Oprosti
mi, draga mami!
V mojem življenju so se zgodile mnoge spremembe.
Sedaj nisem več to, kar sem bila pred 31. oktobrom 2001. Spremembe, ki so
nastale v meni vidijo le tisti, ki jih hočejo videti, tisti, ki me imajo radi.
Toda če me ljubiš ali ne, če me sprejemaš takšno,
kakršna sem zdaj ali pa ne, te imam rada. Ti si moja mami. Ti si me rodila, za
mene skrbela in z menoj trpela in se veselila. Veliko lepih, vendar tudi veliko
ne preveč lepih stvari se je zgodilo med nama.
Ob tvojem rojstnem dnevu se ti želim opravičiti za
vse slabe besede, dejanja in misli, s katerimi sem te ranila in ti povzročila
mnogo trpljenja in gorja. Ko bi lahko izbrisala, pozabila in se več ne
spominjala tega. Res, drugega ne morem storiti, kakor reči: "Oprosti mi
mami !" V svoji ranjenosti, sem
zadajala rane.
Velikokrat se spomnim, kako zelo sem te prizadela
v času po očetovi smrti.
Ko si bila v najhujši žalosti, stiski in
pomanjkanju, sem ti zadala še več bolečin, namesto, da bi ti bila v tolažbo. Takrat
nisem mogla drugače, ker sem bila tudi sama ranjena, saj ste me obdolžili za
njegovo smrt. Moja žalost je bila s tem dvojna in bolečina dvojna.
Danes pa moja moč ne sloni na človeški moči in
moje srce ni prazno, temveč napolnjeno z ljubeznijo in odpuščanjem, ker je Bog
moja moč in pomoč in On me je spremenil. Dal mi je novo srce, ki lahko odpušča
vse storjene krivice; namerne ali nenamerne; hotene ali nehotene.
Že dolgo čutim v svojem srcu, da moram vsaj delno
povrniti, kar sem v svoji prizadetosti storila, po očetovi smrti. Zato ti
vračam denar, ki si ga v najhujši stiski, ko nisi imela niti denarja za hrano,
dala meni, kot delež od očetovega avta, po zapuščinski obravnavi. Ni pomembno,
ali je bilo to urejeno pravno ali ne, če bi ne bilo takrat prizadetosti v meni,
bi tega nikoli ne storila.
Ti pa takrat nisi imela dovolj denarja za hrano.
Krediti za hišo, ena pokojnina za vse. Res mi je žal, zelo žal.
Zato te prosim še enkrat, da mi odpustiš in vem,
da ti nikoli ne bom mogla povrniti vsega, kar si storila zame v svoji
materinski skrbi in ljubezni.
Želim ti res vse najlepše in najboljše za tvoj 72. rojstni dan, da bi bila še dolgo z
nami, da bi bil mir v tvoji duši in v hiši in radost v tvojem srcu.
Najbolj od vsega pa si želim, da bi se mi vsi, ki smo
iste krvi ljubili med seboj, da bi bili kakor eden.
V 1 Janezovem pismu piše v 18 vrstici "Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne
z jezikom, ampak v dejanju in resnici!"
Rada te imam!
Tvoja hčerka!
Ni komentarjev:
Objavite komentar