PRIČEVANJA

14. dec. 2021

Razmišljanje moje - KAR SEJEMO, TO ŽANJEMO - ODGOVORNOST ZA POSLEDICE 2.del



 KAR SEJEMO TO ŽANJEMO – ODGOVORNOST ZA POSLEDICE.

2.del




 

Božji odgovori so vedno čudoviti in globoko presunejo človekovo dušo, ker so tako zelo resnični, tako globokoumni, in tako dotikajoči.

 

Ko sem danes prebrala v enem sestavku, glede Adama in Eve, in že nekaj dni sem se spraševala, ali nimam opravičila zato, da sem bila zapeljana, od satana, na primer, v ta zakon, z zadnjim možem, pred Bogom, ker je pač satan močnejši, kakor jaz, in pač, sem si mislila, da imam za to opravičilo pred Bogom. Ali sem sploh lahko bila kriva, ko  vendar nisem bila dovolj pazljiva, nisem bila dovolj poučena, glede razpoznavanja glasov in Božje besede.

 

In spraševala sem se, Gospod, ali res nimam nobenih olajšav pri tebi, zaradi vsega, kar se mi je zgodilo?  A sem spoznala, da velja tudi zame in za vse nas, kakor je Bog rekel Evi, da bodo zaradi posledic naših dejanj, ker smo posejala nekaj, kar nebi smeli,  poželi to, kar sami nismo želeli posejati, nosili posledice svojih dejanj.

 

In ko sem danes brala o Adamu in Evi, sem dejansko ugotovila, da je bil njun primer tako zelo podoben mojemu, da me je presunilo. In ko sem prebrala, kako je bila kača prekanjena, kako je obrnila besedo, pomen besede Boga, kako je Eva poslušala satanov glas, in kljub temu, da je v ozadju vedela (vest), kaj je v resnici rekel Bog, natanko je vedela, kaj jima je rekel Bog, toda enostavno je bila zaradi satanovega spreobračanja Božje besede, prevarana, in začela je dvomiti v to, kar je Bog rekel, in bolj verjeti v to, kar je rekel satan.

 

To pomeni, tudi Eva je bila človek, tako kot smo mi, in je bila prevarana, čeprav je poznala Božji glas, in dejansko je v svoji prevaranosti ta prepovedan sad ponudila tudi svojemu možu, Adamu in ob tem dejanju sta oba grešila. In Adam bi imel pravico reči, v svoje opravičilo: »Eva mi je to dala, jaz nisem nič kriv, jaz sem samo vzel, nisem je mogel zavrniti.«

 

Toda to sploh ni res. Tako Adam kot Eva, sta imela isto krivdo, isti greh, ne glede na to, kdo je bil prvi, ali kdo je bil drugi. In ko pomislim, da to, kar sta posejala; to pomeni, ko sta se dala zapeljati satanu, in jedla sad iz drevesa spoznanja dobrega in zla, je bila neposlušnost temu, kar jima je Bog rekel. In potem sta dejansko oba imela posledice zaradi tega, kar sta naredila; onadva osebno.

 

Kača pa je rekla ženi: »Nikakor ne bosta umrla! V resnici Bog ve, da bi se vama tisti dan, ko bi jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog, poznala bi dobro in húdo.«

 

Žena je videla, da je drevo dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja, ker daje spoznanje. Vzela je torej od njegovega sadu in jedla, dala pa je tudi možu, ki je bil z njo, in je jedel.

 

Tedaj so se obema odprle oči in spoznala sta, da sta naga. Sešila sta si predpasnika iz smokvinih listov.

Zaslišala sta glas Gospoda Boga, ki je ob dnevnem vetriču hodil po vrtu. Človek in njegova žena sta se skrila pred Gospodom Bogom sredi drevja v vrtu.

 

Gospod Bog je poklical človeka in mu rekel: »Kje si?« Rekel je: »Slišal sem tvoj glas v vrtu, pa sem se zbal, ker sem nag, in se skril.« Pa je rekel: »Kdo ti je povedal, da si nag? Si mar jedel z drevesa, s katerega sem ti prepovedal jesti?«

 

Človek je rekel: »Žena, ki si mi jo dal, mi je dala z drevesa in sem jedel.« Gospod Bog je rekel ženi: »Kaj si to storila?« Žena je odgovorila: »Kača me je zapeljala in sem jedla.«

 

Gospod Bog je rekel kači:

»Ker si to storila, bodi prekleta med vso živino in vsemi poljskimi živalmi. Po trebuhu se boš plazila in prah jedla vse dni življenja. Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo ter med tvojim zarodom in njenim zarodom. On bo prežal na tvojo glavo, ti pa boš prežala na njegovo peto.«

 

Ženi pa je rekel: »Zares, mnogo boš trpela v svoji nosečnosti in v bolečinah boš rojevala otroke. Po možu boš hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj.«

 

In človeku je rekel: »Ker si poslušal glas svoje žene in jedel z drevesa,

o katerem sem ti zapovedal in rekel: ›Nikar ne jej z njega!‹ naj bo zaradi tebe prekleta zemlja; s trudom boš jedel od nje vse dni svojega življenja. Trnje in osat ti bo rodila in jedel boš poljsko rastlinje. V potu svojega obraza boš jedel kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, kajti iz nje si bil vzet. Zares, prah si in v prah se povrneš.«

 

Človek je imenoval svojo ženo Eva, ker je postala mati vseh živih.

 

Gospod Bog je naredil človeku in njegovi ženi suknji iz kože in ju oblekel.

 

Tedaj je Gospod Bog rekel: »Glejte, človek je postal kakor eden izmed nas, saj pozna dobro in húdo. Da ne bo zdaj iztegnil roke in vzel še z drevesa življenja ter jedel in živel na veke!«

 

In Gospod Bog je odpravil človeka iz edenskega vrta obdelovat zemljo, iz katere je bil vzet. Izgnal je človeka in postavil vzhodno od edenskega vrta kerube in meč, iz katerega je švigal ogenj, da bi stražili pot do drevesa življenja.

(3 Mojzesova 3:4-23).

 

Če pogledamo v naše življenje, če mi naredimo napako, nosijo posledice te naše napake tudi naši otroci, in če se ne pokesamo za ta greh, ki smo ga storili, celo rodovi za nami. To je resnično grozljivo, kakšne posledice lahko nastanejo zaradi naše neodgovornosti, hude in v človeški moči nepopravljive

 

In to pomeni, da sta Adam in Eva sama trpela zaradi svojega dejanja, in zaradi tega dejanja je Eva v mukah rojevala otroke in Adam je v mukah in v potu svojega obraza prideloval hrano, za družino, da jo je prehranjeval, med trnjem in osatom, ki je rastlo povsod, kjer se zemlja ni obdelovala.

 

Toda to še ni bilo tako strašno, tako grozno, temveč, da sta s tem dejanjem prinesla prekletstvo na celotno zemljo, na celoten človeški rod, in to je resnično nekaj strašnega, kako je lahko eno dejanje zaslepljenosti, eno dejanje neposlušnosti Bogu, prineslo tako krute posledice, tako strašne posledice, na celoten človeški rod, od njunega življenja naprej, preko celotnega človeškega rodu, dokler ne pride Jezus Kristus.

 

In resnično lahko rečem, zgrozila sem se ob tem spoznanju, pretreslo me je, in šele sedaj vidim jasno, popolnoma jasno, da se ne moremo nikoli opravičevati pred Bogom, posebno pa ne kristjani, pa vendar tudi tisti, ki niso kristjani, da nismo krivi. Zakon setve in žetve velja, tako za kristjane, kakor tudi za tiste, ki še nikoli niso slišali Božje besede; torej še posebno za kristjane, za katere Bog veruje, da poznajo Njegovo Besedo. To pomeni, če nismo poslušni Božji besedi, če je ne poznamo, in se torej ne moremo ravnati po njej, prav tako zanje velja zakon setve in žetve.

 

Prišli so gospodarjevi služabniki in mu rekli: ›Gospod, ali nisi posejal dobrega semena na svoji njivi? Od kod torej ljuljka?‹ (Matej 13:27).

 

Božja jeza se namreč razodeva iz nebes nad vsakršno brezbožnostjo in krivičnostjo ljudi, ki s svojo krivičnostjo dušijo resnico. Saj jim je to, kar je mogoče spoznati o Bogu, očitno: sam Bog jim je namreč to razodel. Kajti od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z umom zreti po ustvarjenih bitjih: njegovo večno mogočnost in božanskost. Zato so ti ljudje neopravičljivi. (Rimljanom 1:18-20).

 

In za vsako napačno dejanje, bomo nosili posledice mi, naši bližnji, naši otroci, in vsi naši zanamci, če ne bomo prekinili kroga tega prekletstva s svojim spokorjenjem, kesanjem, spreobrnjenjem in priznavanjem Bogu, da smo grešili, da ni bilo prav, kar smo storili, s priznavanjem tega, da smo bili neposlušni Bogu.

 

In resnično hvala Bogu, ker živo govori, ker je živi Bog, in daje odgovore na naša vprašanja, ki nas lahko globoko pretresejo, in nam lahko globoko pokažejo, pravo resnico, in tudi pot iz vseh posledic, laži prevar in zvijač, v katere nas je ujel satan. Ta pot je samo Jezus Kristus. In On je naš edini zagovornik pri Bogu.

 

Otroci moji, to vam pišem zato, da ne bi grešili! Če pa že kdo stori greh, imamo pri Očetu zagovornika, Jezusa Kristusa, pravičnega. (1 Janez 2:1).

 

In ko se obrnemo k njemu, resnično iskreno in z vsem srcem, priznamo svoj greh in se od njega pokesamo, imamo možnost, da zastavimo svoj korak na obnovljeno pot in da sprejmemo tudi posledice naših dejanj, ki že so ali pa bodo prišle prej ali slej. Toda nikoli se ne bomo mogli opravičevati, in reči, nisem bil kriv, zapeljan sem bil.

 

Ne, vsak človek mora prevzeti odgovornost za svoja dejanja, pred Bogom in pred ljudmi. Amen!

 

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar