Pričevanja moja - TEDEN BOŽJIH BLAGOSLOVOV IN ČUDEŽEV

 

Teden Božjih blagoslovov in čudežev

 

 

 

Teden od 20.01.2016 do 24.01.2016, je bil teden posebnega Božjega delovanja v mojem življenju. Ker nisem želela, da se ti dogodki izgubijo v pozabo, sem jih sklenila zapisati. Želim, da so vsakomur, ki bo to prebral v vzpodbudo, da je Bog vreden vsega zaupanja, zato naj bo vse, kar je napisano, Njemu na slavo in čast.

 

V sredo 20.01.2016 sem nameravala oditi k frizerju. Že prejšnji teden sem se naročila, in tega dne tega dne ob 15. uri popoldan sem imela dodeljen termin.

 

Zjutraj, istega dne, sem se zbudila in vstala, in neprijetno presenečena ugotovila, da me zelo boli hrbtenica. To se mi ni zgodilo že 14. let,  od časa, ko sem svoje življenje predala Jezusu. Toda tega jutra se nisem mogla popolnoma zravnati in komaj sem prišla do kopalnice.  Bolečina je bila tako huda, da nisem mogla niti stati, niti sedeti, niti ležati.

Kaj pa sedaj, sem se spraševala? Naj odpovem obisk pri frizerki?

Ker pa so se mi v zadnjem času kar pogosto dogajale razne zdravstvene »nezgode«; takšni ali drugačni simptomi, sem tudi tokrat kmalu ugotovila, da se vse skupaj ne dogaja slučajno in da za tem ne stoji Bog, niti telo samo. V imenu Jezusa sem zapovedala bolečini, da se umakne od mene in verovala, da se bo to tudi zgodilo.

V roku pol ure sem se lahko ponovno vzravnala in v času ene ure nisem imela v hrbtenici, nobene bolečine več. Slava Bogu, vzela sem samo to, kar mi že pripada, kar je Jezus že storil na križu zame; ozdravljenje po veri. Po njegovih ranah sem bila ozdravljena. (Izaija 53,5).

Tako sem lahko popoldan odšla k frizerki, h kateri sem odšla prvič, z namenom, da ji govorim tudi o Jezusu. Bog mi je dal priložnost in bilo mi je v veliko veselje, da sem ji lahko pričevala o Bogu, ki je pred 14. leti popolnoma spremenil moje življenje. Po striženju sem vesela odšla nazaj, proti domu.

Ker se je že spustil mrak, sem se odločila oditi tudi v trgovino. Ker še vedno nisem natanko vedela, koliko me bodo stali novi slušni aparati, sem se odločila vzeti le 5,00 Eur, kar je moja dnevna kvota za nakup hrane in ostalih potrebščin za gospodinjstvo. Toda še preden sem odšla skozi vrata, me je Sveti Duh opomnil, naj vzamem s seboj še drobiž, ki je bil v denarnici. Ni ga bilo veliko – samo 0,23 Eur. Torej v trgovino sem odšla s 5,23 Euri denarja.

Po poti sem se pogovarjala z Bogom in ga prosila, naj mi pomaga za denar, ki ga imam na razpolago, kupiti stvari, ki jih potrebujem. Vstopila sem v trgovino in začela izbirati stvari. Iskreno lahko rečem, da kaj dosti nisem odlašala z odločitvijo, kaj naj kupim. Zdelo se mi je, kakor da me je neka nevidna roka vodila od artikla, do artikla. V košarici se je znašlo natanko osem stvari. Veliko za tako malo denarja.

Z nakupljenim sem se odpravila k blagajni, pripravljena, če bo treba kaj vrniti, v primeru, da bi bil znesek prevelik. Ko je prodajalka moj nakup vnesla v blagajno, mi je povedala znesek. Ko sem ga slišala, sem mislila, da bom začela vriskati od sreče. Bilo je natanko 5,23 Eur. Tedaj sem ji rekla: »Ali ni Bog dober?!« in ji povedala, da imam v denarnici na razpolago natanko toliko denarja, ne več, ne manj.

Ko pa sem stopila iz trgovine, sem vriskala vso pot do doma, se zahvaljevala Bogu za Njegovo dobroto, pomoč in skrbnost. Res, On je dober Oče! Aleluja!

Dogodki tega dne so mi dali nov duhovni polet in mi pomnožili vero.

Teden se je nadaljeval z zelo blagoslovljenim obiskom Pastorja Ashleya iz Nizozemske s soprogo Ruth, z bogoslužjem v petek v Rialtu, ter v soboto in nedeljo v KC Ljubljana.

In v soboto se mi je zgodilo nekaj, kar je prav tako vredno zapisa, ne samo na papir, ampak predvsem v srce.

Ker sem že ves mesec, vsaj enkrat na teden v AudioBM, na preizkušanju novih slušnih aparatov v razponu od 0, pa tja do 1.960 Eur, je bil moj finančni razpored na nek način fiksiran – določen in moj odhod v KC LJ v soboto in nedeljo je bil popolnoma nenačrtovan.

In tako sem imela v soboto v denarnici 10,00 Eur, ko smo se odpravili v Ljubljano. 5,00 Eur sem dala za bencin, ostalo mi je še 5,00 Eur in nekaj malega drobiža. Na bogoslužju je bil poziv za prostovoljni prispevek. Rekla sem sama pri sebi: »Gospod, ti vidiš, da imam v denarnici le še pet Eur in jutri bi šla rada spet v Ljubljano. Gospod, dala bom kar imam, Ti pa poskrbi za jutri.« Tako sem tudi storila.

Po pridigi je pastor Ashley klical naprej za molitev. Visoko sem dvignila svoje roke v strinjanju s tem, kar je govoril. Prišel je do mene, se dotaknil moje glave in padla sem pod močjo Svetega Duha.

Medtem, ko sem ležala na tleh, že nekaj časa, z rokami sklenjenimi nad telesom, sem nenadoma začutila, da mi je nekdo pod roko potisnil list papirja. Ležala sem v blagoslovljeni Božji prisotnosti in hkrati skrbno držala listek, da ga slučajno ne izgubim med vstajanjem. Čez nekaj časa sem vstala in »tisto« stvar, za katero sem mislila, da je mogoče sporočilo kakšnega brata ali sestre, potisnila v žep.

Nisem dolgo zdržala, zato sem ponovno segla v žep, da pogledam, kaj piše na listku, ki mi ga je nekdo dal. Potreben je bil le bežen pogled in postalo mi je jasno, da je večkrat prepognjeni listek, desetkratnik zneska, ki sem ga dala v košarico za prostovoljno nabirko. Od radosti in sreče sem začela jokati. Solze so mi tekle po licih in Božja ljubezen me je preplavljala. Moje srce je prevevala hvaležnost in hkrati obnovljeno spoznanje: »Bog je živ! On nas sliši! On nas uslišuje! On nas ljubi! On odgovarja na naše prošnje!«

»O, Bog, kako si dober, kako si dober! Jaz sem ti tako malo dala, ti pa meni tako veliko. Tvoja matematika je res drugačna kot matematika tega sveta. O, Bog, ti si me slišal! Ti si slišal kaj sem ti govorila in za kaj sem te prosila! Aleluja! Ti si res živi Bog! Kako si dober! Saj si tega sploh ne zaslužim! O, Bog, hvala ti za osebo, ki je bila poslušna tvojemu Svetemu Duhu, da si jo lahko uporabil za manifestacijo Tvojega čudeža. Hvala Ti, ker si mi pokazal, tako zelo nazorno pokazal, da se lahko vedno zanesem Nate, v vsaki situaciji. Ti si dober Oče. Vedno poskrbiš za tiste, ki te ljubijo. Vedno!«

Solze mi kar niso in niso prenehale teči od sreče in veselja, ker mi je Bog izkazal svojo ljubezen in skrbnost. Tega ne želim nikoli pozabiti. Hodila sem od skupine, do skupine bratov in sester, ki so se pogovarjali in jim govorila, kako dober je Gospod.

Ta večer je bil nekaj posebnega zame in tudi vsa noč, prav tako naslednje jutro ob 9. uri, v Rialtu. Tako močno sem občutila Božjo ljubezen, Njegovo prisotnost. Globoko sem bila potopljena v blagoslovu Njegove milosti. Radost je napolnjevala moje srce. Brez dvoma sem vedela: »Živi Bog je med nami!«

Odločila sem se podeliti svoje pričevanje z mojimi brati in sestrami in vem, da nas je to, kar je naredil Gospod, vse dvignilo v veri in v zaupanju k našemu Bogu, da je On res z nami vse dni našega življenja, do konca sveta. (Matej 28,20b).

Odločila sem se, da denar, ki mi ga je Gospod podaril prejšnji večer,  namenim v prostovoljno nabirko, ki se je tega jutra zbirala, tudi za pastorja Ashleya; z veselim in hvaležnim srcem. Prosila sem Gospoda, naj blagoslovi osebo, ki jo je vodil Sveti Duh, da mi je ta Božji dar izročila, kakor da je njegova roka dala ta denar v košarico tega dne, in ne jaz.

Doživeti manifestacijo in delovanje Božjega Duha na tak način mi pomeni razlog za postavljanje »spominskega kamna«, v večni opomin naslednjim rodovom, kakor je to delalo ljudstvo Izrael, kadar jih je Bog blagoslovil, da s tem izkažejo, kako velika je Njegova dobrota, od roda do roda, Njegova zvestoba.

In prevoz v KC Ljubljana v nedeljo popoldan je bil novi čudež Božje milosti, ker nas je brat, ki nas je vozil, vozil na lastne stroške. Naj mu Gospod obilno povrne in ga blagoslovi. Bog je poskrbel tudi za mojo nedeljsko pot v KC Ljubljana. Slava mu!

Vse napisano naj bo na slavo našemu čudovitemu nebeškemu Očetu, ki daje darove ob pravem času, takrat, ko On ve, da je najprimernejši čas, da nam skozi Svoje dejanje milosti, izkaže svojo ljubezen. Vsa slava pripada samo Njemu!

Hvala ti, Oče, v imenu tvojega Sina, Jezusa Kristusa. Amen!