Pričevanja moja - GOSPOD JEZUS JE POSEGEL V MOJE GREŠNO ŽIVLJENJE

 

GOSPOD JEZUS JE POSEGEL 

V MOJE GREŠNO ŽIVLJENJE

 

 

 

 

Ko sem 30. oktobra 2001 prišla v cerkev, sem že na prvem bogoslužju ob odhodu spoznala, da sem grešnica. Bala sem se znova priti v to cerkev, ker nisem želela da bi vedeli kako zelo grešna sem. Gospod pa mi je takrat rekel: »Ali si prišla k meni, ali k ljudem?«

 

28. novembra sem doživela novo rojstvo. To sem doživela dobesedno fizično, kakor da bi mi neka nevidna oseba iz hrbta vzela težko breme. Tistega večera doma sem iz joka kesanja poletela v višave nebeške radosti. Res, doživela sem Božjo ljubezen in odpuščanje.

 

»Tisti dan bo vzel njegovo breme s tvojega hrbta, njegov jarem s tvojega tilnika, jarem bo uničen zaradi maziljenja.« (Izaija 10:27).

 

Toda takrat še nisem vedela, da je novo, ki je nastalo v meni, moj duh, kamor se je naselil Sveti Duh, toda moje meso in moj ne-prenovljen um, sta bila še vedno tam, takšna kod pred tem.

 

Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. (2 Korinčanom 5:17).

 

Treba je, da odložite starega človeka, kakor je živel doslej in ki ga uničujejo blodna poželenja, da se prenovite v duhu svojega uma in oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice.

(Efežanom 4:22-24).

 

Vendar je bil to šele začetek moje poti iz labirinta grešnega življenja, v katerem sem do takrat živela. Moj zadnji partner s katerim sem se v tistem času shajala, je bil eden od vzrokov mojega grešnega življenja, saj sem imela odnose z moškim s katerim nisem bila poročena. Ker Božje besede takrat še nisem dovolj poznala, je Gospod Jezus sam posegel in mi omogočil čas odvrnitve.

 

Ko sem nekega dne zopet obiskala tega človeka, je bil na njegovem dvorišču sneg in led. Ko sem odšla v hlev pogledati mlade psičke, ki so se nedolgo pred tem skotili, mi je nazaj grede, ko sem prečkala dvorišče, nenadoma zdrsnilo na ledu. Medtem ko sem padala sem se hotela nekako ujeti, da padec nebi bil tako hud. Z eno roko sem se ujela na registrski tablici njegovega avtomobila, ki je bil parkiran sredi dvorišča, s koleni pa sem z vso težo močno udarila ob ledena tla.

Na dlani je ob udarcu na tablico nastala globoka ureznina. Nekako sem se pobrala iz tal. Koleno me je zelo bolelo. Odšla sem nazaj v hišo in za silo smo povili mojo ranjeno roko. Nato sem se odpeljala domov.

 

V tistem večeru je nameraval priti k meni na obisk. Ker me je koleno zelo bolelo, sem njegov prihod k meni zavrnila, ker sem se odločila počivati. V času okrevanja od poškodbe, mi je Gospod skozi pridige in Božjo besedo dal spoznanje, da je On moj Ženin in da me želi imeti za sebe, saj me je odkupil za visoko ceno.

 

»Saj ste bili odkupljeni za visoko ceno. Zato poveličujte Boga v svojem telesu.«

(1 Korinčanom 6:20).

 

Spoznala sem, da mi je Gospod skozi to »nesrečo« dal čas, da spoznam, da je vsaka zveza med moškim in žensko, ki se ne odvija v varnih okvirih zakonske zaveze; prešuštvo in s tem grešno dejanje pred Bogom. Želel mi je pokazati, da skozi takšne odnose drvim v pogubo in  On mi je v svoji veliki ljubezni hotel pokazati, da ne delam prav.

 

»Zakon naj spoštujejo vsi in postelja naj bo neomadeževana, kajti nečistnikom in prešuštnikom bo sodil Bog.« (Hebrejcem 13:6).

 

Ali ga bomo pripravljena poslušati, da se moje težave, ki so izhajale iz moje preteklosti, prenehajo, ali pa jih bo čedalje več, dokler se ne streznim in ne priznam, da delam stvari, ki niso v skladu z Njegovo besedo in voljo zame.

 

Jezus Kristus je dal za mene življenje, da bi me odkupil zase, da bi bila Njegov otrok, Njegov prijatelj. Noben ljubimec tega sveta nebi tega storil zame. Od takrat dalje nisem bila nikoli več z njim, razen kadar sem mu govorila o mojem Odrešeniku, ki lahko postane tudi njegov Odkupitelj. Seveda tega ni hotel sprejeti takoj, toda kasneje je postal vernik te cerkve, kjer se je tudi krstil v vodi.

 

Gospod pravi:

»Kajti kakor se mladenič poroči z devico, tako se bo tvoj graditelj poročil s teboj, kakor se ženin veseli neveste, tako se tebe veseli tvoj Bog.« (Izaija 62:5).

 

»Veselimo se in radujmo ter mu izkažimo čast, zakaj prišla je Jagnjetova svatba in njegova nevesta se je pripravila.«  (Razodetje 19:7).

 

Gospodova milost je bila nad menoj in mojim življenjem. V vsakodnevnem odnosu z Njim, z Njegovo Besedo iz Svetega pisma, skozi molitev in slavljenje, sem duhovno rastla in dozorevala v to, kar je On želel narediti iz mene, da bi bila uporabno orodje v Njegovih rokah, posoda za čast v Njegovih rokah.

V veliki hiši ni le zlate in srebrne posode, marveč tudi lesena in lončena, prva za čast, druga za nečast. (2 Timotej 2:20).