ZDRAVLJENJE SE ZAČNE S POSVETITVIJO SRCA
- 'NOBENA BOLEZEN NI NEOZDRAVLJIVA'
– Michelle Strydom
Prevod - Zdravko Zapušek
.jpg)
Malabsorpcija
Malabsorpcija je težava, pri kateri zaužita hrana ni
pravilno prebavljena in absorbirana v telo. Posledično se pri osebi razvijejo
različne vrste podhranjenosti. Ljudje z malabsorpcijo imajo pogosto drisko, ki
je vodena in velike količine. Bledo in smrdljivo blato lahko kaže na
malabsorpcijo maščob (steatorejo). Imajo tudi napihnjen trebuh, krče, izgubo
teže in neprebavljeno hrano v blatu.
Ljudje pogosto poskušajo to nadomestiti z zapravljanjem
velikih količin denarja za zdravo hrano in multivitaminske dodatke, vendar te
stvari prehajajo skozi, tako kot prvotna hrana.
Zato se morate spopasti z bistvom težave, ki je strah,
tesnoba in stres v vašem miselnem življenju. Da bi razumeli malabsorpcijo,
priporočam, da se pred nadaljnjim branjem tega razdelka obrnete na stran 180,
da pridobite osnovno razumevanje učinkov dolgotrajnega strahu, tesnobe in
stresa na vaše telo.
Fizični mehanizem malabsorpcije je podoben zgoraj
opisanemu zaprtju:
Živčni sistem v vaših možganih je sestavljen iz dveh
delov:
• Simpatični živčni sistem (boj ali beg) – ta je aktiven
v 1., 2. in 3. fazi stresa
• Parasimpatični živčni sistem (počitek in prebava) – to
je del živčnega sistema, ki je aktiven, ko mirujete ali ko se sprostite, jeste
in prebavljate hrano.
Ko je simpatični živčni sistem aktiviran, zavira
aktivnost parasimpatičnega živčnega sistema in obratno. Ko ste nenehno v
stresnem stanju, je simpatični sistem prekomerno aktiven. Eden od učinkov tega
je, da se zmanjša peristaltika, ki je gibanje črevesja, ki pomaga prebavljati
hrano; zmanjša se tudi proizvodnja sline, želodčnih in črevesnih encimov, ki
prav tako pomagajo prebavljati hrano.
Razlog za to je, da je bil simpatični živčni sistem
(stresna reakcija) namenjen nujnim primerom. V nevarnosti ni časa za jesti in
prebavljati hrano, zato vaši možgani preusmerijo kri iz želodca in črevesja
proti pomembnejšim organom, kot so srce, možgani in mišice. Toda simpatični
sistem (stresna reakcija) je bil zasnovan tako, da je aktiven le za kratek čas
– ko je aktiven dlje časa (zaradi strahu, tesnobe in stresa v vašem miselnem
življenju), hrane ne morete pravilno prebaviti, kar povzroči slabo absorpcijo.
Strah in tesnoba povzročata tudi nekaj, kar imenujemo
poltrdost celične membrane (to je pojasnjeno pod naslovom »Zadrževanje
toksinov« v poglavju, na katerega sem vas prvotno napotil na strani 188).
Običajno se prebavljena hrana absorbira v krvni obtok
skozi sluznico črevesja, ki je polprepustna membrana. Vendar pa simpatični
živčni sistem, ki je v 2. in 3. fazi stresa preveč aktiven, povzroči, da
celične membrane, ki obdajajo prebavila, postanejo trde. Posledično se hrana ne
more absorbirati skozi to membrano, ker je trda. Tako hrana ne pride v krvni
obtok in gre preprosto ven na drugem koncu v stranišče.
Slabe absorpcije se lahko
pozdravite tako, da iz svojega miselnega življenja odstranite strah, tesnobo in
stres. To je zato, ker ne boste več v 2. in 3. fazi stresa in zato se bo
ravnovesje med simpatičnim in parasimpatičnim živčnim sistemom obnovilo. Celične
membrane, ki obdajajo črevesje, bodo spet postale prepustne in vaša prebavila
vam bodo služila tako, kot jih je Bog prvotno zasnoval. (Pojdite na stran 523).
Sindrom razdražljivega črevesja
Sindrom razdražljivega črevesja je ena najpogostejših
težav s prebavili, s katerimi se zdravniki srečujemo v splošni praksi. Je tudi
eden najpogostejših vzrokov za pogosto odsotnost z dela. Velik delež
bolnikov s sindromom razdražljivega črevesja ima tudi prebavne motnje
(dispepsijo), sindrom kronične utrujenosti, boleče menstruacije (dismenorejo),
pogosto uriniranje (prepogosto odhajanje na stranišče), glavobole in slab
spanec.
Vse te motnje, vključno s
sindromom razdražljivega črevesja, izvirajo iz strahu, tesnobe in stresa v
vašem duševnem življenju.
Zdravstveni strokovnjaki so ugotovili, da so poslabšanja
sindroma razdražljivega črevesja povezana s stresnimi življenjskimi dogodki,
nezadovoljstvom s poklicem in težavami v medosebnih odnosih. Statistično
gledano iz posvetne medicinske skupnosti je 75 % ljudi s sindromom
razdražljivega črevesja žensk, ki so bile fizično ali spolno zlorabljene s
strani očetov in včasih moža.
Pri 75 % ljudi z razdražljivim črevesjem obstaja strah,
ki izhaja iz te zlorabe, ki vodi do sindroma razdražljivega črevesja. Včasih se
strah pred zlorabo lahko pojavi, ko je otrok priča neprimernemu telesnemu
kaznovanju, kjer je bil brat ali sestra neprimerno pretepen, ki ga je oče
fizično ali spolno zlorabljal.
Pri sindromu razdražljivega črevesja mora oseba pogosto
na stranišče in včasih tudi na pomoč ter ima mehko, vodeno ali kroglasto blato.
Driska se redko pojavi ponoči in je najhujša pred in po zajtrku. V
drugih primerih je oseba zaprta.
Večina ljudi s sindromom razdražljivega črevesja ima
izmenične epizode zaprtja in driske. Izkušajo tudi ponavljajoče se, količne ali
krčeče bolečine v spodnjem delu trebuha, ki se olajšajo z odvajanjem blata.
Pogosto imajo bolečo danko in sluz v blatu. Osebo pogosto napihne v trebuh, kar
se čez dan poslabša. Pojavi se tudi občutek nepopolnega odvajanja blata. Da
bi razumeli sindrom razdražljivega črevesja, priporočam, da pred nadaljnjim
branjem tega razdelka preberete stran 180, da dobite osnovno razumevanje
učinkov dolgotrajnega strahu, tesnobe in stresa na vaše telo.
Stene črevesja se krčijo in sproščajo, ko se hrana meša,
prebavlja in premika po črevesju (to imenujemo peristaltika). Simpatični živčni
sistem spodbuja stene črevesja h krčenju, parasimpatični živčni sistem pa k
sprostitvi. Fino ravnovesje med tema dvema živčnima sistemoma vam pomaga
učinkovito prebavljati hrano. Vendar pa se v 2. in 3. fazi stresa hipotalamus
na pomanjkanje miru v vašem miselnem življenju odzove tako, da sproži
neravnovesje med simpatičnim in parasimpatičnim živčnim sistemom.
Posledično se stene črevesja bodisi premočno bodisi
premalo stisne, kar povzroča krče in koliko pri sindromu razdražljivega
črevesja.
Fizični mehanizmi, s katerimi se razvijeta driska in
zaprtje, so pojasnjeni že v poglavju na straneh 559–560. (Številke strani v
originalni knjigi in v lektoriranem PDF prevodu se ne ujemajo).
Sindrom razdražljivega črevesja lahko sledi tudi
epizodi gastroenteritisa (okužba in posledično vnetje črevesnih sten). V tem
primeru je bil imunski sistem oslabljen zaradi visokih ravni kortizola med 2.
in 3. fazo stresa, zaradi česar ste dovzetni za okužbe (ki jih običajno ne
dobite, če je vaš imunski sistem zdrav).
Sindrom razdražljivega črevesja lahko povzroči tudi
intoleranca na določena živila, kot sta laktoza in pšenica. Intoleranca je
druga beseda za alergije.
Če se to nanaša na vas, potem morate prebrati tudi
poglavje o alergijah na strani 206. Korenina
alergij je strah, tesnoba in stres, ki izvirajo iz strtega srca.
Ni zdravila, ki bi pozdravilo sindrom razdražljivega
črevesja. Trajna rešitev je v tem, da izkoreninite strah in tesnobo iz svojega
miselnega življenja. Nato se bosta stresni odzivi 2. in 3. stopnje porušili,
ravnovesje med simpatičnim in parasimpatičnim živčnim sistemom se bo obnovilo
in vaš prebavni sistem vam bo lahko začel služiti tako, kot ga je ustvaril Bog.
Zato se obrnite na stran 523 in se spopadite s
težavami, ki vam jemljejo mir. Ko gre za strogega in nasilnega očeta ali
moža, potrebujete pomoč. O tem vprašanju sem razpravljal na strani 46 pod
naslovom »Ločitev od Božje ljubezni«.
Vnetna črevesna bolezen (ulcerozni kolitis in Chronova
bolezen)
Poznamo dve vrsti kroničnih (tj. dolgotrajnih) vnetnih
črevesnih bolezni: to sta ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen. Pri
obeh boleznih pride do vnetja črevesne stene, ki povzroči nastanek razjed v
črevesni steni.
Če bi se vozili s kolesom po asfaltirani cesti in padli
ter si oplazili roko, bi bilo opraskano območje surovo (tj. brez kože), meso
pod kožo je izpostavljeno in malo krvavi.
Razjede v črevesni steni so videti enako – gre za
surova območja, kjer je sluznica črevesja uničena zaradi vnetja, meso pod kožo
je izpostavljeno in razjede krvavijo.
Pri ulceroznem kolitisu vnetje in razjede prizadenejo
le steno debelega črevesa.
Pri Crohnovi bolezni lahko vnetje in razjede
prizadenejo kateri koli del stene prebavil, od ust do anusa.
Pri ulceroznem kolitisu je vnetje omejeno na sluznico
črevesne stene, medtem ko je pri Crohnovi bolezni vnetje zelo hudo in prizadene
celotno debelino črevesne stene.
Pri obeh boleznih ima oseba krvavo drisko in sluz v
blatu, pa tudi utrujenost, pomanjkanje energije, anoreksijo in izgubo teže.
Oseba s Crohnovo boleznijo ima pogosto bolečine v
trebuhu, ki jih povzroča vnetje črevesne stene, včasih pa abscesi blokirajo
lumen črevesja, kar povzroči obstrukcijo. Oseba se pogosto izogiba hrani,
ker uživanje hrane povzroča bolečino. Vnetje poslabša absorpcijo hrane v
črevesju, zato ima oseba malabsorpcijo in različne stopnje podhranjenosti. Vse
to prispeva k izgubi teže.
Ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen sta lahko
genetsko podedovani. Geni, odgovorni za to, so bili identificirani na
kromosomih 6, 12, 14 in 16. Gen, imenovan HLA-DR103, je povezan s hudim
ulceroznim kolitisom. Vpleten je tudi gen, imenovan HLA B27. Zato je po branju
tega razdelka pomembno, da preberete tudi poglavje o genetsko podedovanih
boleznih na strani 153.
Vsaka od bolezen bo zdaj obravnavana ločeno:
Ulcerozni kolitis
Kot sem že omenila, ulcerozni kolitis vključuje vnetje in
razjede sluznice črevesne stene. To je povzročil ekstremni strah, tesnoba in
groza v vašem miselnem življenju. Ulcerozni kolitis je anksiozna motnja.
Da bi razumeli, kako se razvija, morate prebrati osnovne
informacije v poglavju »Kako dolgotrajni strah, tesnoba in stres vplivajo na
telo« na strani 180.
2. in 3. stopnja stresa spremenita način, kako centralni
živčni sistem obdeluje senzorične informacije, ki prihajajo iz vašega črevesja.
Živcem, ki stimulirajo vaše debelo črevo, centralni živčni sistem, ki je pod
nadzorom hipotalamusa v vaših možganih, naroči, kaj naj storijo. Ne pozabite,
da je hipotalamus povezava med umom in telesom – vaše misli pretvarja v fizično
reakcijo. Ko imate dolgotrajni strah, tesnobo in stres v svojem miselnem
življenju, hipotalamus spremeni način delovanja centralnega živčnega sistema.
To povzroči neravnovesje v centralnem živčnem sistemu, kjer se živcem, ki
stimulirajo vaše črevesje, pošiljajo »napačna navodila« – ena od posledic
tega je nepravilno delovanje ali napačno delovanje živcev. Vztrajna
stimulacija črevesne stene zaradi napačno vzburjenih živcev povzroča draženje
in vnetje sluznice. Vnetje poškoduje sluznico črevesne stene, kar
povzroča nastanek razjed.
Zdravniki pogosto predpisujejo azotiprin in steroide, kot
je Predisone, za zdravljenje ulceroznega kolitisa. Ta zdravila ne pozdravijo
ulceroznega kolitisa, temveč so le oblika obvladovanja bolezni in pogosto
otežujejo bolezen z neželenimi stranskimi učinki, kot je povečano tveganje za
okužbe, ker je imunski sistem zaviran.
Edini način za resnično izkoreninjenje ulceroznega
kolitisa je spopadanje s strahom in tesnobo, ki ga povzročata. Obrnite se
na stran 523.
Crohnova bolezen
Crohnova bolezen je vnetje celotne debeline črevesne
stene in lahko prizadene kateri koli del prebavil.
To je posledica
ekstremnega samo-zaničevanja, sovraštva do sebe, pomanjkanja samozavesti,
krivde in/ali želje po izpolnitvi pričakovanj drugega.
Crohnova bolezen prizadene posameznike, ki so lažni
nosilci bremen. Sovražnik jim je dal lažen občutek odgovornosti za
težave drugih ljudi.
Ker ne morejo nadzorovati ali odpraviti težav drugih
ljudi, ali ker se druga oseba ne pozdravi ali ne počne tistega, kar mislijo, da
bi morala početi, se pogreznejo v krivdo in se krivijo za neuspeh drugih. Imajo
»Kristusov kompleks«, kjer se počutijo odgovorne, da so Odrešenik drugih.
Da bi razumeli Crohnovo bolezen, morate najprej
pridobiti osnovno razumevanje avtoimunskih bolezni.
Preden nadaljujete z branjem tega razdelka, preberite
poglavje na strani 200. Karkoli se dogaja v vašem miselnem življenju,
vaši možgani pretvorijo v fizično reakcijo. Kot ste prebrali v poglavju o
avtoimunskih boleznih, ko se duhovno napadete z mislimi o samo-sovraštvu, samo-zaničevanju,
samo-obsojanju in/ali krivdi v svojem miselnem življenju, se vaše telo (imunski
sistem) odzove z napadom na lastno tkivo. V vašem primeru so celice vašega
imunskega sistema napadle sluznico in steno vašega črevesja.
Celice, ki jedo (imenovane makrofagi) v steni vašega
črevesja, pošljejo prenašalce, imenovane faktor tumorske nekroze alfa (TNF-a)
in interlevkin 1 (IL-1), da pokličejo drugo vrsto celic, ki jedo (imenovanih
nevtrofilci), nevtrofilci pa se nato pritrdijo na sluznico črevesne stene in
vstopijo v tkivo v steni.
Prenašalec TNF-a povzroči, da se oseba počuti zelo slabo
(oseba dobi vročino, noče jesti in to povzroči bolezen kosti). Prenašalec IL-1
aktivira celice T, ki nato aktivirajo mastocite. Ne pozabite, da mastociti
proizvajajo kemikalije, ki povzročajo vnetje. Zato vnetje v črevesni steni
povzročajo celice, ki jedo (nevtrofilci) in mastociti, ki sproščajo strupene
kemikalije, ki poškodujejo tkivo črevesne stene. Poškodba črevesne stene zaradi
vnetja povzroči nastanek razjed.
Običajno makrofagi in celice T preprečijo, da bi ta vrsta
vnetja trajala predolgo in povzročala škodo. Toda pri genetsko
predisponirani osebi (ne pozabite, da je Chronova bolezen lahko genetsko
podedovana) in ko se oseba duhovno napada z mislimi o samo-sovraštvu, samo-zaničevanju
in krivdi – makrofagi in celice T ne delujejo tako, kot bi bili zasnovani – se
obrnejo proti vam in napadejo vaše lastno telesno tkivo.
Zdravniki pogosto predpisujejo azotiprin in steroide, kot
je Predisone, za zdravljenje ulceroznega kolitisa. Ta zdravila ne ozdravijo
ulceroznega kolitisa, so le oblika obvladovanja bolezni in pogosto otežujejo
bolezen z neželenimi stranskimi učinki, kot je povečano tveganje za okužbe, ker
je imunski sistem zaviran.
Molite z mano: »Oče,
kesam se, ker sem nasedel sovražnikovim lažem, ki me vodijo v sovraštvo do sebe
in krivdo, in prosim za odpuščanje. Osvobajam se krivde, samoobtoževanja in
lažnega občutka odgovornosti za druge. Prevzemam oblast nad duhom smrti in
duhom slabosti, ki se je sprostil zaradi krivde in sovraštva do sebe, da bi
napadel moje debelo črevo in povzročil kronično bolezen – v Jezusovem imenu ti
ukazujem, da odideš! V Jezusovem imenu ukazujem imunskemu sistemu, naj preneha
napadati debelo črevo, in ukazujem, da se sluznica in stene mojega prebavnega
sistema ozdravijo!«
Ko gre za
nizko samozavest in sovraštvo do sebe, morate prenoviti svoj um. Z drugimi
besedami, spremeniti morate način, kako razmišljate o sebi, in se videti tako,
kot vas vidi Bog. To izhaja iz spoznanja, kdo ste v Kristusu. Obrnite
se na stran 498.
Razjede na želodcu
Da bi razumeli razjede na želodcu, morate najprej
prebrati poglavje »Kako dolgotrajni strah, tesnoba in stres vplivajo na vaše
telo« na strani 180, kjer so pomembne osnovne informacije.
Razjeda na želodcu nastane, ko je zaščitna sluznica
želodca poškodovana. V tej zaščitni sluznici je luknja, spodnje meso
želodčne stene pa je izpostavljeno želodčni kislini. Funkcija želodčne kisline
je pomagati pri prebavi hrane, ki jo zaužijete. Ko pa pride v stik z mesom vaše
želodčne stene (ki ni več prekrita z zaščitno sluznico), ga opeče (kar lahko
povzroči bolečino), tako kot bi vam kislina v bazenu, ki bi jo vlili na roko,
opekla kožo.
Uporaba protibolečinskih in protivnetnih zdravil (npr.
Aspirin, Brufen itd.) dlje časa (več kot 10 dni), prekomerno uživanje alkohola
in kajenje lahko poškodujejo zaščitno sluznico želodca, kar nato povzroči
razjedo.
Kajenje in zloraba alkohola imata svoje duhovne
korenine in sta obravnavana v poglavju o odvisnostih.
Če ves čas jemljete protibolečinska zdravila – kaj je
razlog? Ukvarjajte se z duhovnimi koreninami bolezni, ki povzroča vaše
bolečine.
75 do 95 % razjed na želodcu povzroča bakterija
Helicobacter pylori. Več kot 50 % ljudi ima to bakterijo v želodcu, vendar ne
povzroča razjede. To je zato, ker vaš imunski sistem običajno ščiti vaše
telo pred boleznimi tako, da ubija bakterije in druge škodljive snovi, preden
lahko povzročijo okužbe.
Vendar pa obstajajo stvari, ki lahko motijo delovanje vašega imunskega sistema. Ko vaše miselno življenje prevladujejo strah,
tesnoba in stres, vaše
telo preide v 2. in 3. fazo stresa. V tem toksičnem stanju so v krvnem obtoku visoke ravni stresnega hormona
kortizola, ki ubija celice imunskega sistema in preprečuje nastajanje novih celic. Zdaj,
ko je vaš imunski sistem oslabljen, imate malo obrambe pred bakterijo
Helicobacter pylori, ki lahko okuži želodčno sluznico, kar povzroči vnetje in
razjedo.
Poleg tega visoke ravni kortizola v 2. in 3. fazi
stresa spodbujajo povečano proizvodnjo želodčne kisline. Kortizol tudi
preprečuje rast zaščitne sluznice želodca. Povečana želodčna kislina in manjša
zaščitna sluznica v želodcu dodatno prispevata k razvoju razjede na želodcu.
Zdravljenje razjed na želodcu:
Zdravila so sprva potrebna, ker imajo razjede na želodcu
nevarne zaplete, kot so krvavitve, ki lahko povzročijo anemijo in nizek krvni
tlak (kar lahko povzroči kolaps).
Razjeda lahko poči (tj. luknja, ki jo povzroči bakterija
H. Pylori, lahko preide skozi celotno želodčno steno), kar je smrtno nevarno.
Zato priporočam, da kratkoročno jemljete antibiotike in omeprazol, da se
zavarujete in se spoprimete z bistvom težave, ki sta strah in tesnoba v
vašem miselnem življenju.
Za uničenje bakterije Helicobacter Pylori je potrebno
2-tedensko zdravljenje z dvema različnima antibiotikoma. Antibiotika, ki jih
morate jemati, sta: • Metronidazol (400 mg trikrat na dan) in amoksicilan (500
mg trikrat na dan).
Če ste alergični na penicilin, namesto amoksicilana
vzemite klaritromicin (250 mg dvakrat na dan). Te antibiotike lahko dobite
le na zdravniški recept.
• Prav tako morate 2 tedna jemati omeprazol (20 mg
dvakrat na dan). To bo zmanjšalo količino kisline, ki jo proizvaja želodec. Z
uničenjem bakterij z antibiotiki in zmanjšanjem količine kisline v želodcu
boste razjedi dali možnost, da se zaceli.
Izogibajte se alkoholu in protivnetnim zdravilom, saj
bodo ta sredstva poslabšala razjede na želodcu.
Beseda previdnosti:
Na voljo je veliko antacidov, ki so na voljo brez recepta
in lajšajo simptome razjed na želodcu in refluksa. Toplo priporočam, da jih
ne jemljete, ker povzročajo odvisnost, z drugimi besedami, na koncu jih boste
jemali ves čas. Razlog je v tem, zakaj: antacidi nevtralizirajo želodčno
kislino, kar nato povzroči simptomatsko olajšanje. Vendar pa mnogi antacidi
vsebujejo kalcij. Kalcij spodbuja črpalko (imenovano protonska črpalka) v
želodčni steni, ki proizvaja kislino. Zato dolgoročno antacidi povzročajo
povečano proizvodnjo želodčne kisline.
To lahko vodi do še več razjed, zato jemljete več
antacidov, kar vodi do povečane proizvodnje želodčne kisline, več razjed. . . Vidite
vzorec? Navsezadnje zdravila niso rešitev. Dolgoročno, če se ne zdravi
duhovni vzrok (strah in tesnoba), so zdravila izguba časa, ker se bodo razjede
vedno znova vračale.
Tukaj je neposreden citat iz enega od mojih medicinskih
učbenikov: »Po zdravljenju z zdravili, ki bodisi zmanjša želodčno kislino
bodisi izkorenini H. pylori, se po 6 do 12 mesecih pogosto pojavi ponovitev in
očitno zdravila ne spremenijo temeljnega poteka bolezni.« (De K Sommers,
Farmakologija, 1. izdaja, str. 329).
Trajna izkoreninjenje želodčnih razjed zahteva
odstranitev strahu in tesnobe iz vašega miselnega življenja.
To je zato, da se lahko prekine stresna reakcija 2. in
3. stopnje. Nato se bo raven kortizola normalizirala in celice imunskega
sistema bodo dobile priložnost, da se ponovno razmnožijo in vrnejo v polno moč.
Nato bo imunski sistem lahko uničil bakterijo Helicobacter pylori in želodčna
sluznica se bo lahko zacelila in potem bodo razjede stvar preteklosti. Zato
se obrnite na stran 523 in se spopadite s težavami, ki vam jemljejo mir.
Ni komentarjev:
Objavite komentar