Francis Myles - KRST V OGNJU BOŽJE LJUBEZNI

 

KRST V OGNJU BOŽJE LJUBEZNI

 

Francis Myles

 

Krst v ljubezni? Ali je to sploh možno?

Vemo za vodni krst, toda ali obstaja dejanski krst, krst v Božji ljubezni? Ja, obstaja.

 

Veste, nikoli nebi verjel, če tega nebi sam doživel, doživel v južni Afriki. Doživel sem krst v ljubezni, v času, ko sem bil zelo, zelo zagrenjen. Tako pa poznam moč te tekoče ljubezni, ki izžareva ljubezen do Boga o kateri bom govoril z vami.

 

Sveto pismo pravi v Janezovem evangeliju, 3:16:  Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.

 

Mnogi od nas smo že slišali ta verz iz Svetega pisma, videli smo tetovaže s stihom 3:16, toda mnogi od teh ljudi sploh ne razumejo, kaj v resnici ta stih pomeni, niti kako globoka in široka je ta, Božja ljubezen.

 

Morda ste med njimi nekateri od vas, tam zunaj, in mogoče to eden od razlogov zakaj bežite od Boga, ker ste dobili podobo Boga, ki je strog, in težak. Toda povem vam, da Bog ni takšen.

 

Na področju ljudi ni ničesar, kar bi se lahko primerjalo z Božjo ljubeznijo. Toda iz lastne izkušnje vam želim povedati, kaj se mi je zgodilo, da boste lahko cenili, kaj bo Bog  naredil, ker je Bog že govoril z mano. Rekel mi je: »Francis, izpustil bom krst ljubezni, kot poučuješ. To bo naredilo čudovite stvari.«

 

Mnogi od vas niste mogli resnično ljubiti Boga in pravilno ljubiti ljudi, vendar boste kmalu prejeli krst v tej tekoči ljubezni. Lahko boš odpustil ljudem, ki so te nadlegovali, prizadeli ali zlorabljali, ko si bil mlad in še vedno šteješ posledice teh zlorab ali travm. Toda ta tekoča ljubezen do Boga, je rešitev, je razkužilo, ki ste ga iskali, da bi vas ozdravilo in vas osvobodila Božja moč.  

 

Ko sem bil v 90 letih v južni Afriki, sem se preselil iz Zambije, da bi postal evangelist ozdravljenja. Včasih sem potoval z velikim šotorom, v slogu Reinharda Bonnkeja in na tisoče ljudi je bilo ozdravljenih. Bil sem tako zelo zaljubljen v Jezusa. Bog me je uporabljal. Odpirale so se slepe oči, pohabljeni so shodili. To so bile neverjetne stvari.

 

Toda hkrati sem bil jaz in še en brat, edina črna človeka na fakulteti, kjer so bili vsi ostali belci. To so bili veliki kristjani, a preprosto niso hoteli biti v bližini temnopoltih ljudi. Podobno kot se je dogajalo z apartheidom v južni Afriki.

 

Torej na fakulteti so nama naredili nekatere stvari, ki so me tako zelo užalile, da sem dovolil, da je ta duh užaljenosti počival na meni. In raslo je in raslo, dokler nisem bil tako zelo zagrenjen proti belcem, da bi bilo kar smešno, če mi nebi bilo tako zelo boleče. Začelo je preraščati v sovraštvo.

Potem pa me je nekega dne poklical eden od naših pastorjev, prijateljem belih pastorjev, in mi rekel: »Francis, želim, da zasedeš moje mesto na tej konferenci. To je bila konferenca vseh belih pastorjev. Mislim, da potrebujejo črn obraz med govorci. In jaz sem te hotel pohvaliti, ker imaš takšno besedo, in Bog te močno uporablja.

 

Jaz pa sem bil v tistem času tako ogorčen in tako zelo zagrenjen, tako pokvarjen zaradi lastne užaljenosti, da sem si mislil, da je to mogoče Božji način, da me prisili, da to razrešim. In pastor je rekel, da prihaja po mene. »Toda, ko te poberem, Francis, bomo šli v to letovišče s petimi zvezdicami. Želim, da te Bog ozdravi, preden odidemo na to konferenco.« Strinjal sem se z njim.

 

In odšli smo v to čudovito letovišče,  sredi nacionalnega parka polnega živali. Živali so bile vsepovsod, vendar ne tiste nevarne, ki te lahko pojedo. Res, to je bil čudovit hotel, hotel s petimi zvezdicami. Čudovit hotel. Okoli njega pa so bile koče, in eno od njih smo rezervirali. In zvečer sem se odločil oditi iz koče, da bi v nekem grmu molil. Tako sem šel v grm. In tako sem stal ob tej ogromni skali, ter molil in molil. Stemnilo se je.

 

Veš, Bog ima smisel za humor, ker ko si črn in v katerem koli grmovju, moliš, da se stemni, in seveda v temi dobesedno izgineš. In kar naenkrat sem se zavedal, da so me opazovali. Pogledal sem po vzpetini in zagledal beli par, kajti skala, kjer sem stal, je bila na poti do njune koče. Šla sta mimo mene in če nebi tako glasno molil, me nebi niti opazila. Zato sta se tam ustavila. Jaz sem utihnil, ker sem si mislil, da bosta potem le odšla naprej.

 

Jaz sem bil v tistem trenutku poln sovraštva do belcev, in to je omogočilo, da je ta zamera tako globoko počivala v meni; globoko v moji duši.

 

In onadva se nista premaknila nikamor naprej. Tam sta obstala. Minila je minuta, gledal sem jih, in se spraševal, zakaj ne gresta naprej.

 

In potem sem vprašal Boga: »Zakaj se ta dva človeka ne premakneta naprej?« Bog pa mi je odgovoril: »Zaradi silnega delovanja Duha okoli tebe, kajti ti si prerok in pravkar prerokuješ tej ženski.« Bog mu je povedal, da sta tukaj na dopustu in da je ta ženska pravkar izvedela, da iz medicinskega vidika ne bo mogla nikoli donositi in roditi otroka.

 

Bog mu je v odprti viziji pokazal, da bo rodila sina.

 

Temnopolti brat pa je rekel Bogu: »Moj Bog, ali ne veš kako zelo sovražim belce in koliko grenkobe je v meni do njih. Ni pošteno, da v takem stanju prerokujem tej ženski.« Počutil se je kot prerok Jona. Toda Bog mi je rekel, naj to navkljub temu storim, kajti za to žensko je to čas njene tolažbe. Podaril ji bom fantka.« Bog mi je pokazal tega fantka.

 

Rekel sem Bogu: »Ampak to ni pošteno!, Tako sem zagrenjen in jezen. Nisem hotel biti samo prijazen do njiju. Bog pa mi je rekel: »Moraš prerokovati!«

 

In vstal sem iz grma in rekel ženski: »Vem, da prihajate iz ordinacije, kjer so vam povedali, da ne boste mogli nikoli imeti otroka. Bog pa mi je rekel, naj molim za vas in rodila boste dečka.«

 

Mož te žene se je takoj odzval in rekel: »Ne, ne, nočemo molitve!« Mene je to seveda še bolj razjezilo. In rekel sem jima: »Pa pojdita!« Bilo mi je popolnoma vseeno zanju.

 

Oddaljevala sta se od mene v smeri proti svoji koči, in jaz sem rekel Bogu: »Vidiš, Gospod, ta dva človeka imata težave. Ah, ti belci!«

 

Bog pa mi je rekel: »Prehitre zaključke delaš.«

 

In nato sem slišal, kako ga moški kliče. Ko sem se jima približal, sta stala ob drevesu. Bila sta Rimokatoličana. Nič nista vedela o Besedi znanja, ki jo daje Bog po Svojih darovih, svojim ljudem. 

 

Ko sem ju pogledal, je kar naenkrat name padla ljubezen. Izlivala se je na mojo glavo in v moje telo, gosta, tekoča Božja ljubezen. V tistem trenutku sem intelektualno doživel višino in globočino Božje ljubezni. V tistem trenutku sem vedel, kako zelo globoko Bog ljubi ljudi. In ko se je ta ljubezen dotaknila mojega srca, je iz njega izrinila vse sovraštvo, vse neodpuščanje, vsako žalitev, kakor da bi bil odplaknjen drobir. In nenadoma sem ugotovil, da sem vzljubil ta beli par, ki ga še nikoli prej nisem videl. Do njiju sem čutil ljubezen, večjo, kakor je lahko človeška ljubezen. To je bilo večje kot moja ljubezen do moje matere, ki sem jo res zelo ljubil. Ta ljubezen, Božja ljubezen je bila tako močna, da je prekašala vse, kar sem poznal do takrat.

 

In vprašal sem Boga: »Moj Gospod, kaj je to?«

 

In Bog mi je odgovoril: »To je Božja ljubezen. To je ljubezen, ki jo jaz ves čas čutim do vas.«

 

Mogoče si lačen ljubezni, in vedi, Bog ti želi dati ljubezen. Bil sem krščen v to Njegovo ljubezen v Afriki, in prejel Agapé ljubezen od Boga. In povedal vam bom preostanek zgodbe.

 

In ti boš ozdravljen od vsega, kar je travmatiziralo tvoje življenje, v Jezusovem mogočnem imenu.

 

Gospod mi je razložil, da vsi, ki spadajo pod Melkizedekov red, nosijo to ljubezen v sebi; to močno Božjo ljubezen. In ta ljubezen je na voljo vsakomur. Lahko jo imaš tudi sam, ne da samo govoriš o njej in hrepeniš po njej, ampak da je v tebi.

 

Če te Bog pošilja v katerikoli narod, te mora opremiti s to ljubeznijo, da boš lahko ljubil ljudi z Njegovo ljubeznijo. Takrat ti ni pomemben njihov izgled. Ni ti pomembno ali smrdijo, ali so videti fini. Ali so revni ali bogati. Če je ljubezen v vas od Boga, ta nima meja. Ta ljubezen posrka vase vse, kar ni od Boga v vas. Takrat, ko sem doživel to ljubezen, sem razumel Sveto pismo.

 

Ko Pavel v Galačanom 5:6 pravi: »Saj v Kristusu Jezusu nič ne velja ne obreza ne neobreza, marveč vera, ki deluje po ljubezni.«

 

Nikoli prej nisem razumel povezave med vero in ljubeznijo. Toda v tistem trenutku je bila ljubezen, ki sem jo čutil, do tega para tako zelo močna, premočna. Pod delovanjem te ljubezen si za njiju nisem želel nič manj kot najboljše kar je mogoče. In v strasti te ljubezni sem molil zanju z molitvijo vere, da se odpre nerodovitna maternica te ženske. Še nikoli v življenju nisem tako molil. Čutil sem avtoriteto in maziljenje, ki ju nisem imel nikoli prej. To je bila avtoriteta, ki je izhajala iz ljubezni.

 

In to je spremenilo moje življenje, popolnoma spremenilo moje življenje. Od tistega dne sem hodil v Božji ljubezni, v tem krstu. To me je tako spremenilo, da me ljudje po tem sploh niso več spoznali. Po tem dogodku je Bog popolnoma prevzel moje srce.

 

Bog vam to lahko da. Prav iz tistega mesta, kjer ste tako zelo užaljeni. Ko imaš preobilje ljubezni, se žalitve kar odbijejo od tebe. Zato Jezus ni bil nikoli užaljen. Niti enkrat. Zakaj? Ker je imel preveč ljubezni.

 

Takrat sem prvič razumel 1 Korinčanom 13. In sedaj vam ga bom prebral:

 

»Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi.

 

Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega.  Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane.

Ljubezen nikoli ne mine.

 

Preroštva bodo prenehala, jeziki bodo umolknili, spoznanje bo prešlo, kajti le delno spoznavamo in delno prerokujemo. Ko pa pride popolno, bo to, kar je delno, prenehalo. Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal kakor otrok. Ko pa sem postal mož, sem prenehal s tem, kar je otroškega. Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz obličja v obličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa bom spoznal, kakor sem bil spoznan.

 

Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.«

(1 Korinčanom 13:1-13).

 

In to, kar mi je Gospod rekel, se bo začelo dogajati v vašem domu, v vašem srcu, ta tekoča ljubezen Boga, ki me je udarila v Afriki, bo prišla na vas, v vašem domu, v vaši pisarni, kjerkoli gledate to oddajo. Predvsem pa ljubezen do Boga, Naj vam da Bog ljubezen do vaše družine, ki je še nikoli do sedaj niste imeli.

 

Prav to pravi Bog v 1 Korinčanom 13, toda dokler nisem osebno doživel te ljubezni, je bila ta beseda zame samo koncept, ne pa praktična izkušnja. Človek, ki ima izkušnjo, ni nikoli prepuščen mnenju drugih ljudi. To božansko ljubezen se je začela neke noči, v nekem grmovju, v Afriki. Ta ljubezen me je v trenutku ozdravila od vseh travmatičnih izkustev in hvaležen sem mu, da imam danes duhovne sinove in hčere, tudi belce, prijatelje, ki so mi zelo blizu.

 

Zgrozim se ob misli, kaj bi se mi zgodilo, če bi še vedno nosil to grdo užaljenost, kajti zrastlo bi in me prevzelo, kot virus. Prekinilo bi povezavo z Bogom in izgubil bi vero in Gospodov blagoslov, ker bi odrinil ljudi.

 

In nekateri od vas tukaj ste zagrenjeni. Med vami je moški, ki me opazuje. Tako zelo si jezen, in vaša jeza povzroča, veliko težav v vaši družini. In ti to veš, ker govorim s tabo. Bog vas želi danes doseči.

 

On pravi: »Sin, če bi me prosil, če bi opustil jezo, bom napolnil tvoje srce z Božjo ljubeznijo.«

 

O, povem vam, nošenje Božje ljubezni ni breme. To je lepa stvar, da se tvoje srce napolni, z agapé ljubeznijo,  to brezpogojno Božjo ljubeznijo, ki se nikoli ne da užaliti.

 

Veste, živimo v zelo negativnem svetu, zato se negativne novice prodajajo. Veste, ne živimo v svetu, kjer se praznujejo dobre novice. Prodajajo se tragedije. Škandal se prodaja, če nekdo pade. To vam sigurno nebi pomagalo k temu, da bi vera v vas delovala. Vera deluje z ljubeznijo.

 

Ljubim te. Zdaj čutim Božjo ljubezen, v svojem srcu do vas. Zato vem, da ko molim za tvoj čudež, bo Bog to storil, ker te ljubim. Mogoče praviš: »Dr. Miles, še nikoli me niste srečali.« Ni pomembno. To ti naredi ta krst ljubezni. Ko ste enkrat krščeni v tej ljubezni in imate to ljubezen, si ti znotraj tega ljubezenskega kokona, in to čutiš za vse.

 

Ko sem končal molitev za beli par, sem mislil, da je moje izkušnje, mojega srečanja z nadnaravnim krstom Božje ljubezni, konec, dokler se ni zgodilo naslednje.

 

Ko sta se oddaljila in približevala svoji koči, in videl sem jih, videl sem ju kako se premikata proti svoji koči, sem se nenadoma znašel teleportiran na drugo mesto. To je najboljši način na katerega lahko opišem, kaj in kako se je tozgodilo.

 

Ugotovil sem, da sem bil prenesen, kot da sem šel skozi časovni stroj in ugotovil sem, da stojim na Golgoti,  pred križem, in prav tam, na križu, je bil okrvavljeni Mesija. Edino, kar sem lahko videl na njem so bile Njegove oči. Vse njegovo preostalo telo je bilo prekrito s krvnimi madeži. Njegovo meso je bilo raztrgano, in okoli njega, so bili Rimski vojaki. Vse je bilo tako nadrealno. Ob vznožju križa je bilo toliko dejavnosti. In tam stojim in s križa me gleda Mesija, in On se nasmehne, On se nasmehne in Njegov nasmeh je šel naravnost skozi mene.

 

Ta nasmeh me je spomnil na tekočo ljubezen, ki je pred nekaj trenutki tekla skozi mene, ko me je ozdravil od moje jeze in moje užaljenosti.

 

In rekel mi je: »Pozdravljen Francis.«

 

Ali veš zakaj sem rekel: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo?«

 

In rekel mi je: »Francis, poglej jih.«

 

In jih gledam, vse okoli Njega, okoli Njega je bilo sovraštvo. Ženske so jokale. Tam je bilo veliko dejavnosti.

 

Gospod mi je rekel: »Ali misliš, da če nebi izgubil, če nebi izpustil, če nebi izpustil čudeža odpuščanja, da bi kdo od teh ljudi to kdaj koli storil?«

 

Potem mi je rekel nekaj, kar nikoli ne bom pozabil. Rekel mi je; »Francis, nikoli ne pozabi tega. To je pomembno načelo v mojem Kraljestvu. V Božjem Kraljestvu piše, da je tisti, ki nosi najvišjo raven razodetja, odgovoren za izvabljanje čudeža odpuščanja.«

 

Rekel mi je: »Francis, na križu sem nosil najvišje razodetje Kraljestva, Svojega Očeta, na meni je bilo, da sprostim čudež odpuščanja. Rekel je: »Francis, odpusti svojim sošolcem in belim bratom in sestram, ki so te prizadeli, zaradi izkušenj v katerih so odraščali. Niso slabi ljudje, imeli so le slabe izkušnje. Pusti to, ker imam toliko svojih belih otrok, za katere boš ti, blagoslov, ki ti bodo blagoslov v prihodnosti in takšna vrsta sovraštva uničuje vse v tvojem srcu.

 

Sedaj, ko je to rekel, sem se nenadoma znašel v grmovju. Ves sem se tresel. Pokleknil sem in jokal, in se globoko pokesal. In to je bil zadnji dan, ko je bilo sovraštvo  v mojem srcu. Bog mi je priča, da govorim resnico. Zato verjamem v Boga. Bog bo sprostil ta krst ljubezni v tvoje življenje in spremenil tvoje življenje in spremenil tvojo zgodbo.

 

Bog ve, da živimo v svetu, kjer je preveč sovraštva. Čas je, da Božje ljudstvo pokaže Božjo ljubezen, da bo svet vedel, da pripadamo Ješui.

 

Ste pripravljeni doživeti, svoj lastni krst ljubezni? Ker slišim Gospoda: »Pripravljen sem krstiti Svoje ljudstvo v ljubezni.«

 

Vidim, da obstaja mlada ženska, po imenu Angela. Verjamem, da ste bili nadlegovani, in prav zmotilo te je, tako si zagrenjena, tako jezna. Bog pravi: »Daj mi hči, to prizadetost. Preplavil te bom z Božjo ljubeznijo, in vse to se bo razčistilo, in spet se boš počutila celovito.«

 

Tako te zdaj, Oče prosim za ljudi, za ljudi, ki me gledajo iz vsega sveta, izpuščam  jim isti krst, ki je na meni, krst Božje ljubezni, ki ga opisuje Sveti Duh, v 1 Korinčanom 13, »Ljubezen nikoli ne mine.« Prosim, da bi se ta, krst začel dogajati po vsem svetu in vse sovraštvo, in vse sovraštvo bo izginilo. Da bi vse prizadetosti, ki so se prikradle v srce, izzivale vdanost Kristusu,  tudi Mesiji. Prosim v imenu Ješue, da bi ti Bog te tekoče ljubezni odvzel vse travme, s katerimi se ljudje soočajo.

 

Prosim Boga, da ko bo stekel ta krst tekoče Božje ljubezni, te čudovite Božje ljubezni, prepleten skozi valove, da bodo našli ozdravitev od travme, v mogočnem imenu Jezusa Kristusa.

 

Dobivam potrditev od Svetega Duha, da se krst dogaja. Nekatere med vami, je dotaknila Božja moč. To je tekoča Božja ljubezen, ki prihaja v vaše življenje.

 

Prejmite ta krst. Naj vam Boga da, da boste že danes hodiliv Božji ljubezni.  Shalom!

 

 

Video se lahko preko samodejnega prevoda bere v Slovenščini.