Pričevanja moja - ČUDEŽ OSVOBOJENJA IN OZDRAVLJENJA PO POLAGANJU ROK

 

ČUDEŽ OSVOBOJENJA IN OZDRAVLJENJA PO POLAGANJU ROK

 

 

Začelo se je v noči iz torka na sredo, iz 22. na 23. november 2016. Sredi noči sem morala vstati, ker sem imela nenadoma hude prebavne motnje, z bolečinami po vsem prebavnem sistemu in slabost.

12. novembra 2016, ko sem se skupaj z brati in sestrami iz vse Slovenije udeležila seminarja - Popolna svoboda, v Celju, sem bila po vseh izpovedovanjih, proklamacijah, molitvah in maziljenjem z oljem, v veri, popolnoma osvobojena še zadnjih vezi moje duše, izhajajočih iz moje preteklosti. Vedela sem; SVOBODNA SEM! Aleluja! Popolnoma svobodna za Kristusa!

Po tem dogodku mi je neprestano prihajalo na misel: »Sedaj si odrešena in osvobojena; na vrsti je ozdravljenje tvojega telesa.«

Še nekaj dni po tem seminarju sem si delala zapiske in razmišljala o vseh blagoslovih, ki sem jih bila deležna po veliki Božji milosti. Bila sem kot majhna punčka, ki se brez zadržkov in brez kakršnihkoli omejitev, veseli nanovo pridobljene svobode. To je videl v Božji viziji tudi brat Raymond, ko je na tem seminarju, molil zame. Vsako novo jutro je bil na mojih ustnicah nasmeh in vsak večer iz vsega srca izkazana hvaležnost Bogu, za Njegovo veliko dobroto v prid tistim, ki ga ljubijo in izpolnjujejo Njegove zapovedi.

 

». . . Toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi.« (2 Mojzesova 20:6).

» . . . Toda izkazujem dobroto tisočem, tistim, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi.« (5 Mojzesova 5:10).

Božji poziv je postajal vse močnejši in sklenila sem, da se mu predam. Vse, kar je bilo v moji domači knjižnici v povezavi z ozdravljenji, je prišlo na plan. Prepustila sem se vodstvu Svetega Duha in bila tako rekoč od jutra do večera v izpovedovanju stihov o ozdravljenju, molitvi, branju Svetega pisma, razmišljanju. Začelo se je moje čudežno, poglobljeno potovanje z Bogom, mojim Očetom, mojim Odrešenikom, mojim Osvoboditeljem in posebno, mojim Zdravnikom. Vse bolj je v meni rastlo zaupanje in vera v to, kar pravi Bog v Svoji besedi.

»Kajti jaz sem GOSPOD, tvoj zdravnik.« (2 Mojzesova 15;26c)

Toda, to vsi vemo iz lastnih izkušenj, sovražnik takrat, ko se odločimo pogumno stopiti naprej v globlja spoznanja Resnice, ki nas lahko odreši, osvobodi ali ozdravi; ne miruje.

»Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.« (Janez 10,10).

Prva moja reakcija na moje slabo počutje je bila, posebno po pogovoru z nekaterimi sestrami, ko so me vprašale: »Ali si kaj strupenega spila ali pojedla?« »Zastrupila sem se, potrebno bo k zdravniku, na preglede, vzeti kakšno zdravilo in to je to.« Toda kmalu za tem sem spoznala, da je to razmišljanje in da so to reakcije tega sveta.

Jaz pa nisem od tega sveta in pravila tega sveta ne bodo usmerjala ali vodila mojega življenja. Pravila mojega življenja v Kristusu temeljijo na Svetem pismu in na moči Njegove Besede. Ona je moj temelj, moja moč, moja opora in smer mojega potovanja.

Sin moj (hčerka moja), pazi na moje besede, nagni svoje uho k mojim izrekom. Naj ti ne uidejo izpred oči, hrani jih v svojem srcu. Kajti življenje so temu, ki jih najde, zdravje celemu njegovemu telesu. (Pregovori 4:20-22).

Simptomi, ki so se mi dogajali so šli v takšno skrajnost, da sem zvečer mislila, da bom padla v nezavest in nemočna obležala.

Takrat pa mi je skozi misel prišel stih iz Svetega pisma: »In če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo.« (Marko 16:18b).

Čeprav sem bila v stanju, v katerem bi vsak človek, ki ne pozna Boga, končal na urgenci in v bolnišnici, na infuziji, sem se jaz odločila v veri, oditi na Božjo urgenco in na Božjo infuzijo, ker sem vedela, da zame, kot Božjega otroka ne veljajo več samo naravna, ampak nadnaravna pravila, Božjega Kraljestva.

Bila sem šibka telesno, toda močna v veri. Položila sem eno roko na svoj trebuh in drugo na spodnji del hrbta in začela na ves glas izpovedovati vero v to, da če bom kaj strupenega pojedla, ali popila, mi ne bo škodovalo, ker tako pravi Sveto pismo. Kar nekaj časa sem tako vztrajala v molitvi in v duhovnem izpovedovanju in v telesu sem začutila, da je slabost popustila.

Zelo zanimivo mi je bilo v vsem tem dogajanju, še posebno na telesnem nivoju, da ves čas trajanja tega demonskega napada name, me Bog ni niti za kratek čas zapustil, moč mojega telesa me ni zapustila in teža mojega telesa se ni niti malo zmanjšala, čeprav je v času teh štirih dni in pol vse, kar je prišlo v moje telo iz njega tudi takoj odšlo. Imela sem simptome okužbe s Salmonelo.

Naslednji dan so se simptomi v mojem telesu ponovno okrepili. Slavila sem Boga in v veri izgovarjala Njegovo Besedo. Zvečer sem šla na molitveno srečanje skupnosti, pol ure peš hoje od mojega doma. Čudila sem se veliki Božji dobroti, ki me je blagoslavljala in me kakor s ščitom kronala z dobroto.

»Saj ti, GOSPOD, blagoslavljaš pravičnega, kakor s ščitom ga kronaš z milostjo.« (Psalm 5,13).

Tudi v petek in v soboto, so bili simptomi in znaki v mojem telesu takšni, da bi lahko rekla Bogu: »Gospod, zakaj, saj vendar zaupam v Tvojo Besedo, jo proklamiram in verujem vanjo?«

Toda satan si je na vse pretege prizadeval, da bi popolnoma zrušil mojo vero in v meni vzbudil nezaupanje v mojega Boga – Zdravnika mojega telesa. Vedel je, da če mi zruši to vero, mi bo zrušil vero v vsa nadaljnja ozdravljenja, ki so postala moj cilj vere, na slavo mojemu Gospodu. Zato sem vztrajala in verovala, proklamirala in slavila mojega Boga navkljub simptomom in znakom v mojem telesu.

Prišla je nedelja, dan, ko gre vsak, ki ljubi Boga, vsak, ki ljubi brate in sestre in vsak, ki ljubi Kristusovo cerkev, v skupnost. Zjutraj sem težko vstala. Pozneje kot običajno in nisem se počutila primerno temu, da bi odšla pol ure peš proti mestu bogoslužja. Toda vstala sem v veri, da je Bog z menoj, če sem jaz z Njim. V veri sem molila za Cerkev in pričakovala, da se bodo v tem dnevu, na tem bogoslužju dogajala čudovita Božja dela.

Iztegni roko, (Gospod), da se bodo dogajala ozdravljenja in znamenja in čudeži v imenu tvojega svetega služabnika Jezusa!« (Apostolska dela 4,30).

Nisem vedela kaj me čaka. Bilo je blagoslovljeno in nad vsemi pričakovanji. Slavljenje slavilne skupine nas je poneslo v višave Duha, na kolena v strahospoštovanju do Jahveja, vsemogočnega Boga sredi med nami.  Božji Duh je vel med nami in nas preplavljal z blagoslovom Božje prisotnosti, moči in ljubezni.

In potem je bila na vrsti blagoslovljena Beseda – pridiga skozi usta našega brata Boštjana. Toda medtem, ko sem sedela in poslušala silno blagoslovljeno pridigo, sem spet morala oditi tja, kamor gre tudi cesar peš. V mojem telesu se je vse vrtinčilo. Ni mi bilo mar. Vedela sem, da je Gospod z mano, in da me nikoli ne bo zapustil.

Po pridigi je bil poziv za sprejetje Jezusa Kristusa kot osebnega odrešenika, za nove in poziv za prejetje moči Svetega Duha, oziroma krsta v Svetem Duhu. Šla sem naprej.

Že takoj, ko sem stopila naprej, sem začutila delovanje Duha name in vse telo se mi je začelo tresti. Ko je brat Boštjan položil name roke, da bi prejela moč Svetega Duha, sem padla na tla pod močjo Božjega delovanja in tam obležala. Vedela sem, da Bog v meni nekaj dela. Medtem sem ves čas molila v drugih jezikih. Kakor v valovih, me je preplavljala sveta, ozdravljajoča Božja moč.

Ko sem prišla iz bogoslužja domov, sem bila zelo lačna. Pojedla sem obilno kosilo in počutila sem se fizično obnovljena. Čez nekaj časa sem šele ugotovila, da v mojem telesu ni več simptomov, ki so me mučili od srede naprej, pa do nedelje, ko je Bog položil roko name in rekel satanu: »Odstopi od nje! Ona je moja! Poberi se satan in se ne vrni več!«

»Jezus je pristopil in jim spregovoril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji.« (Matej 28,18)

BOG ME JE NA TEM BOGOSLUŽJU OSVOBODIL IZPOD TIRANIJE HUDIČA IN OB OSVOBODITVI JE BILO OZDRAVLJENO TUDI MOJE TELO. ALELUJA! SLAVA BOGU!

Vam pa, ki se bojite mojega imena, vzide sonce pravičnosti in ozdravljenje bo v njegovih perutih. Izšli boste in boste poskakovali kakor telički iz staje. (Malahija 3,20).

27.11.2016