PRIČEVANJA

18. okt. 2021

4. Andrew Murray - ODDVOJENI V SVETEM DUHU

 

Andrew Murray

 

4.

Oddvojeni v Svetem Duhu

 

 

V antiohijski Cerkvi so bili preroki in učitelji: Barnaba, Simeon z vzdevkom Niger, Lukij iz Cirene, Manaén, ki je bil v mladosti vrstnik četrtnega oblastnika Heroda, in Savel. Ko so opravljali službo Gospodu in se postili, jim je Sveti Duh rekel: »Odberite mi Barnaba in Savla za delo, kamor sem ju poklical!« Nato so med postom in molitvijo položili nanju roke in ju odposlali. Tako sta bila odposlana po Svetem Duhu in prispela sta v Selevkíjo, od tam pa sta odplula na Ciper. (Apd 13,1-4).

V tem tekstu se nahajajo nekatere misli, katere nas lahko vodijo v razmišljanju o tem kaj Bog želi od nas, in kaj bi Bog naredil za nas. Največje sporočilo teh stihov je: Sveti Duh je voditelj Božjega dela na zemlji. Če želimo pravilno delati za Boga, in če želimo, da Bog blagoslovi naše delo, moramo biti v pravem odnosu s Svetim Duhom, da Mu dajemo vsakodnevno častno mesto, ki Mu pripada.

1. Bog ima svoje osebne načrte v odnosu do svojega Kraljestva. V Antiohiji je bila osnovana Njegova Cerkev. Bog je imel določene načrte v zvezi z Azijo in Evropo. Vznemiril jih je. Načrti so Njegovi in svoje učence je z njimi seznanil. Mi včasih govorimo o naših načrtih za evangelizacijo, toda naš Bog organizira bojevanje,  Njegovi generali in oficirji ne vedo vedno za Njegove načrte.

 

Pogosto prejemajo zapečatena navodila in morajo čakati Nanj, da jim izda ukaze. Bog na nebu ima željo in voljo za delo, ki se mora opraviti na način, na katerega se mora narediti. Blažen je tisti človek, ki vstopa v Božje skrivnosti in dela pod Božjim vodstvom.

Pred nekaj leti smo v Wellingtonu odprli misijonarski inštitut, ki so ga smatrali za lepo zgradbo. Predsednik je ob otvoritvi rekel nekaj, kar nisem nikoli pozabil. »Prejšnje leto smo se tukaj sestali, da postavimo temeljni kamen, in kaj se je takrat lahko videlo? Nič razen zemlje, kamenja, in opeke, ter ostanek zgradbe, ki je bila porušena. Takrat smo položili temeljni kamen in samo nekateri so vedeli kakšna bo videti zgradba, ko bo zgrajena. Nihče ni vedel za njene detajle razen enega človeka - arhitekta.  V njegovi glavi je bilo vse jasno in ko so prišli obrtniki; zidar, mizar, da prevzamejo od njega napotke, se je moral celo najneznatnejši delavec podrejati njegovim ukazom. Stavba je rasla in ta čudovita zgradba je dokončana. »In tako«, je dodal, »je ta zgradba, ki jo danes odpiramo, samo polaganje osnove v delu, katerega izhod ve samo Bog.«

Bog je Svoje delavce in Svoje načrte jasno orisal, naše pa je da čakamo, da bi Bog ravnal z nami tako, kakor je to Njegova volja in kadarkoli je to potrebno.

Mi moramo biti enostavno zvesti v poslušnosti, v izvrševanju Njegovih ukazov. Bog, ima za Svojo Cerkev na zemlji načrt. Toda na žalost mi tako pogosto delamo svoje načrte in mislimo da vemo, kaj se mora narediti. Molimo, da Bog blagoslovi naša šibka prizadevanja, namesto da bi odločno zavrnili oditi kamorkoli, če Bog ne gre pred nami.

Bog je načrtoval delo širjenja Njegovega Kraljestva. Ta naloga je zaupana Svetemu Duhu. »Odberite mi Barnaba in Savla za delo, kamor sem ju poklical!« To je bila naloga, v katero ju je poklical sam Sveti Duh. Naj nam vsem Bog pomaga, da bi se bali dotakniti »Božjo skrinjo«, če nismo vodeni od Svetega Duha.

2. Bog je voljan svojim služabnikom odkriti, kaj je Njegova volja. Da, slava Bogu, sporočila iz neba še vedno prihajajo. Kakor beremo tudi tukaj, kaj je Sveti Duh rekel, tako bo Sveti Duh govoril Svoji Cerkvi in Svojemu narodu. On to pogosto dela. Prihajal je do posameznikov in jih oddvojil na polje dela, ki ga drugi na začetku niso razumeli, niti odobravali; po poteh in na načine, kateri drugim niso bili všeč.

 

Sveti Duh tudi v današnjih dneh uči svoj narod. Hvala Bogu, v naših misijonarskih društvih in v domačih misijah, kakor tudi v tisočih oblikah dela, je razpoznavno vodstvo Svetega Duha, toda zdi se mi, da smo vsi pripravljeni priznati, da je še premalo razpoznavno.

Ne iščite od Boga samo moč. Mnogi kristjani imajo svoj osebni načrt dela, Bog pa mora poslati moč. Človek dela po svoji osebni volji – Bog pa mora dati milost. To je edini razlog, da Bog daje tako malo milosti in tako malo uspeha. Zavzemimo svoja mesta pred Bogom in recimo: »Ko je nekaj narejeno po Božji volji, nam moč Božje volje ne bo odvzeta. Kar je narejeno po Božji volji, mora imeti močni Božji blagoslov. Zato naj bo naša prva želja, da se nam razkrije Božja volja.

Če me vprašaš, če je lahko prejeti ta sporočila iz neba in jih razumeti, ti lahko odgovorim: Lahko je njim, ki imajo pravo skupnost z nebom in kateri razumejo umetnost čakanja na Boga. Mi se pogosto vprašamo, kako je mogoče, da nekdo ve za Božjo voljo? Ko so ljudje v nemogoči situaciji, želijo iskreno moliti k Bogu, da jim Bog takoj odgovori. Bog pa lahko odkrije svojo voljo samo tistemu srcu, ki je ponižno, občutljivo in prazno (sebe). Bog lahko razkrije Svojo voljo v zapletenih in zelo težkih situacijah samo tistemu srcu, ki se je naučilo poslušati Ga in spoštovati v majhnih stvareh vsakdanjega življenja.

3. Bodi pozoren na odnos tistega, kateremu Sveti Duh odkriva Božjo voljo. Kaj tukaj beremo? Večje število ljudi je služilo Gospodu in se postilo, Sveti Duh pa je prišel in jim spregovoril. Nekateri ta odlomek tolmačijo, kakor da se to nanaša na neko srečanje misijonarskega društva v našem času. Vidimo da je neko polje odprto, svoje misije pa smo imeli na drugih poljih, želimo pa preiti na to polje. To smo skoraj razrešili in glede tega molimo.

 

V tistih prvih dnevih, pa je bil položaj popolnoma drugačen. Dvomim, da je kdorkoli od njih razmišljal o Evropi, ker se je kasneje Pavel poskušal vrniti v Azijo, dokler mu ni bila v nočnem videnju pokazana Božja volja. Poglejte te ljudi! Bog je naredil čudeže, razširil cerkev celo do Antiohije in izlil bogat in velik blagoslov. Sedaj pa ti ljudje služijo Gospodu ob molitvi in postu. Njihovo prepričanje je bilo tako globoko, da so vedeli, da je prišlo iz neba. Kakor da pravijo, »O, Bog, mi smo tvoji ponižni služabniki in v postu in molitvi čakamo na Tebe. Kaj je Tvoja volja za nas?«

Ali ni bilo isto tudi s Petrom? Nahajal se je na strehi, postil se je in molil in ni niti pomislil na vizijo in ukaz, da odide v Cezarejo. Ni vedel kakšna bo njegova naloga.

Naj nam Bog pomaga, da bi bilo to tudi naše stanje in da bi doumeli, da se bo v srcih, ki so popolnoma predana Gospodu Jezusu Kristusu – v srcih, ki se odvajajo od sveta in še celo od običajnih verskih obredov in se predajajo v iskreni molitvi in čakanju na Gospoda, razodela Božja, nebeška volja.

Beseda »post« se javlja že drugič. »Nato so med postom in molitvijo položili nanju roke in ju odposlali.«

Ko moliš želiš oditi po Jezusovi zapovedi v svojo sobo in zapreš vrata. Izključiš vsakodnevno delo in družbo, zadovoljstvo in vse kar bi te motilo in želiš biti sam z Bogom. Toda materialni svet te v nekem smislu spremlja tudi tja. Moraš jesti.

Tudi ti ljudje so se hoteli oddvojiti od vpliva materialnega in vidnega sveta in zato so se postili. Jedli so samo toliko, da so bile zadovoljene njihove naravne potrebe, v globini svoje duše pa so hoteli pokazati, da so se oddvojili od vsega zemeljskega, skozi njihovo postenje pred Bogom.

O, naj nam Bog da to gorečo željo, to odvajanje od sveta, da bi čakali na Boga, da nam Sveti Duh odkrije Božjo blagoslovljeno voljo.

4. Kaj je sedaj Božja volja? Kakor jo Sveti Duh razodeva, se nahaja v teh besedah: Oddvojenje v Svetem Duhu. To je ključna misel tega sporočila iz neba. »Odberite mi Barnaba in Savla za delo, kamor sem ju poklical!« Delo je Moje in Jaz se za njega zavzemam, izbral in poklical sem te ljudi in želim, da jih vi, ki predstavljate Kristusovo Cerkev na zemlji, oddvojite za mene.

 

Poglej na dvojni pomen tega sporočila iz neba. Ti ljudje so se morali oddvojiti za Svetega Duha in Cerkev jih je morala oddvojiti Svetemu Duhu. Sveti Duh je imel zaupanje, da bodo verni to naredili v pravem duhu. Bili so v nebeški skupnosti in Sveti Duh jim je lahko rekel, vi oddvojite ta človeka. In to so bili ljudje, katere je Sveti Duh pripravil in On jim je lahko rekel o njih: »Naj bosta oddvojena za Mene.«

Tukaj pridemo do samega bistva, do same srži naše potrebe kakor delavcev. Vprašanje je to: »Kaj je potrebno, da bi se Božja moč močneje spustila na nas, da bi se Božji blagoslov obilneje razlil na te uboge ljudi, umirajoče grešnike med katerimi se trudimo.« Odgovor iz neba glasi: »Iščem ljudi, ki so oddvojeni za Svetega Duha.« Kaj to pomeni?

Ti veš, da na zemlji obstajata dve vrsti duha. Ko je Kristus govoril o Svetem Duhu je rekel: »Mi nismo prejeli duha sveta, temveč Duha, ki je iz Boga.« (1 Kor 2,12). To je največja potreba vsakega krščanskega delavca – da duh tega sveta odstopi in da Božji duh vstopi in zavzame notranje življenje in celotno bitje.

Prepričan sem, da je veliko tistih, ki vpijejo k Bogu, da se Sveti Duh spusti na njih kakor Duh moči za njihovo delo, in ko ta blagoslov občutijo, se zahvaljujejo Bogu. Toda Bog želi nekaj večjega in nekaj še bolj vzvišenega. Bog želi da iščemo Svetega Duha kakor Duha moči v naših lastnih srcih in življenjih, da premaga naš jaz in izvrže greh, ter da ustvari blagoslov in pravo podobnost z Jezusom v nas.

Obstaja razlika v moči Duha kakor daru in močjo Duha za vrlino svetega življenja. Človek ima lahko neko mero Svetega Duha, toda če nima velike mere Duha kakor Duha vrline in svetosti, se bo videla napaka v njegovem delu. On lahko pomaga ljudem da se spreobrnejo, nikoli pa ne bo pomagal ljudem, da doživijo višjo stopnjo duhovnega življenja. In ko se to izgubi, se lahko zgodi, da mine tudi veliko delo njegovega delovanja. Toda človek oddvojen za Svetega Duha je pripravljen reči: »Oče, naj ima Sveti Duh popolno oblast nad menoj, nad mojim domom, nad mojim značajem, nad vsako besedo mojega jezika, nad vsako mislijo mojega srca, nad vsakim občutkom do drugih ljudi; naj ima Sveti Duh popolno oblast.«

Ali je to hrepenenje in odločitev, tudi odločitev tvojega srca z Bogom – da bi bil mož ali žena, oddvojen in predan Svetemu Duhu? Moja molitev je, da poslušate glas iz neba. »Oddvojite mi,« je rekel Sveti Duh. Da, oddvojen za Svetega Duha.

Naj se Beseda vseli v same globine našega bitja, da nas izpraša in če nam Bog odkrije, da se v njem nahaja sebično življenje, samovolja in poveličevanje samega sebe, se ponižajmo pred Njim.

Si ti oddvojen za Svetega Duha? Je to tvoje globoko hrepenenje? Ali si doživel takšno predanost? Ali si skozi vero pričakoval, moč našega vstalega in vsemogočega Gospoda Jezusa Kristusa? Če nisi, potem imaš tukaj poziv vere in ključ blagoslova – oddvojen za Svetega Duha.

Naj Bog naredi, da bodo naše cerkve, naše misijonarsko delo, naši nasveti in odbori sestavljeni iz mož in žena, ki so pripravljeni da oddvojijo delavce za Svetega Duha.  Mi lahko tudi to iščemo od Boga in moje upanje je, da nas bo Bog tako vodil, da se vsak od nas oddvoji za Svetega Duha in da prosi brate in sestre, da se jim pridružijo v molitvi za to. Naj nas Bog naredi dostojne, da bi tako delali eni za druge.

5. To sveto sodelovanje s Svetim Duhom v Njegovem delu, postaja stvar vesti in del. Ti ljudje so oddvojili Pavla in Barnaba, nato pa piše, da sta oba poslana po Svetem Duhu, odšla v Selevkíjo. O kakšna skupnost! Sveti Duh v nebesih naredi en del dela, človek na zemlji pa naredi drugi del. Po polaganju rok nanje, na te ljudi na zemlji, piše v Božji, navdahnjeni Besedi, sta bila poslana od Svetega Duha.

 

Poglej, kako to sodelovanje ponovno poziva na novo molitev in post. Oba sta že nekaj časa služila Gospodu in postila, nato pa jima Sveti Duh govori in morata se lotiti dela in se priključiti k sodelovanju. Takoj so se spet zbrali na molitev in post. V takšnem duhu so poslušali svojega Gospoda. In to nas uči, da nam moč v molitvi ni potrebna samo na začetku krščanskega življenja, ampak neprestano.

Če obstaja nekaj v Kristusovi Cerkvi, kar me včasih globoko žalosti, če obstaja nekaj v mojem lastnem življenju, česar se sramujem, če je karkoli kar smatram da Kristusova Cerkev ni prejela in dojela, če je karkoli, kar me žene da molim k Bogu – O, nauči nas po tvoji milosti novih stvari. To je prečudovita sila, ki bi jo molitev morala imeti v Kraljestvu. Zelo malo smo izkoristili to moč.

Verjetno smo že brali besede Kristjana v –Bunyanovem velikem delu (Pot Kristjana, John Bunyan), ko je v svojih nedrih  našel ključ, s katerim je odklenil zapor.

Mi imamo ključ, ki lahko odklene vrata zapora našega mesta ali vasi in brezbožništva.  Toda mnogo bolj smo zavzeti s svojim delom, kakor z molitvijo. Mi bolj verujemo v pogovor z ljudmi, kakor v pogovor z Bogom.

Od teh ljudi se moramo naučiti, da nas mora delo na katerega nas Svetu Duh pošilja, pozvati na več posta in molitve in da se več odvajamo od duha in zadovoljstva tega sveta, v novo posvečenje Bogu in skupnosti z Njim. Ti ljudje so se predali postu in molitvi in če bi tudi mi v svojem krščanskem delu več molili, bi bilo več blagoslova v našem notranjem življenju.

Ko bi občutili, dokazovali in pričevali svetu, da je naša edina moč v stalnem dotiku s Kristusom vsako minuto, in ko bi dovolili Bogu, da dela na nas – ko bi to bil naš duh, ali nebi bila naša življenja, po Božji milosti bolj sveta? Ali nebi mogli prinašati obilnejšega sadu?

Skoraj ne poznam bolj resnega opozorila v Božji Besedi od tistega, ki se nahaja v Galačanom 3, kjer Pavel vpraša: »Začeli ste z Duhom, zdaj pa končujete z mesom (s telesom) (Gal 3,3).

Ali razumeš kaj to pomeni? Obstaja velika nevarnost v krščanskem življenju, ki se začenja z mnogo molitve in v Svetem Duhu, kasneje pa postopoma skrene na telesne poti. In zato pravi: »Začeli ste z Duhom, zdaj pa končujete z mesom?«

Ko smo se prvič našli v dvomu in bili nemočni, smo mnogo molili k Bogu. Bog je odgovarjal in Bog je blagoslovil. Naša organizacija se je izpopolnila in število naših sodelavcev se je povečalo, toda organizacija in samo delo in zalet so nas postopoma tako okupirali, da se je moč duha v katerem smo začeli, ko nas je bilo malo, skoraj izgubila. O, prosim vas, bodite pozorni na to!

Ta skupina učencev je izvršila zapoved Svetega Duha, z novim postom in molitvijo. »Le k Bogu teži moja duša, da se pomiri, od njega je moja rešitev.« (Ps 62,2). To je naša najbolj nujna in najpomembnejša služba. Sveti Duh prihaja, da odgovori na molitev vere.

Ko je bil vstali Kristus vznešen na prestol, so učenci deset dni čakali in vpili k Bogu pred podnožjem prestola. To je zakon Kraljestva – Kralj na prestolu, njegovi služabniki pri podnožju. Naj nas Bog vedno najde tukaj.

6. Kakšen čudovit blagoslov prihaja, ko dovolimo Svetemu Duhu, da vidi in upravlja z delom, ko se delo izvršuje v poslušnosti Njemu! Verjetno poznaš zgodbo o misiji, na katero so bili poslani Barnaba in Savel. Veš kakšna moč ju je spremljala. Sveti Duh ju je poslal, zato sta hodila iz mesta v mesto z velikim blagoslovom. Sveti Duh je bil njun vodja. O, kako blagoslovljena je bila njuna služba Gospodu!

 

Naučimo se, da verujemo, da ima Bog blagoslov za nas. Sveti Duh, v katerega roke je Bog predal to delo, je imenovan »izvršilec Svete Trojice«.  On nima samo moč, temveč je On tudi Duh ljubezni. On se nahaja nad vsem mračnim svetom in tudi nad našo deželo in nad vsakim delom na njej in voljan je, da blagoslovi.

Toda zakaj ni več blagoslova?

Za to obstaja samo en odgovor. Nismo spoštovali Svetega Duha kakor bi morali. Ali obstaja kdo, ki bi lahko rekel, da to ni resnica? Ali ni vsako razumno srce pripravljeno, da vzklikne: »Bog oprosti mi, ker nisem spoštoval Svetega Duha, tako kakor bi moral, ker sem ga žalostil, ker sem dovolil, da moj jaz, telo in volja prevzamejo mesto, ki ga je Bog namenil Svetemu Duhu.«

O, naš greh je večji kakor lahko dojamemo! Saj ni čudno, da je v Kristusovi Cerkvi tako veliko slabosti, in neuspeha!

 

http://siont.net/u-hristu/knjige/predanost/004.php




 


 

 


Ni komentarjev:

Objavite komentar