Pričevanja moja - BOŽJI POSEG IN ČUDEŽ OZDRAVLJENJA

 

BOŽJI POSEG IN ČUDEŽ OZDRAVLJENJA

 

 

 

L

 

V našem življenju so enostavno stvari in dogodki, ki jih moramo zapisati, ovekovečiti, posebno, če smo Kristusovi učenci in so dogodki, ki jih želimo zabeležiti, Bogu na slavo.

Nekega jutra sem se zbudila s krčem v spodnjem delu desne noge. Kakor običajno je po razgibavanju noge, popustil in izginil. Nato sem pozabila nanj.

V soboto 18.decembra leta 2021 sem se ponovno zbudila z močno bolečino na istem mestu kakor pred nekaj časa nazaj. Bolečina je bila tako huda, da ob vstajanju iz postelje nisem mogla stopiti na desno nogo. Nekako sem postavila nogo v položaj, v katerem sem izvajala manjši pritisk na meča in mesto bolečine in odšepala do kopalnice.

Vrnila sem se nazaj do postelje in najprej nisem vedela kaj naj naredim. Naj grem nazaj v posteljo? Naj vstanem in se delam, kakor da bolečine ni?

Prva stvar, ki sem jo naredila, je bila, da sem namazala mesto bolečine, mesto zakrčenosti z mazilom, ki poživlja krvni obtok ob poškodbi  oziroma udarcu – Remigal. Mazilo je prineslo minimalno olajšanje, toda bolečina se je kmalu vrnila v še večji meri. Vseeno sem ostala pokonci. Poskušala sem z raztegovanjem mišice, da bi krč le popustil, a ni. Bila sem namreč prepričana, da je le krč, saj sem bolečino čutila približno na tak način, kakor ob krču, le da je bila mnogo hujša.

Tedaj sem se spomnila, da se mi že nekaj časa dogaja, da imam pred nedeljskim odhodom na bogoslužje razne nezgode, slabosti ali bolečine. Postalo mi je jasno, da je imel pri vsem tem prste zraven tisti, ki si niti najmanj ne želi, da bi odšla v skupnost, da bi bila blagoslovljena sredi med mojimi brati in sestrami. 

Toda meni niti na kraj pameti ni prišlo, da bi pomislila, da zaradi tega ne bom šla na nedeljsko bogoslužje.  Mi je pa postalo jasno, da  peš, kakor običajno ne bom mogla iti, toda v moji glavi je bila le ena misel: »Jutri grem na bogoslužje, pa naj bo karkoli. Nič mi tega ne bo preprečilo.«

Bog je vedel, da potrebujem prevoz in tisti, ki mu je Bog položil na srce, mi je sporočil, da se naslednjega dne lahko peljem z njim.

Tega dne, v tem sobotnem dnevu, ki se je šele začel, me je čakalo še kar nekaj presenečenj. Bog poskrbi za presenečenja prav takrat, ko jih najmanj pričakujemo in si jih iskreno povedano, niti najmanj ne želimo, posebno, če se ne počutimo primerno temu, da bi funkcionirali normalno in brez bolečin. Toda ali ne pravi Gospod v Svoji besedi:

. . . . . A mi je rekel: »Dovolj ti je moja milost. Moč se dopolnjuje v slabotnosti.« Zato se bom zelo rad ponašal s svojimi slabotnostmi, da bi se v meni utaborila Kristusova moč. (2 Korinčanom 12:9).

Odločila sem se proklamirati Božjo besedo s stihi o ozdravljenju. Minila je ura, a krč (pravim krč, a po vsej verjetnosti ni bil samo mišični krč), ni popustil. Vendar sem vedela, Bog je moj Zdravnik. Ne bom odnehala. Verovala bom Vanj, ki mi je že tolikokrat pomagal, da sem vedela, da se tudi tokrat lahko popolnoma zanesem Nanj. 

Pred nekaj dnevi sem dobila izvid krvne preiskave, ki je v mnogih parametrih odstopal od normalnih vrednosti. Bila sem odločna da prosim v laboratoriju, da mi izvid izpišejo, še preden sem ga videla. Običajno tega ne naredim. Moja osebna zdravnica tega ni vedela. Poklicala me je, in rekla, da so izvidi BP, čeprav ni bilo tako.

Izvid sem posredovala mlajši hčerki, ki je študirala kemijo in se je malo bolj spoznala na številke na mojem izvidu. Posvetovala se je tudi s specialistom, ki pozna te situacije s krvjo in simptomi pregoste krvi (preveč rdečih krvničk železa, v krvi), in ji svetoval, naj se ta stvar še enkrat kontrolira.

Nisem vedela kaj naj naredim glede zdravnice, saj ni vedela, da imam izpis izvida, zato se je hčerka odločila, da bo pisala moji osebni zdravnici, in ji predlagala, naj mi da čez nekaj dni še enkrat pregledati kri. To je tudi storila.

Po nekaj dnevih je bila krvna preiskava podobna. Več parametrov je izstopalo iz normalne vrednosti. Po tem mi je zdravnica napisala napotnico za Hematologa.  Ker so danes čakalne vrste zaradi Kovida precej dolge, sem bila navkljub temu, da sem imela napotnico za zelo nujno, naročena na pregled šele v začetku meseca januarja naslednjega leta. (v letu 2022).

In ker sem med drugim izvedela, da je ob takšni diagnozi velika možnost nastanka krvnih strdkov, sem takoj pomislila: »Kaj pa če ni bil samo krč?« Sovražnik je takoj pristopil z raznimi lažmi in strahovi. »Umrla boš! Bolje da ležiš in si pri miru in jutri nikamor ne hodi. Glej, kakšnega Boga imaš, da se ti kar naprej nekaj dogaja? Kako lahko rečeš, da je On tvoj zdravnik?«

Res, za trenutek me je zapopadel strah, saj res nisem bila prepričana, kaj se je z menoj v resnici dogajalo. Vendar sem se usedla k računalniku, začela poslušati slavilno glasbo in moja vera se je dvignila in strah je začel izginjati.

Noga me je še vedno močno bolela. Bolečina ni in ni popustila. Težko sem naredila tistih nekaj najnujnejših korakov po stanovanju. Tudi sedeti mi je bilo težko. Bog pa ni dvignil rok od mene. Ves čas je bil z menoj. In načrtoval je zame obisk. Ja, obisk, takrat ko sem se najtežje premikala, ko sem imela vse v neredu, ko si niti najmanj nisem želela obiskov.

Proti večeru so se k meni najavili bratje iz skupnosti. Jaz seveda, sem jih hotela odpraviti na hitro in na lahko. Namreč pričakovala sem naročene knjige. Zato sem se zmenila, da nekako odšepam pred blok, prevzamem knjige in »obisk« odpravim po hitrem postopku, z izgovorom, zaradi mojega fizičnega stanja.

Toda Bog je imel drugačen načrt in je dal enemu od bratov odločitev, da pridejo k meni, ne glede na bolečine, za katere so izvedeli in močno oteklo nogo, ki so jo videli.

Toda to čemur sem se tako zelo upirala je postalo zame nekaj najboljšega, kar se mi je zgodilo v tem dnevu. En brat je prinesel s seboj kitaro, jaz sem vzela v roke ukulele, drugi brat drugo ukulele in četrti brat je pel in začeli smo slaviti Gospoda z vsem srcem dušo in duhom.

Najprej sem še čutila bolečino, nato pa je kar izpuhtela. Tako rekoč ves čas obiska sem stala na nogah. Pred nekaj minutami se mi je zdelo kaj takšnega, misija nemogoče. Mojega duha in duha vsakega od nas je prevzel Božji Duh in potopili smo se v slavljenje. Večer je minil v trenutku, in prehitro. Med nami, v kuhinji, kjer smo slavili Boga, je bila Božja prisotnost, Božja slava. Jezus je bil sredi med nami in to se je čutilo.

Ko smo nehali slaviti smo molili druga za drugega in oni za moje ozdravljenje. Zdelo se mi je, da je nemogoče ostati bolan po vsem tem blagoslovu. Potem smo se razšli.

Kmalu za tem sem se odpravila v posteljo, kajti zjutraj sem nameravala zgodaj vstati. Ponoči sem se večkrat zbudila zaradi bolečine v mečih, na desni nogi, toda v mojem duhu je bila tista sladka, Božja prisotnost Svetega Duha. Bila sem presrečna, kajti čutila sem Božjo ljubezen v preobilju.

In prišlo je jutro. Ko sem hotela vstati, sem najprej obstala. Nisem mogla stopiti na nogo. Spraševala sem se: »Kako bom prišla do kopalnice? Kako bom prišla do mesta, kjer me bo pobral brat iz cerkve?« Toda če nekdo res želi nekaj storiti, čeprav je to fizično nemogoče, bo to storil v veri.

Kljub temu, da sem mislila, da je to misija nemogoče, sem se stuširala in si oprala glavo. Po tem sem začela zapovedovati nogi: »V imenu Jezusa Kristusa, bodi ozdravljena takoj zdaj!« Vidnega izboljšanja ni bilo takoj, toda ko sem se odpravila na mesto kjer smo bili dogovorjeni, da počakam prevoz za v skupnost, sem tisti kilometer; ja kilometer, naredila brez problema. Bolečina se je tako zmanjšala, da sem z lahkoto hodila. Skoraj sem pozabila, da zjutraj sploh nisem mogla stopiti na nogo, zaradi bolečine.

Zame tega dne ni bilo večje sreče, kakor priti v skupnost in sodelovati v slavljenju, poslušati Božjo besedo, biti med brati in sestrami, vzeti Gospodovo večerjo. Toda očitno mi je nekdo na vsak način hotel pokvariti vzdušje. Ko se je začela oznanjati Božja beseda, me je začela močno boleti glava. To je za mene nekaj čudnega. Glava me odkar je Bog ozdravil moje sinuse, nikoli ne boli. In domov sem se vrnila z glavobolom in tudi bolečina v nogi se je ponovno začela vračati.

In spet je minila noč, ki mi ni dopustila mirnega spanca. Zbudila sem se z glavobolom in hudo bolečino v nogi.

In potem sem začela spraševati Gospoda: »Kaj se dogaja, Gospod? Zakaj bolečina v nogi ne popusti in ta glavobol, zakaj?

In ponovno sem polagala roke na glavo, z besedami: »V imenu Jezusa Kristusa zapovedujem bolečini v moji glavi, naj takoj zdaj popusti!« In nato polagala roko na nogo z zapovedjo: »Zapovedujem desni nogi, da je ozdravljena v imenu Jezusa Kristusa, takoj zdaj. Bolečina, zapovedujem ti, da izgineš takoj zdaj, v Jezusovem imenu! Če se v mojih žilah nahaja krvni strdek, naj se raztopi takoj zdaj, v imenu Jezusa Kristusa! Jaz proklamiram popolno ozdravljenje vsega mojega telesa, po Kristusovih ranah!«

Stanje se je nekoliko izboljšalo, toda popolnega ozdravljenja še ni bilo. Ponovno sem izpovedovala stihe o ozdravljenju. Izpovedovala znova in znova, kadar sem se spomnila. Toda tudi naslednjo noč so me spremljale bolečine, le da ne več s takšno intenzivnostjo.

Naslednji dan sem ponovno spraševala Gospoda: »Gospod, molila sem, izpovedovala sem, proklamirala Tvojo Besedo, bratje so molili zame, zakaj se še ni zgodilo ozdravljenje? In v nedeljo sem v cerkvi vsem razglašala čudež, da sem lahko hodila, da sem sploh lahko prišla na bogoslužje."

In Gospod mi je rekel: »Ker imaš premalo vere!« Njegov odgovor me je presenetil, ampak vedela sem, da On že ve, kaj je na stvari.

In potem je Gospod začel delovati v mojih mislih. Začel jih je preusmerjati iz dvoma v popolno prepričanje. Ni bilo več dvoma, ne glede na to ali je krč, ali je strdek, jaz sem ozdravljena po Njegovih ranah. Enostavno sem samo sebe začela prepričevati, da je vse skupaj le mišični krč. Prišla je vera in strah je izginil in verjela sem, da Bog dela, kar jaz ne morem, a uporablja mojo vero, ki spet ni samo moja, ampak Njegova - Božja vera.

Začela sem z občasnim raztezanjem spodnjega dela mišice desne noge in še naprej izpovedovati ozdravljenje in polagati roko na nogo, v veri, da je ozdravljena. Vztrajala sem. »Jaz sem ozdravljena po Jezusovih ranah. Moje ozdravljenje je zagotovljeno po Jezusovi popolni daritvi zame na Golgotskem križu. Jaz sem že ozdravljena in to mi pripada, kot dedinji Božjega Kraljestva. Jezus Kristus je moj Zdravnik! Amen!«

Bolj kot je v meni rastlo prepričanje in zaupanje, da je Bog na moji strani in da mi je z Njim lahko samo dobro, da me ljubi in da je Vsemogočen, so bolečine počasi začele popuščati in izginjati. Oteklina na mečih desne noge je splahnela. Moja hoja je bila vse manj boleča in bolečina je sčasoma popolnoma izzvenela. Bila sem ozdravljena. Aleluja! Moj Gospod je posegel v mojo situacijo in mi prinesel popolno ozdravljenje. "Aleluja! Slava Ti, Jezus!"

Naslednjo jutro sem se zbudila in vstala brez bolečin, spočita in osvežena in polna Njegove ljubezni. Vedela sem, da me ljubi; da sem Njegova ljubljenka, Njegova trofeja, in da se vedno lahko zanesem Nanj. Vedno in ob vsakem času in v vsaki situaciji.

In vse bolj in bolj sem se čudila nad vsemi čudeži, ozdravljenji in rešitvami, ki jih je Bog že naredil v mojem življenju. Počaščena sem in navdušena sem nad takšnim Bogom, ki navkljub Svoji »prezaposlenosti« z mnogimi ljudmi po vsem svetu, vedno najde čas za posameznika. Naš Bog je dober Bog.

Gospod, tvoj Bog, je v tvoji sredi, tvoj močni rešitelj. Veselí se nad teboj v radosti, nemí v svoji ljubezni, vriska nad teboj v prepevanju.« (Sofonija 3:17). 

In sedaj sledi zapis o tem, kaj pravijo ljudje, ki ne poznajo Boga in mislijo, da bolezni lahko ozdravi le človeški zdravnik.

Krvni strdki: Simptomi globoke venske tromboze

Ni sicer nujno, da je globoka venska tromboza povezana z zelo očitnimi znaki, zato lahko ostane težava precej dolgo neprepoznana, s čimer se seveda povečuje nevarnost za resnejše zaplete. V primeru, da se simptomi pojavijo, je eden izmed najbolj tipičnih (1) bolečina v nogi ali roki, v kateri je nastal krvni strdek, ali pa povečana občutljivost te okončine. Med precej tipične znake globoke venske tromboze sodi tudi (2) nadpovprečno topla koža na območju strdka. Nekateri opažajo tudi (3) otekanje prizadete okončine. Poleg tega pa lahko (4) postane koža v bližini strdka pordela ali obarvana v vijolične odtenke. Simptomi, značilni za globoko vensko trombozo, so včasih podobni občutkom, ki spremljajo nategnjeno mišico. Tako lahko na primer tisti, ki so nekoliko bolj aktivni, znake globoke venske tromboze zamenjajo za klasično športno poškodbo.

(In ta rdečica se mi je pojavila tudi na moji desni nogi, čeprav ne na mestu bolečine In te simptome sem imela le da v zelo hudi obliki, s tako hudo bolečino, da nisem mogla stopiti na nogo).

Nekaj dni kasneje mi je rekla medicinska sestra, ko sem ji povedala da sem raztegovala bolečo nogo, da bi sprostila mišični krč: "Gospa, vi ste bila v veliki nevarnosti, da bi se vam strdek premaknil naprej in bi lahko zaradi tega umrla."

In čez nekaj dni, natanko 5. januarja 2022, sem bila na urgenci, napotena tja iz strani Hematologa. In tam so mi na osnovi UZ preverili tudi žile na moji desni nogi. O krvnemu strdku - strdkih ni bilo ne duha, ne sluha. Moje žile so bile popolnoma  prehodne. 

Kdo je to naredil? Je vse skupaj kar spontano izzvenelo, kakor pravijo temu zdravniki. Ne. Meni je pomagal živi Bog, ki je isti včeraj, danes in na veke, in mi prinesel ozdravljenje od bolezni, ki mi jo je podtaknil sovražnik. 

Slava Bogu! Slava Jezusu Kristusu iz Nazareta, ki nam vedno pomaga, ko se zanesemo nanj. Vedno in popolno. 

In ker je Nevenka, ki jo vidite in poznate, verovala v Njegovo ime (ime Jezus), ji je to ime (ime Jezus), dalo moč, in vera, ki prihaja po tem imenu (Jezus), ji je vrnila popolno zdravje od vsakega krvnega strdka, kakor ste videli na lastne oči. (Apostolska dela 3:16 - parafrizirano).

31.12.2021, 13 dni po morebitni, usodni globinski trombozi, ki jo je ozdravil moj Gospod, Bog Jezus Kristus, sem na stadionu Leona Štuklja naredila 12.880 korakov. S tem sem hotela pokazati satanu, da je izgubil bitko, in da je večji ta, ki je v meni, kakor on, ki je v svetu.

Tisti dan boste rekli: Zahvaljujte se Gospodu, kličite njegovo ime, oznanjajte med narodi njegova dela, razglašajte, da je vzvišeno njegovo ime. (Izaija 12:4).