JEZUS,
KDO SI?
Ko
sem dopolnil trinajst let, sem dobil knjigo vprašanj in odgovorov, ki se jih je
bilo treba naučiti na pamet. Od tega je že štirideset let in priznam, da sem
večino podrobnosti pozabil. Vendar se še vedno spominjam prvega vprašanja:
“Katero spoznanje je najvišje in najbolj pomembno?” In spominjam se odgovora:
“Najvišje in najbolj pomembno spoznanje je poznati Boga in njegovega Sina
Jezusa Kristusa.” Pozneje sem spoznal, da so bile te besede povzete iz molitve
Jezusa Kristusa k svojemu Očetu: “In to je večno življenje, da spoznajo tebe,
edinega resničnega Boga, in da spoznajo Jezusa Kristusa, ki si ga poslal.” (Jn
17,3) To je namen tega spisa – spoznati Boga prek njegovega Sina, Gospoda
Jezusa Kristusa, in imeti večno življenje zaradi tega, kar on je in kar je on
naredil.
Kdo je
Jezus Kristus
Večina
ljudi pozna znano in priljubljeno božično zgodbo – zgodbo o Jezusovem rojstvu.
Naj vas spomnim na kratek odlomek iz nje: “Ko sta bila Jožef in Marija v
Betlehemu, so se ji dopolnili dnevi, da dobi otroka. Rodila je svojega prvega
sina. Ker v prenočišču ni bilo več prostih sob, je povila otroka in ga položila
v jasli, kjer hranijo živali.” (Lk 2,6-7) Na bližnjem hribu, kjer so pastirji
pasli svoje ovce, se je pozneje ponoči zgodilo nekaj vznemirljivega: “Gospodov
angel je stopil k njim. Gospodova slava jih je tako obsijala, da so se naenkrat
močno prestrašili. Angel pa jim je rekel: ‘Ne bojte se, ker vam prinašam veselo
novico. Razveselila bo vse ljudi. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil
Odrešitelj. On je Kristus, Gospod. Po tem znamenju ga boste spoznali: v jaslih
boste našli povitega otroka.’
Potem
se je angelu pridružila še velika skupina angelov z nebes in vsi so slavili
Boga in govorili: ‘Dajte slavo Bogu v nebesih in na zemlji naj bo mir vsem
ljudem, ki so mu po volji.’” (Lk 2,9-14)
Zakaj
tako senzacionalna nebeška predstava? Prišel je Odrešitelj sveta! Rodil se je
Jezus Kristus!
Čudežno
rojstvo
Bog
je izbral Marijo, mlado Judinjo, da rodi Gospoda Jezusa Kristusa. Da bi se lahko
pripravila za to nenavadno, a sveto nalogo, je bil k njej poslan angel, Božji
poslanec, ki ji je rekel: “Gospod te je blagoslovil in je s teboj. Zanosila
boš. Rodila boš sina in ga imenovala Jezus.” Marija je presenečena in vsa
prestrašena vprašala: “Kako se bo to zgodilo? Saj sem devica!” Angel ji je
odgovoril: “Sveti Duh bo prišel nad tebe in moč Najvišjega te bo prekrila.
Dete, ki se bo rodilo, bo sveto. Imenovalo se bo Božji Sin.” (Lk 1,28.34-35)
Jezusova
imena
Gospoda
Jezusa Kristusa lahko začnemo spoznavati po imenih, ki so mu dana. “Gospod”
pomeni vladar. Jezus je prišel vzpostavit svojo vladavino, najprej v naših
srcih in potem po celem svetu. Ime Jezus pomeni “Odrešitelj”. Prišel je, da nas
reši greha in vseh njegovih posledic. Kristus pomeni “Izvoljenec.” Bog ga je
izbral, da zadovolji našim osebnim, družinskim in splošnim potrebam.
V
Svetem pismu najdemo mnogo imen in nazivov, ki opisujejo Jezusa. Tukaj jih je
le nekaj: Knez miru, Močni Bog, Čudoviti svetovalec, Sveti, Božje jagnje,
Stvarnik življenja, Kralj kraljev, Luč sveta, Ljubljeni sin, Prvi in Zadnji ...
S temi imeni spoznavamo čudovite stvari o Jezusu Kristusu, poleg tega pa
nam tudi govorijo, kaj on hoče postati vsakemu izmed nas. Najvažnejša Jezusova
imena so najbrž tista, s katerimi se je poimenoval sam, znane “JAZ SEM” izjave
v evangelijih Nove zaveze:
- “Jaz sem
kruh, ki daje življenje. Kdor pride k meni, ne bo nikoli več lačen,
Kdor veruje vame, ne bo nikoli več žejen.” (Jn 6,35)
- “Jaz sem
luč sveta. Kdor mi sledi, ne bo nikoli hodil v temi, ampak bo imel
luč, ki daje življenje.” (Jn 8,12)
- “Jaz sem
dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce.” (Jn 10,11)
- “Jaz sem
vrata. Kdor vstopi skozi mene, bo odrešen.” (Jn 10,9)
- “Jaz sem
vstajenje in življenje. Kdor veruje vame, bo imel življenje. Kdor živi
in veruje vame, ne bo nikoli umrl.” (Jn 11,25)
- “Jaz sem
trta in vi ste mladike. Kdor ostane v meni in jaz ostanem v njem, rodi
mnogo sadu. Kajti brez mene ne morete ničesar storiti.” (Jn 15,5)
- “Jaz sem
pot. In jaz sem resnica in življenje. Edino po meni lahko pridete do
Očeta.” (Jn 14,6)
Velika
ugotovitev
Jezus
je nekoč dejal svojim učencem: “Jaz sem Sin človekov.” Potem jih je vprašal:
“Kaj pravijo ljudje, kdo sem?” Odgovorili so mu: “Nekateri pravijo, da si Janez
Krstnik. Drugi trdijo, da si Elija. Nekateri pa govorijo, da si Jeremija
oziroma eden izmed prerokov.” Nato jih je Jezus vprašal: “Kaj pa vi pravite,
kdo sem?” Peter, ki se je imenoval tudi Simon, je odgovoril: “Ti si Kristus,
Sin živega Boga.” Jezus mu je odgovoril: “Blagoslovljen si, Simon, Jonov sin.
Tega te ni nihče naučil. Moj nebeški Oče ti je pokazal, kdo sem. Zato ti povem,
da si ti Peter. Na tej skali bom zgradil svojo cerkev. In moč smrti (pekla) ne
bo mogla premagati moje cerkve.” (Mt 16,13-18)
Kaj
mislite o Jezusu?
Vedno
je zanimivo vedeti, kaj ljudje mislijo o Jezusu. Še dandanes nekateri vidijo v
njem samo preroka, ozdravitelja, vodjo ali učitelja. Vendar pa na milijone
ljudi skupaj s Petrom pritrjuje, da je Jezus Kristus Božji Sin. Kaj pa bi ti
odgovoril, če bi te Jezus vprašal: “Kdo pa ti praviš, da sem?”
Je bil
prerok?
Prerok
je človek, ki govori za Boga. Nihče ni nikoli govoril tako pogumno, odločno in
resnično kot Jezus. Poosebil je resnico, ne glede na to, kako nepriljubljeno
ali nevarno je to lahko bilo. Prerok je tudi nekdo, ki napoveduje prihodnost.
Vse Jezusove napovedi so se brez izjeme uresničile, ker niso le pokazale
njegove zmožnosti vpogleda v prihodnost, ampak so razodevale, da on lahko
določa prihodnost. On je imel in še vedno ima moč, da izpolni svoje prerokbe.
Noben drug prerok nima te moči.
Jezus
je povedal svojim učencem, da bo trpel in umrl, prav tako pa tudi, da bo vstal
in da bo vzet v nebesa. Rekel je, da bo od tam prišel na isti način, kakor je
odšel. Nekatera preroštva o njegovem drugem prihodu so se že izpolnila. Druga
se z neverjetno natančnostjo izpolnjujejo sedaj, v našem času.
Je bil
ozdravitelj?
Jezus
je vedno sočustvoval z bolnimi. V Svetem pismu piše: “On si je nadel naše
trpljenje in namesto nas je občutil našo bolečino.” (Mt 8,17) Vendar Jezus ni
le sočustvoval z bolniki, ampak je “hodil iz kraja v kraj ter delal
dobra dela in ozdravljal vse, ki so bili pod hudičevo oblastjo.” (Apd 10,38)
“Velika množica je prihajala k Jezusu. Prinašali so mu bolnike, ki so bili
hromi, slepi, pohabljeni, nemi in še veliko drugih. Položili so jih pred
Jezusove noge in jih je ozdravil. Množica se je čudila, ko je gledala tiste, ki
prej niso mogli govoriti, kako potem lahko govorijo. Tisti, ki niso mogli
hoditi, so spet lahko hodili. Slepi so spet lahko videli. In počastili so
Izraelovega Boga za vse to.” (Mt 15,30-31) Jezus najbrž ni ozdravil vsakega
bolnika, ki ga je videl, vendar pa ni nikoli zavrnil nikogar, ki je iskal
njegov ozdravljujoč dotik – takšne je vedno ozdravil. On je bil in ostaja Véliki
Zdravnik, ki ozdravlja bolne v telesu in duši.
Je bil
vodja?
Končni
preizkus vodstva je zmožnost zbiranja in vodenja ljudi, da začnejo delovati z
določenim namenom. Jezus je vedno imel te, ki so mu sledili. Tisoči so se
zbirali, da bi ga poslušali, vendar popularnost ni bila nikoli njegov cilj.
Njegov namen je bil izpolniti voljo svojega Očeta in izmed vseh, ki mu sledijo,
izbrati in pripraviti tiste, ki bodo nadaljevali njegovo delo po njegovem
odhodu. Vedel je, da mu mnogo tistih, ki so mu sledili, ni zares predanih in da
mu ne bodo zvesti, čeprav jim je dajal sijanje priložnosti, da bi postali
takšni.
Kot
pravi vodja je imel svoje prioritete:
1. pogovor s svojim
Očetom,
2. usposabljanje
svojih učencev in
3. pridobivanje
ljudi s svojim sporočilom in čudeži.
Njegovi
učenci so postali vodje cerkve, ki so širili njegovo sporočilo po svetu.
Navadil jih je živeti, služiti in umreti kot on sam. Še danes po vsem svetu
uporabljajo in posnemajo njegov vzorec vsakodnevnega in neuradnega, osebno
zavzetega vodstva. Njegov uspeh je jasno viden v življenjih teh, ki so mu
sledili – bili so goreči za njegovo sporočilo in ponesli so ga v tedanji svet.
Bili so neustrašni in nepremagljivi.
Je bil
učitelj?
Jezus
je bil zmožen govoriti globoke resnice na enostaven način, tako da so ga
iskreni in ponižni ljudje lahko razumeli. Njegove predanosti resnici ne vidimo
le v nepopularnih obtožbah “pomembnih” ljudi, ki jih je javno izgovarjal, ampak
tudi v dejstvu, da je samega sebe imenoval “pot, resnica in življenje.” (Jn
14,6) Njegove besede niso bile nikoli nepazljive ali izumetničene. Vedno se je
lotil korenine problema. Učitelji tistih časov so se ukvarjali z zakoni in z
obnašanjem, Jezusa pa so bolj zanimala srca ljudi. Vedel je, da bodo življenja
ljudi v redu le, če bodo v redu njihova srca.
“Slišali
ste, da je bilo rečeno: ‘Ne ubijaj!’ Jaz pa vam pravim, da bo sojen, kdor koli
se jezi.” (Mt 5,22) “Slišali ste, da je bilo rečeno: ‘Ne prešuštvuj!’ Jaz pa
vam pravim, da kdor gleda žensko in si želi spolno grešiti z njo, je v svojih
mislih že grešil z njo.” (Mt 5,27) “Slišali ste, da je bilo rečeno: ‘Izpolni,
kar si obljubil!’ Jaz pa vam pravim, da ne obljubljajte. Recite ‘da’, kadar
mislite ‘da’, in recite ‘ne’, kadar mislite ‘ne’” (Mt 5,33-34) “Slišali ste, da
je bilo rečeno: ‘Ljubi svojega soseda in sovraži svojega sovražnika.’ Jaz pa
vam pravim, da morate ljubiti svoje sovražnike.” (Mt 5,43)
Jezus
nam ni le pokazal, kaj naj počnemo, ampak kaj naj bomo in kako naj postanemo
to, kar moramo biti. Jezus je učil, da smo lahko spremenjeni od znotraj na ven
in ne obratno. Jezus je prinesel učenje, ki spreminja naša srca. V Svetem pismu
piše: “Množice so strmele nad njegovim naukom. Jezus ni učil kot njihovi
religiozni učitelji. Učil je kot človek z avtoriteto.” (Mt 7,28)
Je bil
Božji Sin?
Jezus
bi lahko bil prerok, ozdravitelj, vodja in učitelj ne da bi bil Božji Sin.
Ampak, ko je Peter pritrdil: “Ti si Kristus, sin živega Boga,” mu Jezus ne bi
mogel odgovoriti tako, kot mu je, če ne bi bil:
1. prevarant,
2. duševno bolan
človek, zaveden glede svoje osebne identitete,
3. resnični Kristus
in resnični Božji Sin.
Če
bi bil le prerok, bi moral reči: “Ne, Peter, pretiravaš.” Če bi bil le
ozdravitelj, bi moral odgovoriti: “Ne, jaz le molim, Bog pa ozdravlja.” Če ne
bi bil nič več kot le vodja, bi odgovoril: “Ne. Vi sledite meni, skupaj pa
sledimo Bogu.” Učitelj bi zagotovo odgovoril: “Ne, še enkrat boš moral na ta
test.”
Kako
je Jezus odgovoril? V Svetem pismu piše, da je največji prerok, ozdravitelj,
vodja in učitelj na svetu odgovoril: “Tega te ni nihče učil. Moj nebeški Oče ti
je pokazal, kdo sem.” (Mt 16,17) Tako Jezus, ki je začel ta svetopisemski
odlomek s tem, da samega sebe imenuje “Sin človekov”, sprejema in potrjuje
Petrovo izjavo, da je tudi “Božji Sin”.
Poznana
cerkvena veroizpoved se glasi:
“Verujem
v Boga Očeta, vladarja vsega, stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa,
njegovega edinega Sina, našega Gospoda; ki je bil spočet od Svetega Duha, rojen
iz device Marije; trpel pod Poncijem Pilatom, bil križan, umrl in bil v grob
položen; šel v podzemlje, tretji dan od mrtvih vstal; šel v nebesa, sedi na
desnici Boga Očeta, vladarja vsega; od tam bo prišel sodit žive in mrtve ...” (Apostolska
veroizpoved)
Kaj
pravijo o Jezusu tisti, ki so pisali Sveto pismo?
Janez,
njegov ljubljeni učenec, je zapisal: “Bog je tako vzljubil svet, je dal svojega
edinega sina. Bog je dal svojega sina, da ne bi bil izgubljen nihče, kdor
veruje vanj, ampak bi imel večno življenje.” (Jn 3,16)
Pavel,
ki je živel in umrl zanj, je zapisal: “Vse je bilo ustvarjeno po Kristusu in za
Kristusa ... Bog je hotel ves živeti v Kristusu ... izmed vseh stvari je Jezus
najbolj pomemben ...” (Kol 1,16-18)
Peter,
njegov najbolj iskren učenec, je dejal: “Slava Bogu in Očetu našega Gospoda
Jezusa Kristusa. Bog ima veliko milost, zaradi katere nam je dal novo
življenje. Dal nam je živo upanje, ker je Jezus Kristus vstal od mrtvih.” (
Tomaž,
še eden od učencev, je dvomil v novice o vstajenju, a ko je videl rane na Jezusovih
rokah, je govoril: “Moj Gospod in moj Bog.” (Jn 20,28)
Pisec
pisma Hebrejcem je rekel: “Bog je izbral svojega Sina, da bi bilo vse njegovo.
Svet je ustvaril po svojem Sinu. Sin odseva Božjo slavo. On je natančen
posnetek Božje narave.” (Heb 1,2-3)
Zakaj
je Jezus edinstven v zgodovini
Sodobni
koledarji delijo zgodovino na dve glavni obdobji – pred Kristusom in po njem.
Nikoli ni bilo nikogar podobnega Jezusu Kristusu. Njegovo življenje, smrt in
vstajenje so najbolj pomembni dogodki, ki jih je ustvarjeni svet kdaj koli
poznal. Sodobni pisec je takole povzel Jezusovo življenje:
Neprimerljivi
Kristus
“Pred
več kot tisoč devetsto leti se je rodil Človek v nasprotju z vsemi
življenjskimi zakoni. Živel je siromašno in odmaknjeno v zakotnosti. Ni mnogo
potoval. Samo enkrat je prestopil mejo dežele, kjer je živel, in še to se je
zgodilo v času izgnanstva, ko je bil otrok.
Ni
imel niti bogastva niti vpliva. Njegovi starši so bili neopazni in niso imeli
niti znanja niti izobrazbe. V svojem otroštvu je prestrašil kralja in zbegal
doktorje, ko pa je odrasel, je ukazoval naravi, hodil po valovih kot po
pločniku in uspaval morje. Množice je ozdravljal brez zdravil in jim ni
zaračunaval svojih uslug.
Nikoli
ni napisal knjige, a vse knjižnice v državi ne bi mogle vsebovati vseh knjig,
ki bi bile lahko napisane o njem. Nikoli ni napisal pesmi, a priskrbel je snov
za več pesmi kot vsi pesniki skupaj.
Nikoli
ni osnoval akademije, a vse šole skupaj se ne morejo pohvaliti s tolikšnim
številom učencev.
Nikoli
ni bil maršal v vojski, ni vpoklical vojakov, niti ni ustrelil s pištolo, a
nikoli ni bilo vodje, ki bi imel toliko prostovoljcev, ki so pod njegovimi
povelji prepričali upornike, da so dvignili roke in se predali brez
izstreljenega strela.
Nikoli
se ni učil psihiatrije, a ozdravil je več potrtih src kot vsi zdravniki, kar
jih je na svetu. Kolesje trgovine se je enkrat tedensko zaustavilo in množice
so se napotile v skupnosti za slavljenje, da mu izrazijo daritve in
spoštovanje.
Imena
preteklih ponosnih državnih voditeljev Grčije in Rima so bila in so minila.
Imena preteklih znanstvenikov, filozofov in teologov so bila in so minila, ime
tega Človeka pa je bolj in bolj prisotno. Čeprav je časovna razlika med ljudmi
današnje generacije in tistimi iz časa Križanja dolga več kot tisoč devetsto
let, on še vedno živi. Herod ga ni mogel uničiti in grob ga ni mogel
zaustaviti.
Stoji
na najvišjem položaju v nebeški slavi, postavljen od Boga, angeli so ga
spoznali, sveti ga obožujejo in hudiči se ga bojijo, živi in osebni Kristus,
naš Gospod in Odrešitelj.”
Njegova
smrt
Ni
bilo le rojstvo Kristusa najbolj oznanjano in najbolj čudovito od vseh, tudi
njegova smrt na golgotskem križu je bil najbolj strašen in najpomembnejši
dogodek zgodovine. Drugi ljudje so bili križani za svoje zločine, včasih tudi
po nedolžnem, toda Jezus je bil križan za vse zločine, ki so se kdaj koli
zgodili. Bil je križan zate in zame. V Svetem pismu je zapisano za nas: “Jezusa
so skupaj z dvema zločincema pripeljali na kraj, ki se imenuje Lobanja. Tam so
vojaki pribili Jezusa na križ. Pribili so tudi oba zločinca, enega na njegovo
desno in drugega na levo stran. Jezus je rekel: ‘Oče odpusti jim, saj ne vedo,
kaj delajo.’” (Lk 23,33-34)
“Odpusti
jim,” so bile Jezusove besede. Čeprav so ga križali, je molil, da bi jim bilo
odpuščeno. Toda ko je molil “Odpusti jim,” je molil tudi zate in zame. Namen
njegove smrti na Golgoti je bil, da zagotovi odpuščanje za izgubljeno in
umirajoče človeštvo.
Grehi
ne morejo biti odpuščeni s kupovanjem odpustkov, z molitvami k svetnikom, z
uporabo religije, z žrtvami, z dobrodelnimi dejanji ali s pobožnostjo do
Marije. Grehi so lahko odpuščeni le prek Jezusove žrtve na golgotskem križu, ki
nas je odkupila. “Kristus je naše grehe odnesel na križ s svojim telesom. To je
storil, da mi ne bi več živeli svojega življenja v napačni smeri, ampak da bi
ga začeli živeti za to, kar je dobro. Zaradi njegovih ran smo ozdraveli.” (
Njegovo
vstajenje
Jezus
se od vseh drugih religijskih vodij razlikuje v tem, da je vstal od mrtvih in
živi večno. Dejal je, da bo umrl in znova vstal. Priče, ki jim gre zaupati,
potrjujejo, da se je to resnično zgodilo.
Apostol
Pavel je zapisal: “Predajam vam, kar sem prejel. Najvažneje je to, da je
Kristus umrl za naše grehe, kot pravi Sveto pismo, da je bilo pokopan in tretji
dan obujen v življenje, kot pravi Sveto pismo, in da se je prikazal Petru in
potem še ostalim apostolom. Pozneje se je Jezus prikazal več kot petstotim
vernikom naenkrat. Nazadnje se je prikazal tudi meni.” (1 Kor 15,3-8)
Tisti,
ki so ga videli umirati, so ga ponovno videli živega in so posvetili svoja
življenja oznanjanju njegovega resničnega evangelija, dobre novice o njem.
Kaj
nas zadržuje od Jezusa
V
naših življenjih je majhna in nepriljubljena beseda “greh”, ki nas, čeprav to
neradi priznamo, postavlja v potrebo po odpuščanju in spremembi srca. Greh nas
ločuje od Boga (prim. Iz 59,1-2).
Kaj je
greh
Greh
je neposlušnost. “Ko nekdo greši, prelomi Božjo postavo, Božje zakone.” (1 Jn
3,4) V desetih zapovedih vidimo Božje moralne norme in smernice, po katerih naj
živimo, da bomo srečni izpolnili njegov voljo za naša življenja:
1. Ne smeš imeti
drugih Bogov razen mene.
2. Ne smeš
izdelovati in oboževati podob ali kipov ter jim služiti.
3. Ne smeš
nepremišljeno uporabljati imena Gospoda svojega Boga.
4. Ne pozabi
spoštovati sobote.
5. Spoštuj svojega
očeta in mater
6. Nikogar ne smeš
ubiti.
7. Ne smeš
prešuštvovati.
8. Ne smeš krasti.
9. Ne smeš lagati
zoper svojega soseda.
10.
Ne
smeš si želeti, da bi vzel, kar pripada tvojemu sosedu. (2 Mz 20,3-17)
Vsi
smo prekršili Božje zapovedi. Za svoje prestopke potrebujemo odpuščanje.
Greh je stanje srca. Ko je Bog dal
svoje zapovedi, je dejal: “Želim si, da bi me s svojim srcem vedno spoštovali.
Želim si, da bi vedno poslušali moje zapovedi. To bi bilo dobro za vas in za
vaše otroke za vedno.” (5 Mz 5,29)
Vendar
Bog ve, da naša srca niso nagnjena k poslušnosti. “Človeško srce je varljivo in
strašno zlobno. Kdo bi ga lahko spoznal?” (Jer 17,9)
Jezus
je to nadomestil s še bolj točnim opisom: “Od znotraj, iz človeškega srca,
prihajajo hudobne misli, ki vodijo v nemoralne stvari – da krade, ubija,
prešuštvuje, da je pohlepen in da počenja druga zla, kot so prevara,
nespodobnost, ljubosumje, obrekovanje, napuh, neumnost. Vse te hudobije
prihajajo iz notranjosti človeka in ga omadežujejo.” (Mr 7,21-23)
Razmišljanje
vodi v dejanja. Bolj ko grešimo, bolj so naša srca zvezana in zasužnjena z
grehom. Potrebujemo osvoboditev od moči greha. Potrebna je sprememba srca.
Kdo je
kristjan
Pogosto
govorimo o tem, kaj lahko kristjan stori in česa ne sme, redko pa se
vprašamo, kaj pomeni biti kristjan. Kristjan je človek, v čigar srcu
živi Gospod Jezus Kristus.
Če
je to res, si moramo postaviti še dve vprašanji:
1. Kaj je srce.
2. Kako lahko
Kristus pride v moje srce.
Poglejmo
si obe, najprej prvega.
Kaj je
srce
Beseda
srce ima dva pomena: 1) mišični organ, ki poganja kri po telesu, 2) središče
celotne osebnosti.
Govorimo
o drugem pomenu besede. Včasih se imenuje tudi duh. To je del nas, ki lahko
pride v odnos z Bogom in ki bo živel večno – združen z Bogom prek Kristusa ali
pa ločen od Boga zaradi našega zanemarjanja ali zavračanja Kristusa.
Blaise
Pascal je srce imenoval “vakuum, ki ga je oblikoval Bog.” Ustvaril ga je Bog in
je za Boga. Samo Bog ga lahko napolni. Čeprav ga sami poskušamo napolniti,
ostaja prazno, dokler vanj ne vstopi Kristus. Ni nam treba prepričevati
Kristusa, da bi prišel noter. On si tako zelo močno želi vstopiti, da
zadostuje, če ga samo povabimo. Jezus je dejal: “Tukaj sem! Stojim pred vrati
in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom vstopil in jedel (gojil
prijateljstvo) z njim in on z menoj.” (Raz 3,20)
Kako
lahko Kristus pride v moje srce
Imamo
izredno veliko ugodnost: Gospod Jezus Kristus je umrl za naše grehe, bil je
pokopan, vstal je od mrtvih in sedaj nam ponuja svoje življenje v središču naše
osebnosti! Ovira, ki jo moramo premagati, je prisotnost greha. To je ozračje, v
katerem Kristus težko prebiva. Zato moramo pripraviti svoja srca za vstop
Kristusa.
Kako
pripravimo svoja srca za Kristusa
1. Pokesamo se za svoje grehe. To pomeni, da
začnemo drugače razmišljati o svojem življenju in da se obrnemo stran od greha.
To pomeni, da prenehamo sami upravljati svoje življenje in dovolimo Kristusu,
da prevzame vodstvo. To pomeni, da spoznamo, da so naši odnosi in naša dejanja
žalostila Jezusa in ga peljala v smrt na križu, da nas je odrešil. To pomeni,
da prenehamo z življenjem, ki zadovoljuje nas same, in začnemo z življenjem, ki
je všeč Bogu.
2. Verujemo, da nam je Jezus odpustil in nam očistil
srca, ko
smo se pokesali. Jezus je edini, ki nam lahko odpusti grehe in nas osvobodi iz
močne pasti greha. To stori, ko položimo svojo vero vanj, ko mu začnemo
zaupati, njemu osebno. Vera pomeni, da verujemo, da je Jezus pot do Boga, in da
mu zaupamo, da nas on pripelje do Boga. Vera je spoznanje, da ni stvari, ki jo
storimo ali ne storimo, ki bi nas lahko pripeljala do Boga. Vera zaupa, da je
Kristusova žrtev na križu, s katero nas je odkupil, sprejemljiva pred Bogom kot
plačilo za naše grehe. Vera je podreditev, zvestoba, zaupanje, odvisnost in
predajanje svojega življenja Gospodu Jezusu Kristusu.
3.
Jezusa Kristusa sprejmemo za Odrešenika in Gospoda. Sveto pismo pravi:
“Jezus je prišel na svet, ki je bil njegov, vendar ga njegovi ljudje niso
spoznali. Nekateri ljudje pa so ga sprejeli in verjeli vanj, zato jim je dal
pravico, da postanejo Božji otroci.” (Jn 1,12) Jezusa sprejmemo tako, da ga
ponižno prosimo, da vstopi v naša srca, da nas odreši in spremeni. “Tukaj sem!”
je dejal Jezus, “Stojim pred vrati in trkam. Kdor sliši moj glas in odpre
vrata, bom vstopil in jedel z njim in on z menoj.” (Raz 3,20) Mogoče se ti je v
času branja te knjižice zazdelo, da si slišal Jezusov glas. Samo povabi ga, naj
vstopi in verjemi, da je vstopil.
4. Priznamo Jezusa Kristusa za svojega Odrešenika in
Gospoda.. “Božji
nauk je blizu tebe, v tvojih ustih in tvojem srcu. To je nauk vere, ki ga
oznanjamo. Če uporabiš svoja usta, da rečeš: ‘Jezus je Gospod,’ in v svojem
srcu veruješ, da ga je Bog obudil iz mrtvih, boš odrešen. S svojim srcem
verujemo in smo tako v pravilnem odnosu z Bogom. Svoja usta uporabimo, da
povemo, da verujemo, in smo tako odrešeni.” (Rim 10,8-10)
Ali bo
Jezus resnično vstopil?
Rekel
je, da bo, torej bo. Nekateri si morda mislimo: “Ne morem ga še povabiti v
svoje srce, ker ga še nisem počistil.” To je ena od največjih napak, ki jih
lahko naredimo. Če poskusimo srce očistiti brez njega, nam ga ne bo nikoli
uspelo dovolj očistiti. Če bi ga lahko sami očistili, nikoli ne bi potrebovali
njega.
On
hoče, da priznamo, da so naša srca nečista, in zato hoče, da ga prosimo, da
vstopi in jih on očisti namesto nas. Ko pa on začne svoje delo, moramo storiti
vse, kar nam reče. Bi ga radi sprejeli zdaj?
Molitev
za sprejetje Jezusa
“Dragi
Gospod Jezus Kristus, želim, da prideš in živiš v mojem življenju. Strinjam se
s teboj, da sem grešnik in da so me moji grehi držali stran od tebe. Želim se
pokesati za svoje grehe. Želim prenehati s svojevoljnim upravljanjem svojega
življenja. Želim, da me ti vodiš. Odločam se, da ne bom več živel tako, da bi
ugajal le sebi, ampak hočem ugajati tebi. Vem, da tega sam ne morem storiti.
Zato te prosim, da prideš v moje srce, v takšno, kakršno je, da me očistiš od
znotraj. Obračam se stran od svojih grehov in verujem, da si mi jih odpustil.
Sprejemam te v svoje srce in se ti zahvaljujem, ker si vstopil. Zdaj
izpovedujem, da si ti moj Odrešenik in Gospod in se ti zahvaljujem, ker si me
odrešil.
V Jezusovem imenu, amen.”
Film Jezus - sinhronizacija v Slovenskem jeziku
Ni komentarjev:
Objavite komentar