Frances - Barossa, Avstralija
Pozdravljeni, moje ime je Frances in živim v Avstraliji od leta 2004, z možem in našimi štirimi otroci. Kristjanka že skoraj 20 let.
Rada bi, podelila svoje pričevanje z vami, da vas spodbudim, da nikoli ne obupajte v težkih razmerah. Čeprav sem se počutila zelo osamljena v obdobju svojega življenja, ko sem bila stara 23 let, se je Gospod Jezus Kristus v mojem življenju izkazal kot resničen, napolnil me je s Svetim Duhom in mi dal, da sem spregovorila v drugih jezikih. Ta izkušnja mi je spremenil smisel življenja in postala sem Božji otrok. Moji grehi so bili odpuščeni in postala sem nova stvaritev v Kristusu.
BILA SEM SPOLNO ZLORABLJENA OD STRANI PEDOFILA
Ko sem bila otrok, stara približno 6 let, sem bila spolno zlorabljena s strani pedofila, ki je bil prijatelj in sosed mojih staršev. Zaradi tega sem se počutila grozno. Ko sem odraščala in postajala starejša, sem začela razumeti, da je bilo to hudo narobe, zato sem se zaradi tega počutila vse bolj osramočena in kriva. Ker sem bila ponižana, sem izgubila samozavest in si začela ustvarjati svoj lažni svet, s tem, da sem postala zelo selektivna, saj sem bila zelo prestrašena in se počutila zelo ranljiva.
Pri 12 letih sem želela o tem povedati mojim staršem, vendar sem v sebi slišala glas, ki mi je rekel, da ne smem narediti tega, ker je bila to moja skrivnost in nihče ne bi smel izvedeti nič o tem. Poslušala sem in verjela temu glasu.
Danes, sedaj ko sem kristjanka vem, da je bil to satan, ki je hotel, da ostanem osamljena v svojem izoliranem svetu, čeprav sem navkljub temu živela na videz normalno življenje z veliko prijatelji.
Ko sem postala najstnica, nisem mogla, da nebi imela prijateljskih odnosov z drugimi. Vseeno pa bi veliko raje ostajala doma, kakor da bi se srečevala s svojimi vrstniki, ker sem se počutila tako nesigurno in zaskrbljeno glede življenja. Pravzaprav nisem imela nobenega zaupanja vase ali v druge. V šoli sem se raje družila s sošolci, ki so bili sramežljivi, ki so imeli motnje ali so bili razvezanih staršev. Vse je bilo mračno. Bila sem v temi in v svetu hudiča, ki si je prizadeval, da me na vsak način obdrži v tem svetu negotovosti. Počutila sem se nesigurna glede vsakdanjega preživetja v svetu zla.
NISEM MOGLA VZPOSTAVITI PRISTNIH ODNOSOV Z DRUGIMI
Živela sem v laži in nekega dne sem se počuti tako slabo v svoji notranjosti, da sem se začela prekomerno prenajedati, da bi ublažila pritisk teh notranjih občutkov. Zavedajoč se, da sem imela prehranjevalne motnje, sem se prestrašila, ker si nisem želela biti pod kontrolo hrane. Zato sem poskušala disciplinirati svoje prehranjevalne navade. Globoko v srcu sem bila tako nesrečna, da sem bila pripravljen storiti karkoli, da bi se to spremenilo.
Začela sem razmišljati o tem, zakaj sem se počutil tako nesigurna in žalostna. Edina velika, negativna stvar, na katero sem lahko pomislila, da bi bila lahko vzrok tega, je bila ponižujoča izkušnja v mojem življenju, ta dogodek zlorabe v mojem otroštvu. Zato sem se odločila, da se s tem ne bom več ukvarjala, ker sem želela, da bi se počutila bolje in bi bila srečna. V notranjosti pa sem bila polna želje po maščevanju, želje, da bi prejela zadoščenje za krivico, ki se mi je zgodila, zaradi vse bolečine in sramote. Zato sem se odločila, da grem na policijo, da bi se oni pogovorili z mojimi starši. Mislila sem, da je to rešitev in bi se po tem bolje počutila, ko bo ta človek odšel v zapor, in da bo s tem zadoščeno pravici.
Prvič v življenju sem v sebi začutila nekakšno olajšanje. Zdelo se mi je, kakor da končno prihajam iz temačnega predora. Ko sem odšla na policijo so mojo izjavo uradno registrirali, vendar niso mogli storiti ničesar, ker ni bilo dokazov. Bila sem šokirana in počutila sem še bolj jezna in potrta. Odločila sem se, da bom naredila svojo lastno preiskavo, s pomočjo drugih ljudi.
V tem času življenja sem se začela počutiti bolje glede same sebe. Po enem letu, do dveh, depresivnih raziskovanj se vsa stvar ni premaknila nikamor. V svoji notranjosti sem imela še vedno občutke depresije in začela sem si predstavljati, kako bi tega človeka ubila, celo slišala sem glasove ki so mi govorili, kaj naj storim. V meni je začela rasti želja, da bi se začela drogirati, vendar na srečo nisem poznala nikogar, ki bi me lahko s tem oskrbel. Bil sem tako impulzivna, da sem sledila svojim mislim brez razmišljanja. Nekega dne sem celo pomislila, da bi ubila samo sebe. V moji glavi je bila vojna. Zdelo se mi je, kot da je bila moja glava obsedena z depresijo. Po vsem tem sem spoznala, da ne morem narediti popolnoma nič, da bi mi bilo bolje.
V MENI JE BIL ŠE VEDNO OBČUTEK DEPRESIJE
IN NEPRESTANE ŽELJE, DA GA UBIJEM
Ljubila sem svojo družino, in jih nebi želela razočarati s takšnim dejanjem. Torej, sem se odločila, da ga pustim, ne da bi bil kaznovan, zaradi zla, ki mi ga je storil. Ampak nekako sem verjela v nadnaravno, Božjo pravičnost. Začela sem iskati več o Bogu, še vedno depresivna in napadalna. Toda v tej fazi, sem že lahko imela bolj normalno življenje in zgradila tesnejši odnos z drugimi ljudmi. Eno ali dve leti po tem, sem prejela rešitev in osvoboditev od tega satanskega sveta, ki me je preganjal in poskušal uničiti moje telo, dušo in duha.
Neki kristjani so me je povabili na krščansko srečanje in v svojem srcu sem čutila, da so bili iskreni in da je bilo to kar so mi govorili resnica. Bili so skrbni in zanimali so se zame, in bili so drugačni od drugih ljudi. Po branju knjige »Na življenje in smrt« Davida Wilkersona, sem začela spraševati o »Krstu v Svetem Duhu« in o »Molitvi v drugih jezikih«. Kasneje sem ugotovila, da bi lahko bil Bog resničen in nisem želela več zamuditi niti trenutka. V meni je dozorela odločitev, in želja, ki je postala izvir moje nove moči, da bi se krstila v vodi, pokesala od svojih grehov in da bi bila izpolnjena s Svetim Duhom. Kmalu po tem, ko sem spregovorila v drugih jezikih, je ta izkušnja pustila neizbrisen pečat v meni. Od tega trenutka dalje nikoli več ne bi mogla zanikati Njegovega resničnega obstoja.
Apostolska dela 2: 4
Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati.
Spoznal sem, da so moji strahovi čudežno odšli!
Hebrejcem 10,30
Saj vendar vemo, kdo je rekel: Moje je maščevanje, jaz bom povrnil, in spet: Gospod bo sodil svoje ljudstvo.
Razodetje 12,9
»Veliki zmaj, stara kača, ki se imenuje Hudič in Satan in ki zapeljuje vesoljni svet, je bil vržen na zemljo, z njim vred pa so bili vrženi tudi njegovi angeli.«
Po nekaj tednih, sem spoznala, da so moji strahovi čudežno odšli. Skozi vsa ta leta si je Gospod trudil priti do mojega srca, da bi s svojo Besedo spremenil moje srce. Nič več nimam občutkov krivde ali depresije. Gospod mi je odprl oči, glede oblasti hudiča na tem svetu in me popolnoma ozdravil. Moja želja je, da mu služim in da bi bila blagoslov drugim po Njem.
Rim 8,26
»Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi.«
Efežanom 6:12
»Kajti naš boj se ne bije proti krvi in mesu, ampak proti vladarstvom, proti oblastem, proti svetovnim gospodovalcem te mračnosti, proti zlohotnim duhovnim silam v nebeških področjih.«
Matej 7,14
»Kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo.«
V Kristusovi ljubezni, Frances
Ni komentarjev:
Objavite komentar