E.W. Kenyon
Jezus vas je že ozdravil duhovno
Kako to prenesti v fizično?
Naj vam povem nekaj, kar je popolnoma spremenilo moj
pogled na zdravljenje. Gre za to, da bolezen, prava fizična bolezen, ni le
fizična težava. To se morda sprva sliši čudno, ampak ne odidite proč. Kar sem
razumel je tole.
Bolezen je bila ozdravljena duhovno, ne fizično. In samo
ta resnica je ključ do tega, zakaj se toliko ljudi še danes bori z boleznimi, čeprav
jim ozdravljenje v Kristusu že pripada.
Veste, dolgo časa smo z boleznijo ravnali, kot da gre le
za biološko okvaro, kot je okvara avtomobila ali kratek stik v žici. In, ja, na
prvi pogled je videti tako. Tvoje telo reagira. Organi odpovedo. Pojavi se
bolečina. Pojavijo se simptomi. Kaj pa če bi vam rekel, da so to le zunanji izrazi
nečesa globljega, nečesa duhovnega.
Naj povem takole.
Ko je Jezus šel na križ, ni nosil samo tvoje grehe, tudi
tvoje bolezni je nosil. To ni metafora. Gre za pravno odrešilno dejanje.
V Izaija 53:5 piše: »On pa je
bil ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd.
Kazen za naš mir je padla
nanj, po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.«
Ampak tukaj je tisto, kar me je presenetilo. Te rane niso
bile samo fizično bičanje iz strani Rimskih vojakov. To so bili tudi duhovni
udarci, udarci, ki jih je Njegovemu duhu zadala Božja pravičnost.
Z A K A J ?
Ker korenina bolezni ni v mesu. Je v človekovem padcu v
greh. To je v duhovnem področju. Ko ljudje na zdravljenje gledajo kot zgolj na
medicinsko vprašanje, vzamejo to tableto, zdravijo tisti organ, spregledajo pa
globljo resnico.
Ozdravitev ni nekaj, za kar bi morali prositi Boga. To ni
nekaj, kar si zaslužimo z dovolj vere, ali dobrim vedenjem. To je nekaj, kar je
bilo duhovno že urejeno na križu, tako kot znamenje.
Zdaj pa pride na vrsto praktična stvar.
Ko spoznaš, da je bolezen v svoji korenini duhovna, nehaš
poskušati, da bi jo ozdravil samo s fizičnimi orodji. Nehaš razmišljati: »Če
lahko le dobim pravega zdravnika, pravo diagnozo, prava zelišča, ali terapijo.
Ta stvar ni napačna. Ima svoje mesto, VENDAR SE
NE MORE SPOPASTI S KORENINO, KER KORENINA NI FIZIČNA.
Naj vam povem resnično zgodbo.
Nekoč sem molil z nekom, ki se je leta boril z boleznijo.
Nič ni delovalo. Ne zdravila, ne diete, celo operacije ne. Ko sva skupaj preučevala Besedo, še posebej tiste verze,
ki govorijo o Jezusu, ki nosi naše bolezni, Izaija 53, Matej 8:17, se je v
njenem duhu nekaj zares, zares, zares zgodilo. Spoznala je, da njeno
ozdravljenje ni nekaj, kar je v prihodnosti, ampak nekaj, kar se je končalo v
preteklosti. In takoj, ko je verjela in to resnično sprejela, ne le
intelektualno, ampak globoko v svojem duhu, ji je sledilo tudi telo. Beseda se
je pokazala za resnično.
Njegova Beseda pravi, da je poslal Besedo in jih ozdravil.
On je poslal čudež. On ni poslal zdravila. On je
poslal Besedo. Zakaj? Ker je Beseda orodje, ki deluje v duhu. In če je bolezen
duhovne narave, potem mora rešitev priti iz duhovnega področja. Vem, da
to ni lahko dojeti, še posebno če tvoje telo kriči nate s simptomi. Bolečina je
lahko glasna, močna. Ampak ne delaj napake, da je
to, kar čutiš bolj resnično od tega, kar je rekel Bog. Tako sovražnik drži
ljudi v suženjstvu. Napelje jih, da poveličujejo fizično in zmanjšujejo
duhovno. Pomisli na to.
Tudi greh ni viden. Krivde ali obsodbe ne moreš videti z
očmi, ampak sta resnični in ljudi težita. Jezusu ni bilo potrebno fizično
odpravljati s krivdo. S tem se je spopadel v duhu. In zdaj lahko vsak, ki
verjame, hodi svobodno.
Enako velja za bolezen.
Obravnavana je bila v duhu. Zdaj lahko torej svobodno hodiš, čeravno
tvoji čuti tega še niso dohiteli. In to je velik del tega.
Naučite se, da se ne zanašate na svoja čutila. To je
težko. Od rojstva smo naučeni, da verjamemo temu, kar vidimo, slišimo, se
dotaknemo, okusimo, ali čutimo. Vendar duhovne resnice ne delujejo tako. Odpuščenega
ne čutiš dokler ne verjameš v to. Najprej verjameš, po tem pa ti mir preplavi
srce.
Enako je z ozdravljenjem.
Verjameš, da si ozdravljen, ne zaradi tega, kar pravi tvoje telo, ampak zato,
ker Beseda pravi, da je to že storjeno. In ko v to verjameš, ta duhovna resnica
začne delovati, učinkovati v vašem telesu.
Morda se sprašujete: »Prav, ampak kako naj pridem do te
točke vere?«
To je pošteno vprašanje.
Odgovor je preprost, ampak ne vedno enostaven. Obnavljaš svoj um. Prepojiš ga z
Božjo Besedo, dokler Resnica ne postane glasnejša od simptomov. Izgovarjaš
Besedo, razmišljaš o njej. V ogledalu Besede se ne vidiš kot bolna oseba, ki
poskuša ozdraveti, temveč kot nekdo, ki je bil ozdravljen pred več kot 2000
leti in zdaj to ozdravljenje uveljavlja v svojem telesu.
Tukaj je še nekaj, kar je
treba razumeti. Kar je Jezus storil, je bilo dovolj. Nič ni treba dodati temu,
kar je že storil. Nobenega dodatnega bičanja. Nobenega dodatnega
žrtvovanja.
Ko je rekel: »Izpolnjeno je,«
je to vključevalo tudi tvoje ozdravljenje. Če bi lahko pogledali v duhovno
področje, bi lahko videli, da je ozdravitev že vaša. Ne gre za to, da ti mora
Bog nekaj priskrbeti, gre za to, da vidiš, kaj ti je že bilo dano.
Vem, da bi nekdo lahko sedaj rekel: »No, če sem sedaj res
ozdravljen zakaj sem še vedno bolan?« To je kot, da bi vprašali: »Če sem
pravičen, zakaj se še vedno počutim krivega?«
Ali pa: »Če mi je odpuščeno, zakaj še vedno delam napake?«
Ker tako kot pri odpuščanju od greha, mora biti tvoje
ozdravljenje sprejeto. Začne se v tvojem
duhu, nato pa se prelije v tvoje telo, ko se tvoj um uskladi z resnico. Zato je
tako ključnega pomena, da prenehamo kot dokaz obravnavati simptome. Hudič rad
kaže na simptome. On pravi: »Glej, bolečina je še vedno prisotna. Nisi
ozdravljen.«
Odgovoriti mu moraš tako, kakor je storil tudi Jezus, z
Besedo: »Po Njegovih ranah sem bil ozdravljen.« Pretekli čas. Končano.
Poravnano.
Naj ti povem, da ignoriranje simptomov ni zanikanje. Ne
gre za pretvarjanje, da ne obstajajo. To pomeni, da jim nočemo dati oblast nad
tem, kar je Bog že razglasil za resnično. To ni neumnost. To je vera. In vera
je jezik nebes.
Naj ti pokažem nekaj lepega. Ko je Jezus nosil tvojo
bolezen, to ni bilo simbolično. Bilo je resnično. Pravzaprav je v Svojem duhu
nosil breme, bolečino in muko bolezni. Zato Izaija pravi, da je bil popačen, da
se je težko razpoznala Njegova človeškost. To ni bilo samo zaradi bičanja iz
strani Rimljanov. To je bolezen storila njegovemu duhu. Izgledal je manj kot
človek. Postal je greh, postal je bolezen. Vse je postalo grdo in prekleto, da
bi mi lahko hodili v lepoti in blagoslovu.
Zakaj bi šel skozi vse to, da
bi ti ostal-a bolan-na? Zakaj bi tako strašno trpel, če ozdravljenje ni bilo
namenjeno tebi?
Vidite, Bog se ni ukvarjal z boleznijo samo površinsko.
Šel je do korenin. Zdrobil ga je pri Njegovem duhovnem viru. In zdaj je tvoja naloga, da ne poskušaš ponovno premagati
nekaj, kar je bilo že premagano zate, ampak da uveljaviš zmago, ki je že tvoja.
Zato ne molimo: »Bog, prosim, ozdravi me.« Namesto tega
rečem: »Hvala Ti, Oče, da sem bil po Jezusovih
ranah ozdravljen. Prejemam, kar je moje in na tem stojim. Priznam to. Varujem
svoje srce, pred strahom in dvomom.«
In ko se bolečina vrne, ne delam panike. Grem naravnost
nazaj k Božji Besedi. Tako delujejo duhovne stvari. Ne loviš rezultatov. Držiš se resnice in resnica prinaša rezultate.
Torej, to želim, da storiš.
Vrni se k Izaiju 53. Beri ga počasi, beri ga, kot da je pismo namenjeno tebi.
Predstavljaj si svojo bolezen, ki je položena Nanj. Predstavljaj si ga
pretepenega, da bi bil ti lahko ozdravljen, celovit. Pusti, da se to vpije, ne
samo v tvoj um, ampak v tvojega duha.
»Izgovori to. Priznaj. Tudi
če se tvoje telo ne strinja, se strinja tvoj duh. In tvoj duh je tam, kjer se
začne ozdravljenje. To pomeni hoditi po veri. Ni mistično ali zapleteno.
Preprosto pomeni verjeti, da je to, kar je rekel
Bog bolj resnično kot to, kar pravi tvoje telo in neusmiljeno stati na tem,
dokler se ozdravitev ne zgodi.«
Postane vidno tvoje v tvojem telesu. To se bo zgodilo,
ker se Resnica vedno manifestira.
Ozdravitev ni nekaj, kar si zaslužiš. Ozdravitev
je nekaj, kar uveljaviš. Zato nekaj
iskati zunanje dokaze in začni stati na notranji resnici, ker ozdravitev ni na
poti. Ona je že tukaj.
Postavili smo temelje, da je
ozdravitev duhovna resničnost, ki jo je že zagotovila Kristusova žrtev.
Pogovorimo se o življenju v
tej Resnici.
Za mnoge vernike ni bilo vprašanje, ali dvomijo v Božjo
moč. Gre za to, da jih niso nikoli naučili, kako
počivati v Njegovem dokončanem delu.
Večina vernikov pristopa k ozdravitvi na enak način kot
svet; BORIJO SE ZANJO. TRUDIJO SE ZANJO.
POSTIJO SE. PROSIJO ZANJO. HODIJO NA SREČANJA ZA PREBUJENJE. In čeprav Bog v
Svojem usmiljenju pogosto sreča te ljudi na takšnih mestih, si ne želi, da bi
Njegovi otroci živeli tako.
OZDRAVITEV NI NAGRADA, KI JO OSVOJIŠ, AMPAK TVOJA
DEDIŠČINA V KRISTUSU.
Pomisli na to takole. Če bogat oče zapusti svojemu sinu v
oporoki dediščino, ta otrok ne prosi za tisto, kar je že njegovo. Zahteva jo. V
banko vstopi z dokumentacijo in reče: »Tukaj sem, da prejmem, kar mi pripada.« Ne
tarna, ne paničari, ne prosi očeta ponovno za tisto, kar mu je že dal.
Preprosto to legalno vzame.
TOČNO TAKO DELUJE OZDRAVLJENJE. Križ je bil vaša pravna
dokumentacija. Beseda je vaša pogodba. Ni vam potrebno prositi nebes za tisto kar
je že bilo položeno na vaš duhovni račun. Preprosto morate to dvigniti z vero.
Kako torej dvignete denar?
Odprete usta. Izpoved je način, kako dvignemo denar iz
duhovnega področja. VERA GOVORI, NE JOKA, NE MOLEDUJE, NE STOKA, NE
PRITOŽUJE SE. I Z J A V L J A!
Zato Rimljanom 10:10 pravi: »10
S srcem namreč verujemo, in tako smo deležni pravičnosti, z usti pa
izpovedujemo vero, in tako smo deležni odrešenja.«
Beseda odrešenja v Grščini vključuje tudi ozdravljenje,
ne le odrešitev, odpuščanje grehov, ne le Nebesa, ampak osvoboditev iz vsake
spone, oblike suženjstva, vključno z boleznijo.
Kaj torej rečejo vaša usta, ko pride bolečina? Ko
simptomi kričijo glasneje kot pridiga, ki ste jo slišali prejšnjo nedeljo, se
tu guma sreča s cesto? To ni dovolj, da bo poznal Resnico. Moraš jo izgovoriti.
Povej z mano: »Po Njegovih
ranah sem bil ozdravljen.« Če sem bil ozdravljen, sem bil
ozdravljen.
Morda čutim bolečino, vendar ne izpovedujem bolečine, izpovedujem
Besedo. Moje telo bo dohitelo mojega duha, ker Beseda ne more zgrešiti. To ni
slepa pozitivnost. To je drzna svetopisemska vera. To pomeni stati na skali, ko
divja nevihta. To pomeni, da se odločiš, da se postaviš na Božjo stran, ko te
čutila hočejo povleči v strah.
Pojdimo globlje
Razlog, zakaj se toliko kristjanov bori z boleznijo ni v
tem, da ozdravitev ni resnična, gre za to, ker ne
verjamejo, da je zdaj ozdravitev njihova. Verjamejo, da Bog lahko, vendar niso
prepričani, da bo. Ali še huje, niso prepričani, da jo je že. Toda Jezus
se ne bo vrnil na križ. Ne bo več nosil ran. Ne bo prevzel nobene bolezni več.
Izpolnjeno je.
Težava zdaj ni v Bogu. V naših mislih je. Zato nam Rimljanom
12:22 pravijo, naj obnovimo svoj um. Težava ni v vašem duhu. Če ste ponovno
rojeni, se vaš duh že strinja z Bogom. Težava je v vašem razmišljanju. Vaš
um je tisti, kjer se bitka dobi ali izgubi. Če vaš um ni obnovljen z resnico
o vašem ozdravljenju, boste vsakič znova podlegli strahu, dvomu in mesenemu
razmišljanju.
Naj vam dam primer.
Predstavljajte si, da vaša hiša gori, pridejo gasilci in
ogenj pogasijo. Ognja ni več, obstaja pa pena. Škoda je še vedno vidna. Kaj pa
če bi še vedno govorili: »Ogenj še vedno gori, čeprav plamenov ni več.
Prezirali bi dejstvo, da je prava grožnja minila. Ukvarjate se le še z ostanki.
Tako delujejo simptomi.
Z boleznijo se je Bog spopadel na Kalvariji. Sovražnik bo
poskušal pustiti ostanke, občutke, rezultate testov, čeprav je ogenj že
ugasnil. Ozdravljenje je že urejeno. Niste bolni, a se poskušate ozdraviti.
Ozdravljeni ste. Upirate se laži. To je radikalen premik identitete. Vendar ga
morate storiti.
Naredi to.
Nisi bolan človek, ki upa na
čudež. Ti si ozdravljen človek ki uveljavlja svoje zakonite pravice, v
Kristusu. Ti si Božja pravičnost, v kateri prebiva Sveti Duh, opran s
krvjo, posajen v nebeških krajih, in ozdravljenje ti pripada.
Ko se torej pojavijo simptomi ne misli: »O, ne, spet sem
bolan.«
Reci: »Ne, temu se upiram, stojim za Besedo. Uveljavljam
svojo zmago. V Jezusovem imenu ukazujem temu lažnemu simptomu, naj takoj
zapusti moje telo.«
Zakaj?
Ker vaše telo nima zadnje besede, temveč jo ima duh.
Pogovorimo se malo več o tem, kaj se je točno zgodilo na
križu. Kajti bolj kot to razumete, bolj prepričani postajate, da je ozdravljenje
že vaše.
Izaija 53 nam pravi, da je
bil Jezus ranjen zaradi naših prestopkov, strt zaradi naših krivd, in po
Njegovih ranah smo bili ozdravljeni.
To ni poezija, to ni hiperbola, to je bila zakonita
zamenjava.
Jezus ni samo prevzel kazni. Postal je to, kar smo bili
mi.
Postal je grešen, da bi mi lahko postali pravični.
Postal je bolan, da bi mi lahko postali ozdravljeni in
celoviti.
Postal je šibek, da bi mi lahko postali močni.
Ločil se je od Očeta, da bi se mi lahko za večno združili
z Njim.
Ko je Bog naložil vaš greh in bolezen Nanj, na Jezusa, je
to storil enkrat za vselej. Vašo bolezen je sodil v Kristusovem telesu. Ni je
spregledal, obsodil jo je. Kaznoval jo je.
Kako bi lahko Bog spet
naložil to bolezen na vas? To bi bila kršitev Božje pravičnosti. Bog tega ne
stori. Greha ali bolezni ne kaznuje dvakrat.
Če je bolezen nosil Jezus, je ne moreš nositi tudi ti.
Zato sprejeti bolezen ni znak ponižnosti. Ni duhovna
zrelost, če rečeš: »Bog me hoče iz tega nekaj naučiti.« Učno orodje Nove zaveze
je Beseda, ne bolezen.
Da, Bog lahko odkupi tvojo bolečino, lahko iz nje izvleče
dobro, vendar ne zamenjuj tega, kar dopušča, s tem, kar hoče.
NJEGOVA VOLJA JE VEDNO IN
VSAKIČ OZDRAVLJENJE IN KRIŽ JE DOKAZ ZA TO.
Spomni se Apostolskih del 10:38: »38
Poznate stvari, ki so se zgodile po vsej Judeji, začenši v Galileji po krstu,
ki ga je oznanjeval Janez . 39 Kako je Bog mazilil Jezusa iz Nazareta s Svetim
Duhom in z veliko močjo. On je hodil naokoli, delal dobro in ozdravljal vse,
ki jih je zatiral hudič, ker je bil Bog z njim.
Ozdravljenje je bil Jezusov odgovor na vse oblike
zatiranja. Niti enkrat ni rekel: »Ta bolezen je od mojega Očeta.« Niti enkrat.
Zato ne dovoli, da te kdor koli prepriča, da sprejmeš
to, za kar je Jezus že umrl, da bi to odstranil.
Če se trenutno boriš z boleznijo, ne pravim, da je to
tvoja krivda. Ne obtožujem te šibke vere, vendar vas vabim, da stopite v
resnico, da se nehate boriti za ozdravitev, in
začnete stati v njej. Da nehate prositi in da začnete razmišljati, ker boj ni
za ozdravitev; gre za uveljavitev tega, kar vam že pripada kot dediščina od
Boga Očeta, preko križa.
.jpg)
Ni komentarjev:
Objavite komentar