odziv, za sprejetje odrešenja. V resnici morate ta poziv narediti mnogo težjega, za odgovor, da bi ljudje zares dojeli čemu se predajajo. Velik problem s katerim sem se soočal v Afriki je, preprečiti ljudem, da bi neprestano prihajali da sprejmejo odrešenje. Mogoče ti bo njihov odgovor smešen, toda prav to se dogaja z mnogimi tudi glede vprašanja ozdravljenja. Zakaj? Zato, ker ljudje niso predani! Oni odgovarjajo na poziv samo eksperimentalno, govoreč: »Dobro, šel bom naprej, da vidim, ali lahko ta pridigar kaj naredi za mene.« Ali: »Ta brat in tisti brat so že molili zame, toda sedaj želim videti, ali ti lahko kaj narediš zame.« Iskreno, zavračam to, da bi bil sledeče ime na spisku nekoga.

»ALI ŽELIŠ MOJE USLUGE?«

Dovoli mi, da ti postavim nekaj vprašanj. Ali smatraš, da je Gospod kompetenten Zdravnik? Ali zares veruješ, da on pozna svoje delo?

V naravni resničnosti zdravnik profesionalno nikoli ne obiskuje pacientov, če ni poklican – razen v res izredno težkih primerih.. V normalnih okoliščinah, moraš ti sam izbrati svojega zdravnika. Tvoj družinski zdravnik ni to zato, ker on hoče to biti, ampak zato, ker si ga ti izbral.

Popolnoma isto je tudi z Gospodom. Potencialno je On tvoj Zdravnik, toda ti sam ga moraš narediti za svojega izbranega Zdravnika. Ti ga narediš za svojega Zdravnika potem, ko veruješ, da je vreden zaupanja v primeru tvojih potreb.

In spet, videli smo, da obstajajo določeni osnovni principi vere, ki se v isti meri uporabljajo v fizični realnosti ozdravljenja, kakor tudi glede odpuščanja grehov.

Večini od nas je znana služba Billya Grahama. On je 45 minut govoril o tem, kar Sveto pismo govori o odpuščanju grehov in o odrešenju. Po tem pridiganju pa je pozval ljudi k prinašanju odločitve. Beseda odločitev je bila ključna beseda v njegovem izražanju.

Nekatera cerkvena gibanja se niso strinjala s to metodo, toda v celoti je 3000 ljudi skozi njegovo pridiganje sprejelo odločitev za Jezusa. Tri tisoč ljudi je prišlo do mesta za odločitev, da sprejmejo Jezusa Kristusa kot Svojega Odrešenika. On jim ni dovolil, da ostanejo pasivni na svojih sedežih. Vedno jih je pozval naprej in zahteval od njih javno priznanje. To je vera. To je poslušanje Besede, prinašanje odločitve in predano sledenje temu.

Popolnoma isto je tudi s fizičnim ozdravljenjem. Slišiš Besedo, nato pa prineseš odločitev. Kaj je tvoja odločitev? Ali si se odločil: »Jaz želim, da je Gospod moj Zdravnik?« Ko to dokončaš naredi svoje osebno predajanje, predaj mu svoj primer. Popolno je paralelno. Ni razlike. To kar deluje v duhovni resničnosti, v vsej popolnosti deluje tudi v fizični resničnosti. Jezus pravi: »Jaz sem Gospod, tvoj Zdravnik.« Ali želiš moje usluge? Si mu rekel, da želiš, da bi bil On tvoj zdravnik? Si prinesel to odločitev?

IZBOR PREDSTAVLJA VERO SRCA IN NE EMOCIJ

Še enkrat, zaradi ilustracije, ko je pod vprašanjem področje odpuščanje greha, nebi pričakoval, da bo oseba sprejela odrešenje oddvojeno od Odrešenika, ali ne? Obstajajo ljudje, ki bi želeli, da bi jim bili grehi odpuščeni, zato ker je greh veliko breme, toda ne želijo Odrešenika. Poleg tega pa jih mi ne učimo, da brez Odrešenika ne morejo dobiti odrešenja. Prav tako ne moreš imeti ozdravljenja brez Zdravnika. Gre za osebno predanost Jezusu kot Zdravniku. Tu je vprašanje odločitev in ne emocije. Ni ti potrebno biti zelo poln emocij, ko dvigneš slušalko in pokličeš zdravnika. Včasih so nekateri polni emocij, toda dejansko za to ni potrebno drugega kot odločitev.

EMOCIJA NI VERA, ODLOČITEV PA JE.

Kot smo že govorili, ko je pod vprašanjem kontekst odrešenja, dobro vemo kaj je vera srca. Vera srca za odrešenje je odločitev neodvisna od emocij. Lahko občutiš močne emocije, lahko pa ne občutiš ničesar. Videl sem ljudi, ki prejemajo najčudovitejše izkustvo spreobrnjenja brez kakršnegakoli emotivnega dokaza. Niso drhteli, niso se tresli in niso jecljali.

Poznam človeka, ki je sponzoriral in vodil evangelizacije Billya Grahama v Chichagu, pred nekaj leti. Izpostavilo se je, da poznam človeka, ki ga je pripeljal k Jezusu. Bil je moj prijatelj, član Baptistične cerkve. V času, ko ga je moj prijatelj pripeljal h Kristusu, je ta človek delal kot predsednik banke. Nekega dne po jutranjem bogoslužju v Baptistični cerkvi, ta predsednik vstopil v informativno sobo na svetovanje. In moj prijatelj, kot vsak dober baptist, mu je priložil načrt odrešenja: Rimljanom 3,23; Rimljanom 6,23 in tako dalje. Vse je potekalo kot je potrebno. Moj prijatelj je rekel, da je ta človek k vsemu temu pristopil kot, da podpisuje neko pogodbo v svoji banki. Ni bilo nikakršnih emocij, tako da ni mogel oceniti, ali je za tega človeka vse to bilo resnično, ali ne. Toda ta človek je postal v svoji skupnosti izjemen kristjan. On je prinesel odločitev na osnovi Božje besede, ne pa na osnovi emocij.

Včasih moramo emocije odstraniti s poti. Večina ljudi v nekaterih gibanjih meša emocionalizem z vero, ali s premikanjem Svetega Duha. Pred nekaj leti so se neki ljudje iz Nove Zelandije obrnili k meni s sledečimi besedami: »Nikoli nismo srečali pridigarja, ki bi pozival z manj emocijami, kakor to delaš ti.« Dobro, tukaj sploh ne gre za emocije. Ljudi lahko spraviš v jok, lahko skačeš gor in dol po odru in samo obračaš pozornost ljudi iz ključnih stvari. Emocija ni cilj. Srce prvenstveno ni premaknjeno z emocijami. Premika ga odločitev. Ta dva odgovora se v bistvu razlikujeta.

Podobno temu, je tudi spokorjenje odločitev. Mnogo ljudi je zelo emocionalnih, ko so pod vprašanjem njihovi grehi, a se nikoli ne spokorijo. Vsako nedeljo jih vidimo kako se jočejo ob cerkveni prižnici, jokajoč na ramenu nekoga. Nato pa odidejo in živijo na isti, napačen način življenja, da bi lahko naslednjo nedeljo še malo ječali. Oni kažejo emocije, ne pa resnično spokorjenje. Verjetno niti ne dojemajo, kaj je potrebno. Potrebno jim je prinesti odločitev, da se odvrnejo od svojih grehov in sledijo Bogu.

Popolnoma isti korak je potrebno narediti na področju ozdravljenja. Kdo bo tvoj Zdravnik? Še enkrat želim naglasiti, tvoj človeški zdravnik te ne bo silil da koristiš njegove usluge. Prav tako tega ne bo delal tvoj božanski Zdravnik. Ti moraš prinesti odločitev, da ga izbereš.

TRAJNA ODLOČITEV, DA SE HODI V OZDRAVLJENJU

Obstaja tudi drugi aspekt stiha: »Jaz sem Gospod, tvoj Zdravnik.« (2 Mz 15,26), ki se nanaša na tvojo odločitev, da Gospoda narediš za svojega Zdravnika. Točneje, ta izjava stoji v trajnem, sedanjem času: »Jaz sem Gospod, tvoj zdravnik.« Če živiš v skupnosti z Gospodom, te on neprestano ozdravlja. To je proces kontinuitete. Kakor tudi 1 Janez 1,7 pravi: »Če pa hodimo v luči, kakor je v luči on sam, smo med seboj v občestvu in kri njegovega Sina Jezusa nas očiščuje vsakega greha«. Če imaš pravilen odnos z Bogom in z ljudmi, si neprestano očiščen z Jezusovo krvjo. Podobno temu, če si v takšnem odnosu z Bogom, te On neprestano ozdravlja.

Mogoče boš mislil, da je to smešna misel, toda ni ti potrebno čakati, da zboliš, da bi se Bogu zahvalil, ker te ozdravlja – ker te On neprestano ozdravlja. Vsako jutro, ko se pogledaš v ogledalo lahko rečeš: »Hvala ti, Jezus, ker si ti odvzel moje slabosti in odnesel moje bolezni. Zato sem zdrav.« Po tem se boš počutil mnogo bolje. Takšna potrditev in hvaležnost za ozdravljenje, je stvar tvoje odločitve in mora biti tvoje stališče v tvojem odnosu do Boga.

MOČ ZAVEZE

Dalje, eno od velikih razkritij do katerega se pride s poučevanjem izjave: »Jaz sem Gospod, tvoj zdravnik« je princip zaveze. Na temelju te obljube, je Bog naredil zavezo z Izraelom. Zelo zanimivo je to, ker se je Bog odločil, da deluje na osnovi zaveze. Normalno, vse kar Bog dela v odnosu do človeka, dela On na osnovi zaveze.

To resnico sem odkril, ko sem prvič začel brati Sveto pismo na Hebrejskem jeziku. Takrat sem se odločil (prepričan, da me je Sveti Duh inspiriral v tej smeri), da določene teme spremljam skozi celotno Sveto pismo. Ob tej priložnosti sem se odločil za sledeče; vzel bom tri barvice različnih barv – modro, zeleno in rdečo barvico.

Z modro sem označeval odlomke, ki se nanašajo na zavezo, z zeleno odlomke, ki se nanašajo na žrtev in z rdečo o prelivanju krvi. Nisem imel pojma, kako se bodo stvari odvijale, toda kjerkoli sem našel modro barvo, tam je bila tudi zelena in rdeča. Razlog? Ni zaveze brez žrtve, žrtve pa ni brez prelivanja krvi.

Ta resnica je sumirana v Psalmu 50,5, kjer Gospod pravi: »Zberite mi moje zveste,

ki so z daritvijo sklenili mojo zavezo.« Skozi vse čase, je Božje ljudstvo sklepalo zavezo z Bogom na osnovi žrtve. Ni drugega načina, da se vstopi v odnos sprejetosti z Bogom, razen na osnovi zaveze.

KRUH ZA OTROKE

Zanimivo delovanje principa zaveze najdemo tudi v Mateju 15. Prehajajoč poprek in po dolgem po Izraelu, pravi Sveto pismo, da je Jezus ozdravljal vse tiste, ki so prihajali k Njemu. Tedaj so prišle k njemu velike množice, ki so imele s seboj hrome, slepe, pohabljene, neme in še veliko drugih. Položili so jih pred njegove noge in jih je ozdravil, tako da se je množica čudila, ko je gledala, kako nemi govorijo, pohabljeni postajajo zdravi, hromi hodijo in slepi vidijo. In poveličevali so Izraelovega Boga. (Matej 15;30-31).

Vsak Izraelec, ki je prišel k Jezusu je prejel ozdravljenje. Jezus jih ni niti enkrat zavrnil ali vodil v dvom. Zakaj? Zato ker se je Bog petdeset let pred tem obvezal z zavezo. Spomnimo se primera z ženo Kanaanko, poganko, ki je od Gospoda prosila ozdravljenje svoje hčerke, Jezus ni takoj odgovoril (Matej 15;22-23). Ko ga je začela nagovarjati in prepričevati, ji je rekel: »Ni dobro jemati kruh otrokom in ga metati psom.« (15,26). nekateri ljudje ne verjamejo, da je Jezus to žensko imenoval s to besedo – pes. Toda on je to naredil in ona je dobro vedela kaj to pomeni. Celo izjavila je: Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psi jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.«(15,27). Strinjal se boš, da ji je ta odgovor prinesel glavni dobitek. Tedaj ji je Jezus odgovoril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera. Zgodi naj se ti, kakor želiš!« (15, 28). Jaz bi bil srečen, da bi kaj takšnega slišal od Gospoda. Ali ti ne?

Toda, da bi resnično razumel, zakaj jo je Jezus imenoval s tem nazivom »pes«, bi moral vedeti, da ona po zakonu ni bila v zaveznem odnosu z Bogom. Ker ni bila pod zavezo, se je smatrala za nečisto. Pes je bil za njih nečista žival. Vsaka oseba, ki ni v zaveznem odnosu z Bogom je nečista. Edina osnova, po kateri si lahko sprejet pred Bogom, je odnos zaveze. Pa spet, zaradi svoje velike vere, je celo ženska izven zaveze prejela kar je iskala.

Nova zaveza nam govori o novi zavezi z Bogom Očetom v katerem vsak, brez izjeme, ali je Hebrejec (Jud), ali pogan, lahko sprejema skozi kri Jezusa Kristusa, na edini Bogu sprejemljiv način za vstop v zavezni odnos z Njim, skozi sprejemanje Kristusa kot Odrešenika. Drugega načina ni. Bog lahko ozdravi nekoga, ki ni pod zavezo (ni nanovo rojen od zgoraj), naše odrešenje pa zavisi od zaveze.

Ko je pod vprašanjem zgodba žene Kanaanke, moramo imeti na umu še eno pomembno, že omenjeno dejstvo: Če si Božji otrok, je ozdravljenje tvoj kruh. Jezus je rekel: »Jaz sem kruh življenja.« (Jn 6;35;48). Mogoče nisi odrastel v družini, v kateri je bilo mnogo luksuza, toda vseeno, starši te verjetno niso nikoli prikrajšali za kruh. Kruh je bil del tvoje osnovne pravice v družini. Podobno je tudi z Bogom. Tvoj Nebeški Oče te ne bo nikoli prikrajšal glede kruha. (Mt 7,9).

Jezus je rekel da moramo vsak dan moliti: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh.« To se lahko nanaša na našo hrano, na našo potrebo po božji Besedi, in celo na ozdravljenje in zdravje. – zato ker je ozdravljenje kruh otrokom.

Če so »drobtinice« lahko odgnale demona iz hčerke omenjene žene, kaj bi vse »drobtinice« lahko naredile za tebe? In tebi ni potrebno živeti od drobtinic – če si Božji otrok, ti pripada cela pogača!

Ali boš dovolil Bogu, da ti da pogačo? Ali mu boš dovolil, da je tvoje Zdravnik?

ODDVOJI ČAS ZA MOLITEV

Na samem koncu tega poglavja, oddvoji nekaj časa za molitev. Bodi ponižen, tih in sam z Bogom. Ne dovoli, da bi te zmotilo karkoli iz tvoje bližine. Zapomni si, vera ne gleda z naravnimi očmi. Če gledaš z naravnimi očmi, to ni vera.

Mogoče prihajaš sedaj h Gospodu z določeno osebno potrebo. Le ta je lahko duhovna ali fizična. Mogoče nimaš notranjega miru. Mogoče ti je potrebna sigurnost, da so ti grehi odpuščeni in da imaš resnični, zavezni odnos z Bogom. Mogoče ti je potrebno fizično osvobojenje skozi ozdravljenje. Reci Gospodu, da, sedaj, brez rezerve želiš prinesti svoj primer predenj. Izrazi svojo pripravljenost skozi priznanje Njemu in skozi pripravo svojega srca za spodaj navedeno molitev. Predvsem želim, da zavestno in osebno izpoveš svojo vero in predanost Jezusu Kristusu. Če si že odrešen, ti ne bo niti malo škodovalo, da to ponovno izgovoriš. Ali boš prebral sledeče besede, izgovarjajoč jih direktni Jezusu?

»Gospod, Jezus Kristus, jaz verujem, da si ti Božji Sin. Ti si umrl na križu za moje grehe. Odnesel si vse moje bolezni. Prevzel si nase vse moje slabosti. Svojo sveto kri si prelil zame. Vstal si od mrtvih. Sedaj prihajam k tebi z enostavno vero in verujem Tvoji besedi, ki pravi, »da tiste, ki prihajajo k Tebi ne boš nikoli zavrgel.« Gospod, jaz sem prišel k tebi in verujem, da si me sprejel. Sedaj se ti brezpogojno predajam – svoj duh, in dušo in telo. Sebe predajam Tebi, v roke svojega Zdravnika. Gospod Jezus, bodi moj Zdravnik – jaz želim in potrebujem Tvoje usluge. Odreši me, ozdravi me in me naredi popolnega, za Tvojo slavo. V Jezusovem imenu, amen«.

V veri se zahvaljuj Bogu, ker si prejel tisto, kar si izpovedal in zaupal.