Pričevanje moje - PETDESET LET SEM ISKALA SMISEL ŽIVLJENJA

 

      PETDESET LET SEM ISKALA SMISEL ŽIVLJENJA

Petdeset let sem iskala smisel življenja in pravo pot. V mojem otroštvu je bilo preveč tega, kar otrok nebi smel doživeti in premalo tega, kar otrok potrebuje, da bi si pridobil zdravo samopodobo, še več, da bi smisel njegovega življenja temeljil na Bogu in na temeljih Božjega sporočila ljudem – Svetega pisma. Zato moje življenje ni temeljilo na Skali, ki je Jezus Kristus, ampak na pesku.

 

»Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.« (Matej 7:24-27).

 

Žal, kot otrok nisem bila seznanjena glede tega, da Bog obstaja, edino, bežno podobo, in še to napačno, sem dobila, ko sem kot majhna deklica odšla v cerkev s svojim dedkom. V spominu mi je ostalo, kako sem poljubila »jezusa«, pribitega na križu. Križ je bil položen tako nizko, da sem ga lahko dosegla.

 

Bila sem lačna ljubezni, a sem jo iskala tam, kjer je nisem mogla prejeti na način, da bi zadovoljila moje lačno srce. Ker nisem znala ljubiti sebe, nisem mogla ljubiti niti drugih. Ljubezen, ki sem jo tako dolgo iskala pri ljudeh sem našla šele, ko sem v svoje srce sprejela Jezusa Kristusa. Od takrat je moje srce izpolnjeno z njegovo ljubeznijo in od takrat svojega telesa ne izročam več grehu, kakor sem delala pred tem. Moje srce je postalo tempelj Svetega Duha in je sveto.

 

Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga? Ne pripadate sebi. (1 Korinčanom 6:19).

 

On mi je dal novo srce v mojo notranjost in mi odvzel kamnito srce.

 

Dam vam novo srce in novega duha denem v vašo notranjost. Odstranim kamnito srce iz vašega telesa in vam dam meseno srce. (Ezekiel 26:36).

 

 

Dejavnosti, ki jih svet predstavlja, kakor mejne znanosti, Univerzalna energija in kozmična energija, so več let polnile praznino in nesmiselnost mojega življenja.  Iskala sem Boga, a nisem vedela kje naj ga najdem. Takrat nisem vedela, da za temi stvarmi stojijo sile teme, ki so me obvladovale. Postala sem ujetnica, ne da bi se tega zavedala. Nehote sem uničevala sebe in svoje bližnje.

 

Ukvarjala sem se z reikijem, bioenergijo, kristalo-terapijo, napovedovanjem  s kartami, tudi Tarot, refleksoterapijo Transcedentalno meditacijo, in mnogimi drugimi dejavnostmi.  Tonila sem globlje in globlje in v meni je rastlo prepričanje, da je ves svet proti meni, da me nihče ne razume in nihče ne ljubi.

 

Bila sem občutljiva, razdražljiva, uporniška in depresivna, polna vprašanj, na katera nisem mogla najti odgovora. Svetu  sem kazala nasmeh  lažne, navidezne sreče in zadovoljstva, v resnici pa sem lagala sebi in drugim.

 

Bolj in bolj je v meni raslo hrepenenje, da bi našla mir v sebi. Začela sem iskati Boga.

Ker je večina delala tako, sem se tudi jaz naučila molitev na pamet; Oče naš, zdrava Marija, angel varuh in druge. Vsak večer sem izmolila takšno naučeno molitev in mislila, da je to, to.

 

V Rimskokatoliško cerkev sem hodila kadar je bila prazna in se začela pogovarjati z Jezusom, obračala sem se tudi k Mariji, ker sem mislila, da je tako prav, ker so to delali verniki, ki sem jih poznala.

 

Nekoč sem šla v kapelico in se tam začela pogovarjati z Bogom. Izlila sem srce predenj in začela neustavljivo jokati. Tega dne se je zgodila prelomnica v mojem življenju. Sklenila sem poiskati in najti tega Boga, ki se mi tako zelo želi približati, jaz pa sem ga želela najti, spoznati, razumeti.

 

Medtem sem še vedno kdaj pa kdaj odšla v meditacijo, s katero sem mislila, da se bom približala Bogu.  Toda nekega dne sem v eni od revij našla zapis, ki me je streznil. Pisalo je nekako takole: »Kadarkoli izvajate meditacijo, ki pomeni dejansko praznjenje misli, se odpirate delovanju izza katerih prihaja vpliv, ki ni od Boga, ampak od satana. Zaščiti se z Jagnjetovo krvjo.«

 

To je bilo zame nekaj novega. Torej to, kar delam ni dobro in mi lahko prinese več škode kakor koristi. In sem šla naslednjič k meditaciji in klicala nase Jagnjetovo kri. Jaz takrat sploh nisem vedela, da je mišljena s tem kri, ki jo je Jezus Kristus prelil za vsakega človeka, za njegovo odrešenje in osvobojenje. Meditacija me je vse manj in manj zanimala, prav tako vse ostale New age dejavnosti.

 

Sveti Duh me je začel privlačiti k Bogu. Toda to nekomu ni bilo všeč. Jaz takrat še nisem vedela, da je to satan, da so to njegovi demoni. In nekega dne, ko sem šla spet k meditaciji, se mi je začelo vrteti v glavi. Odšla sem v kopalnico. Moj obraz v ogledalu je bil smrtno blede barve. In potem se ne spomnim več. Bila sem sama doma. V kopalnici sem padla v nezavest.

 

Ko sem se zbudila iz nezavesti sem bila na smrt prestrašena. Ne vem kaj sem doživljala v času nezavesti, toda vem, da sem se prebudila v velikem strahu. Nos sem imela ranjen in krvaveč, saj sem z glavo udarila v zaboj pod lijakom, medtem, ko sem padala.

 

Še danes je moj nos na tistem mestu ukrivljen, toda jaz sem šla naslednjo jutro v službo.

 

Čez nekaj dni se je ponovno zgodilo, a tokrat moji najmlajši hčerki. Medtem, ko je plesala balet v kuhinji, se je spotaknila in z zaletom, z glavo udarila v oster rob radiatorja. Na rokah sem jo odnesla v bolnico, ker takrat nisem imela avta. Bila je operirana in prejela nekaj šivov  na čelu. Na sreči se je poškodba končala pri obrvi in se njeno oko ni poškodovalo.

 

Kasneje sem šele spoznala, da si je nekdo prizadeval, vzeti nama življenje, še preden bi prišli k Jezusu in bi bili odrešeni. Kajti potem bi bili pogubljeni za vso večnost. Toda Bog tega ni dopustil, ker naju je hotel imeti zase.

 

Kmalu za tem sem bila po Svetem Duhu vodena v Protestantsko cerkev v Novem mestu, kar je opisano v zapisu »Dan, ki je spremenil moje življenje«. Po tem sem kmalu dojela, zakaj je bilo v mojem življenju vse narobe.

 

Spoznala sem, da sem se  s svojimi močmi trudila uravnavati poti mojega življenja, tako sem bila naučena, tako je delal ves svet okoli mene, posebno pa me je vodil način mojega življenja, mojega otroštva. Nihče do takrat mi ni nikoli govoril o Bogu, ki  nas ljubi, nadvse ljubi.

 

Skozi pridige in prebiranje Božje besede sem dojela, da je moje življenje obvladoval okultizem in demonske sile, ki delujejo skozi njega, ker sem živela brez Boga in se vpletala v stvari, ki jih Bog ne odobrava, čeprav jih ljudje, ki Boga ne poznajo, delajo.

 

Spoznala sem, da je vsak, ki še ni sprejel Jezusa Kristusa za svojega Odrešenika in ni izpolnjen z njegovim Duhom, pod vplivom satana in njegovih demonov in živi brezbožno življenje, ne glede na to, ali je zelo moralen, ali dober.

 

Služimo lahko le enemu gospodarju: Jezusu Kristusu ali satanu.

 

Ko sem to začela spoznavati sem iz svojega doma odnesla vse okultne predmete, vse knjige, reiki posteljo, atlantidski prstan, energijske, magnetne uhane, kipec Marije, Jezusa, vse »pobožne« slike, kristale, ogrlice, in jih uničila.

Številni med temi, ki so se pečali z vražarstvom, so znesli knjige na kup in jih javno sežgali. (Danes imamo v knjigarnah in knjižnicah več okultnega kot krščanskega gradiva). Preračunali so njihovo ceno in ugotovili, da so bile vredne petdeset tisoč srebrnikov.(Apostolska dela 19,19).

Žal mnogi ljudje ne vedo o tem nič, saj jim gre v življenju večinoma vse na videz lepo in se ne sprašujejo kaj bo, ko umrejo in kam bodo šli, saj so prepričani, da se življenje ob smrti konča, a ni tako. Življenje je večno. Naša duša je večna. S kratkotrajnimi in minljivimi užitki utišajo svojo vest, ki jih nagovarja, da ne delajo prav in da potrebujejo Boga.

 

Božja Beseda, Sveto pismo, mi je razodela, da je Jezus Kristus edina pot k Bogu Očetu.  Jezus Kristus je edini srednik med Bogom in nami. Ni drugih srednikov.

 

Bog je namreč samo eden. Samo eden je tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus. (1 Timotej 2:5).

 

Ko sem to spoznala sem krmilo svojega življenja predala Jezusu. Sedaj On vodi moje življenje, živi v mojem srcu, in me vodi po poti, ki jo je On izbral zame. Obnovil je mojega duha, srce in um. Sedaj sem nova stvaritev v Njem.

 

Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.

(2 Korinčanom 5:17).

 

Najlepše, kar sem spoznala, pa je to, da nas je Bog tako ljubil, da je dal svojega Sina Jezusa, kot žrtveno Jagnje na križu Golgote, ko smo bili še grešniki, ter plačal celotno, odkupno ceno za naše grehe, ko je umrl zastopniške smrti za nas.

 

Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. (Janez 3:16).

 

 

Jezus Kristus je umrl za naše grehe, za naše bolezni, za naša prekletstva, za naše slabosti, za našo osvoboditev izpod satanovega zatiranja. On je iz svoje strani že vse storil, kakor je bilo po volji Boga Očeta, za odrešenje vsakega človeka na zemlji.

 

 

Tat (satan) prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz (Jezus) sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. (Janez 10:10).

 

Ali si sprejeli ta dar, Njega, Jezusa Kristusa, in prejel večno življenje, ali misliš da je dovolj že to, kar je On naredil zate, brez da ti narediš svoj del, kajti to se ne zgodi avtomatično.

»V svojo lastnino je prišla, toda njeni je NISO SPREJELI. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime (v Besedo - Jezusa Kristusa) in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga«. (Janez 1:11-13).

 

Si pripravljen stopiti na to ozko pot, ki vodi v večno življenje?

 

           

»Vstopíte skozi ozka vrata, kajti široka so vrata in prostorna je pot, ki vodi v pogubo, in veliko jih je, ki vstopajo po njej.« (Matej 7:13).

 

Vsak naj se odloči sam, ker Bog je ljudem dal svobodno voljo. Zveličanje ne prejmemo, če bomo le tradicionalno hodili v cerkev. To je mrtva vera, ki ne zveličuje, ampak daje lažno upanje, ki vodi v večno pogubljenje.

 

Kdor bo (1) sprejel vero (v Jezusa) in (2) bo krščen, (3) bo rešen, kdor pa ne bo sprejel vere, bo obsojen. (Marko 16:16). Bodimo pozorni na vrstni red, ki ga je dal Bog. Najprej vera v Jezusa, nato krst v vodi, kot je to storil Jezus v reki Jordan in temu sledi odrešenje.

 

Gospoda Jezusa Kristusa mora vsak človek sam povabiti v svoje življenje in mu ga predati.

 

Kakor je desnemu razbojniku na križu Jezus Kristus rekel, da bo še tisti dan z njim v raju, tako nam danes po Svetem Duhu govori, naj ne zakrknemo svojih src, ko zaslišimo njegov klic ljubezni, temveč naj mu odpremo vrata svojega srca, da bo večerjal z nami in postal naš najboljši prijatelj.

 

Drugi pa mu je odgovoril in ga grajal: »Ali se ti ne bojiš Boga, ko si v isti obsodbi? In midva po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila; ta pa ni storil nič hudega.« In govoril je: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!« In on mu je rekel: »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.« (Luka 23:40-43).

 

» . . . Saj je rečeno: Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src kakor ob uporu! (Hebrejcem 3:15).

 

Danes je dan odrešenja zate, kakor je bil zame tisti dan, ko sem prvič vstopila v protestantsko cerkev. Vendar te lahko Bog sreča kjerkoli, če si to res želiš. Bog si želi pogovora s teboj, kjerkoli si. Razodel se ti bo. Spregovoril ti bo. On je Pot in Resnica in Življenje. Pogovarjaj se z njim. Tudi če bo slišal le šepet iz globine tvojega strtega srca, te bo slišal in se ti razodel.

 

Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj. (Razodetje 3:20).

 

Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. (Matej 11:28).