Michelle Strydom . 39. Del - ZDRAVLJENJE SE ZAČNE S POSVETITVIJO SRCA

 

ZDRAVLJENJE SE ZAČNE S POSVETITVIJO SRCA 

- 'NOBENA BOLEZEN NI NEOZDRAVLJIVA' 

– Michelle Strydom – 39.del

Prevod Zdravko Zapušek

To je njeno pričevanje: »Če bi jo vprašali, bi Candice rekla, da najmočnejše fizično zdravilno sredstvo, ki je na voljo, ni zdravilo. Je zdravo, duhovno srce in um.«

 

Candice, žena 50-letnega pastorja, je dobila uničujočo diagnozo metastatskega raka dojke. Ko so bolezen odkrili, se je bolezen že razširila po njenem telesu in napovedovali so ji le še nekaj mesecev življenja. Zaradi diagnoze sta z možem poiskala nasvet pastorja iz Georgie – Henryja Wrighta, čigar ministrstvo je usmerjeno v prepoznavanje duhovnih dejavnikov pri vzroku bolezni.

 

Med pogovorom se je Candice zavedala možnosti, da je zagrenjenost do druge ženske oslabila njen imunski sistem in jo naredila bolj dovzetno za raka. Zato je kmalu zatem prosila za odpuščanje in se spravila v odnosu z žensko, od katere se je odtujila.

 

Rak v njenem telesu se je spontano umiril kljub dejstvu, da ni nikoli spremenila prehrane, ni bila operirana in ni jemala nobenih zdravil, vključno s kemoterapijo.

 

Minilo je že vsaj 10 let, pa še vedno nima simptomov in se počuti odlično. Henry Wright ni molil zanjo, ko sta ga z možem poklicala. Učil jo je z znanjem, ki ga zdaj delim z vami iz Božje besede in medicinske znanosti. Omogočil ji je, da je prepoznala korenine svoje bolezni, da je lahko prevzela odgovornost in se pokesala Bogu.

 

Potem ko se je pokesala Bogu za svojo grenkobo in neodpuščanje, šla je k ženski in sklenila mir. Tako so bili zdaj izpolnjeni pogoji za ozdravitev po Božji besedi.

 

Ji je Bog odpustil? Da. Bog jo je osvobodil njenih strahov in grenkoba ter neodpuščanje nista več prevladovali v njenem miselnem življenju.

 

Zato se je prekomerna proizvodnja kortizola ustavila in interlevkin 2 jo je ozdravil. Zdaj ni bilo ničesar, kar bi uničilo interlevkin 2 ali druge celice ubijalke imunskega sistema. Tako je interlevkin 2 lahko zdaj prepoznal raka in njen imunski sistem ji je začel služiti v imenu Boga: interlevkin 2 in celice ubijalke so prepoznali in ubili vsako rakavo celico v njenem telesu, tudi tam, kjer se je že razširil, in pojedli vsak njihov delček, dokler ni izginil.

Danes je brez raka in nihče ni molil zanjo!

 

To se dogaja po vsem svetu, ko ljudje začenjajo razumeti, kaj govorita Bog in medicinska znanost. Prebujajo se. Se prebujate tudi vi?

 

Se v vašem srcu začenja razodetje kot delo Svetega Duha? Dokler pastorjeva žena ostane v odpuščanju, ne bo nikoli več zbolela za rakom in tudi ni.«

 

Sid Roth je v oddaji z naslovom »It's Supernatural« intervjuval Henryja Wrighta, kjer je pokazal fotografije »pred« in »potem« ženske z rakom na obrazu. Očitno je tumor, ko se je pokesala grenkobe in sovraštva do sebe, padel naravnost z njenega obraza na tla in v manj kot mesecu dni se je koža pod njim vrnila v normalno stanje. Tudi za to žensko ni nihče molil – preprosto se je pobotala z Bogom.

 

 

Potlačena čustva

 

 V poglavju »Soočanje z boleznijo z medicinskega vidika« pojasnjujem pomen izražanja čustev. Na tej točki preberite razdelek na strani 554 pod naslovom »Izrazite ta čustva«.

 

Oseba, ki je nagnjena k razvoju raka, potlači svoja čustva in zanika močne potrebe. Ponotranji bes, jezo in grenkobo, pa tudi svoje težave in slabosti. Zapre se vase, ker noče več biti prizadeta.

 

Včasih si nadene izmišljen nasmeh in uporabi vse vrste obrambnih mehanizmov, da skrije resnično bolečino v sebi. Teh občutkov ne izražata drugim.

 

V Jakobu 5:16 piše, da moramo drug drugemu priznati svoje napake. da bi bili ozdravljeni. Oseba, ki je nagnjena k razvoju raka, ne zaupa nikomur in zato pri spovedi ne uspe.

 

 

O b u p

 

Rak uspeva v ozračju žalosti. Včasih je v razvoj raka vključena izguba upanja in obup.

 

Glede na študije primerov, opravljene pri bolnikih z rakom, pogosto pride do izgube resnega ljubezenskega odnosa do 24 mesecev pred pojavom raka ali pa do nadaljnjega žalovanja in nerešenih vprašanj v zvezi z ljubezenskim odnosom.

 

To lahko vključuje tudi izgubo pomembne življenjske vloge ali namena, kot je odpustitev ali zavrnitev pri poklicnih prizadevanjih.

 

Oseba, ki zboli za rakom, se na izgubo, kakršna koli že je, odzove z globokimi občutki nemoči in brezupnosti. V bistvu gre za izgubo upanja ali odloženo upanje in nagnjenost k samopomilovanju.

 

Pregovori 13:12: »Odloženo upanje dela srce bolno, a ko se želja izpolni, je drevo življenja.«

 

To je neverjetna medicinska izjava: »Malignost na celični ravni je obup, ki smo ga doživeli biološko.« Možno je, da so številni raki stanje obupa, ki se manifestira in postane resnično, kjer se naše miselno življenje prevede v maligne celice. Dosežemo točko, ko je naša najgloblja potreba in želja, da se umaknemo iz življenja, in se zato odločimo za razvoj raka. To je resnica, čeprav jo morda težko sprejmemo in jo vztrajno zanikamo.

 

 

Povzdignite oči – ni prepozno!

 

Če so vam diagnosticirali raka, vas toplo spodbujam, da ne sprejmete oznake ali omejenega časovnega obdobja, za katerega so vam zdravniki rekli, da vam je še preostal. Če se boste temu vdali, boste postali točno to. »Kakršno človek misli v svojem srcu, takšen je.« (Pregovori 23:7).

 

Očitno ne smete zanikati, ampak morate priznati dejstva. Vendar obstaja upanje! Ne glejte na svoje simptome, besedo »neozdravljivo« in svojo prognozo ter sprejmite vse to kot resnico.

 

Spodbujam vas, da raje živite po veri in ne po videnju ter si prizadevate za ozdravitev kljub temu, kar govori vse v fizičnem svetu.

 

Jezus je v Mateju 9:29 rekel: »Po vaši veri, zaupanju in zanašanju [na moč, ki je vložena vame] se vam zgodi.«

 

Biblija pravi, da ga bo človekov duh podpiral v njegovi bolezni: Pregovori 18:14: »Močan duh človeka podpira v telesni bolečini in stiski, slaboten in potrt duh pa, kdo more dvigniti ali prenesti?« V prevodu King James: »Človekov duh bo podpiral njegovo bolezen, ranjen duh pa, kdo more prenesti?«

 

Nekaj ​​se mora zgoditi globoko v vas, da bi raka premagali, in to je, da morate imeti voljo do življenja!

 

Pravim ti: »Zbudi se, duh človeka! Vstani! Povzdigni oči! Zavzemi svoje mesto v deželi živih!«

 

Nekaj ​​se mora zgoditi globoko v tebi, da bi bil rak premagan, in to je, da moraš imeti voljo do življenja!

 

Ni dobro biti brezupen in poln obupa, ter samo čakati na fatalistični konec nekega sklepa.

 

Gospod je nekega dne Joyce Meyer izrekel fenomenalno izjavo: »Lahko se smiliš sam sebi ali pa si močan – odloči se.«

 

Smiliti se sam sebi je kot super lepilo, ki te bo privezalo na raka in te obdržalo v tvoji jami. Spodbujaj se v Gospodu – vstani, duh človeka! Vstani, sin ali hči Božja! Imaš čudovito usodo in Božji klic v svojem življenju, ki ga moraš izpolniti v svoji generaciji, kar je Bog videl od ustanovitve sveta!

 

Efežanom 2:10: »Saj smo Božje [lastno] delo [Njegova stvaritev], prerojeni v Kristusu Jezusu [na novo rojeni], da bi delali dobra dela, ki jih je Bog vnaprej določil (načrtoval) za nas [usmerjali poti, ki jih je vnaprej pripravil], da bi hodili po njih [živeli dobro življenje, ki ga je vnaprej pripravil in uredil za nas].«

 

Šele ko boste izpolnili ta klic, lahko odložite svojega duha, aleluja!

 

Psalm 30:9: »Kaj koristi moja kri, ko grem dol v jamo (grob)? Ali te bo prah hvalil? Ali bo ljudem oznanjal tvojo resnico in zvestobo?«

 

Izaija 38:18: »Kajti šeol (kraj mrtvih) ne more izpovedati in iztegniti roke k tebi, smrt te ne more hvaliti in se veseliti; tisti, ki gredo dol v jamo, ne morejo upati na tvojo zvestobo [na tvoje obljube; njihova preizkušnja je končana, njihova usoda je zapečatena].«

 

Želim, da si to na glas poveš: »Ne bom umrl, ampak bom živel in oznanjal dela Gospodova!« (Psalm 118:17).

 

Ali Bog dobi kakšno slavo, če te prezgodaj izgubi s tega planeta? Bog te ne potrebuje v nebesih, preden se izteče tvoj določeni čas, ker v nebesih nimaš kaj početi pred časom. Če še nisi star 120 let, ni čas, da bi umrl – še vedno imaš delo za Boga.

 

Če si izgubil smisel življenja, moraš iskati Boga, dokler ga spet ne najdeš. Ne moreš se upokojiti – moraš se znova zagnati! Bog te lahko močno uporabi, če se mu le daš na voljo. Če pogledaš vse junake v Svetem pismu, ki so za Boga storili velika in mogočna dela, so bili sprva nihče. Mnogi od njih so bili stari več kot 80 let, še preden so sploh začeli služiti (na primer Abraham in Mojzes).

 

Samo pred Boga moraš iti in reči: »Uporabi me, Gospod, na voljo sem. Vzemi me takšnega, kot sem, vse, kar imam, ti dam ...« 2 Kroniška knjiga 16:9a: »Kajti oči Gospodove preletavajo vso zemljo, da bi se izkazal močan v prid tistim, katerih srce je popolnoma naklonjeno njemu.«

 

 

Naj ti malo povem o tem, kdo si kot otrok v Kristusu:

 

Želim, da si to na glas poveš:

»Jaz sem zmagoviti premagovalec (1 Janez 5:4; Razodetje 2:11).

Sem mogočna ženska ali pogumen mož, prvak, ki premaga vse, ki ima dostojanstvo in čast. (Sodniki 6.12).

Sem več kot zmagovalec. (Rimljanom 8:35)

V vsem dosegam izjemno zmago (Rimljanom 8:37) in v vsem me Bog vodi do zmage v Kristusu. (2 Korinčanom 2:14)

Skozi svojo združitev z Bogom sem močan v Gospodu in v moči njegove moči. (Efežanom 6:10).

Imam moč za vse v Kristusu, ki me opolnomoči. Pripravljen sem na vse in sem kos vsemu po Njem, ki mi vliva notranjo moč. (Filipljanom 4:13)

Ker verujem v Boga, se nanj zanašam, mu zaupam in se zanašam nanj, delam stvari, ki jih je delal Jezus, in še večje stvari bom storil, kajti njegov Duh v meni ne pozna meja. (Janez 14:12–14)

Zato verujem, da je vse mogoče in da nič ne omejuje Svetega v meni. (Filipljanom 4:13).

Kakor je Jezus, sem tudi jaz na tem svetu (1 Janez 4:17).

In neizmerna, neomejena in presežna Božja moč je v meni! (Efežanom 1:19).

Ista moč, ki je obudila Jezusa od mrtvih, živi v meni! (Efežanom 1:20).

 

Ista moč, ki je obudila Jezusa od mrtvih in premagala grob, je v tebi! Neizmerna, neomejena in presežna Božja moč je v tebi! Čas je, da odkriješ svoj potencial kot Božji otrok! Z Božjo močjo v sebi imaš dobesedno potencial pretresti narode, kaj šele premagati raka!

 

Si pripravljen upreti se človeškemu duhu in biti to, v kar te je Bog poklical?

 

Ne dovolite hudiču, da vam oropa usode tako, da vam skrajša življenje – agresivno si vzemite nazaj tla, ki vam jih je vzel. Postati morate agresivni do obstoja raka in se spopasti s težavami, ki ga povzročajo.

 

Z Božjo močjo v sebi imate dobesedno potencial, da pretresete narode, kaj šele, da premagate raka! Amen!

 

Velik del mojega razumevanja bolezni z duhovnega vidika, vključno s tem poglavjem o raku, izvira iz učenja pastorja Henryja Wrighta. Ima mednarodno službo, kjer se z njim zdravniki in bolniki po vsem svetu posvetujejo glede bolezni. Na njegovo ozdravitveno službo in hojo z Bogom je močno vplivalo pričevanje njegove matere o ozdravitvi od raka.

 

Angus Buchan ima rek: »Pogoj za čudež ni težava, ampak nemožnost.«

 

Njegova mati je bila na smrtni meji. Zdelo se je, da ni upanja. Zdravniki ji niso mogli nič več pomagati. Nato je doživela srečanje z Vsemogočnim Bogom, pri katerem ni nič nemogoče. Neposredno citiram Henryja Wrighta, ko je pripovedoval to zgodbo:

 

»Ko sem bil še v maternici, je umirala za fibrosarkomom. Njena mama je umrla za rakom kmalu po rojstvu. Mamin rak je hitro rasel in bil je smrtonosen. Ovil se je okoli njene jugularne vene (glavne vene na vratu), gor in dol po vratu in v bazo možganov. Ko sem bil star dva meseca, je bila popolnoma paralizirana in ni mogla skrbeti zame, zato so najeli varuško. Moja starša sta bila duhovnika. Bila sta pionirska pastorja v Hatfield's Pointu v New Brunswicku v Kanadi.

 

Mama je umirala in ni bilo upanja. Ničesar niso mogli storiti. Operacije ni bilo. Bilo je nemogoče. Bilo je neozdravljivo. Le počakati je bilo treba, da umre. Vsi možje so molili zanjo, a ji ni bilo dobro. Kljub temu je vztrajala, da jo na cerkvene obrede nosijo na nosilih, da bi lahko ležala spredaj in bila del obredov. To je predanost.

 

Pred nekaj leti sva imela z ženo užitek večerjati z Leejem in Helen.« Boyd iz Hatfield's Pointa v New Brunswicku v Kanadi. Odraščal sem z njunim sinom Carlom in hčerkama. V tem pričevanju uporabljam njuna imena, ker sta bila očividca ozdravitve moje matere. Bila sta na tistem srečanju, ko je nevidni, živi Bog od nikoder segel dol in iz matere izpulil raka, kot da ga nikoli ni bilo.

 

Ni imela posebne prehrane, nobene operacije ali kemoterapije. Takrat nihče ni niti molil zanjo. Ta dva očividca sta mi povedala, da je bila to ena tistih služb, ki je nista mogla začeti. Nekateri od nas smo morda bili na takšni službi, kjer se nič ne dogaja. Na tej cerkveni službi je bil moški, ki je 20 let gojil zagrenjenost do drugega moškega na drugi strani mesta. Na tej mrtvi, mrtvi službi je stal pred cerkvijo in rekel:

 

»Ta služba je prekleta zaradi mene. 20 let imam v srcu zagrenjenost do človeka na drugi strani mesta in Bog ne bo blagoslovil mene, tebe ali kogar koli v tej cerkvi, dokler ne bom vsega naredil prav. Se vidimo kasneje. Odhajam od tod.«

 

Ta čudež je bil pogoj za to, da so se ljudje začeli kesati, drug drugemu. Ni težko vedeti malo o čudežih, za mojega očeta danes, bi rekel, že v tistem prvem letu zakona, je moja mama verjetno razvila ogromen napad grenkobe, ker sem imel zelo težkega očeta. O tem govorim zato, ker je ves kraj po tem izbruhnil v kesanju in odpuščanju. Na tistem srečanju, paralizirana in na nosilih, nihče ni molil zanjo. Bila je samo ona, Bog in tišina, vsi ostali pa so počeli, kar so počeli, ko se je nekaj zgodilo. Povezala se je z nevidnim Bogom, ne da bi se sploh potrudila.

 

Nekaj ​​se je zgodilo. Morda je odpustila mojemu očetu. Kdo ve, kaj je mislila? Brez pomoči je prišla z nosil, od paralizirane do ne-paralizirane, in tekla je po cerkvi ter kričala na ves glas: »Ozdravljena sem! Ozdravljena sem! Ozdravljena sem!«

 

Rekli so mi, da so ljudje imeli usta odprta, ko so jo gledali, kako teče naokoli in naokoli. Šla je k njim, jih prijela za roke in jih dvignila v nebo, rekoč: »Hvaljen naj bo!« »Hvaljen naj bo!« Živela je še 34 let popolnoma brez bolezni. Rak je izginil!

 

»To je pa pričevanje!« Pri Bogu ni absolutno nič nemogoče. On je zasnoval človeško telo in natančno ve, kako ga popraviti. Zvest je izpolnitvi svoje obljube o ozdravitvi, ko so izpolnjeni Njegovi pogoji. Kar je storil za tisto gospo, lahko stori tudi za vas. Biblija pravi, da Bog ne gleda na osebo (Apostolska dela 10:34).

 

Vendar pa imate tudi vi svojo vlogo – spopasti se morate s težavami, ki so sploh povzročile raka.

 

 

Razprava o specifičnih vrstah raka

 

Poleg vprašanj, o katerih smo razpravljali v ozadju raka na splošno, imajo nekateri raki zelo specifične duhovne korenine, ki so pojasnjene na naslednjih straneh. Ne morem razpravljati o vseh različnih vrstah raka, ker preprosto ni časa in prostora. Zato sem razpravljala predvsem o najpogostejših vrstah. Poleg tega, ko gre za raka, nimam vseh odgovorov. Še vedno se učim in upam, da bom v nadaljnjih izdajah te knjige imela več informacij. Vendar pa je ozadje raka na splošno na strani 257 pomembno za večino rakov, na strani 284 pa pojasnjujem, kako se spopasti s težavami, ki so povezane z rakom, ne glede na to, za kakšno vrsto raka gre.

 

 

Možganski tumorji pri otrocih

 

Prosimo, da si preberete ozadje raka na splošno na strani 257 tega poglavja, ki vsebuje bistveno osnovno znanje.

 

Pastor Henry Wright je dokumentiral dokaze o izginotju možganskih tumorjev pri otrocih z obravnavanjem duhovnih korenin, ki stojijo za njimi.

 

Glede na nove raziskave lahko virus, ki okuži približno 65 % otrok do 14. leta starosti, igra vlogo pri razvoju najpogostejše vrste malignega možganskega tumorja, ki ga najdemo pri mladih. Ta se imenuje virus JC.

 

Gre za virusno skupino, imenovano nevrotrofični polioma virusi. Običajno okuži zgornja dihala z delci v zraku na enak način kot prehlad. Je zelo pogost: od 65 do 70 % svetovne populacije je okuženih s tem virusom do 14. leta starosti, zato imamo ta virus v bistvu vsi v telesu. Virus ne povzroča nobene bolezni [nobenega raka, nobenih tumorjev niti pri otrocih], razen če je bolnikov imunski sistem oslabljen ali uničen. Otroci z možganskimi tumorji imajo večino časa podedovano genetsko napako. V ozadju raka na splošno sem pojasnila, da lahko virus sproži genetsko napako. Pojasnila sem tudi, da se rak lahko razvije, ko je imunski sistem uničen. Imunski sistem je mogoče uničiti zaradi visokih ravni stresnih hormonov, kot je kortizol.

 

Otroci se lahko rodijo z okvarjenim imunskim sistemom. To povzročijo matere, ki so imele med nosečnostjo visoke ravni stresnih hormonov zaradi konflikta v zakonu, življenju ali doma. Nedavne raziskave so pokazale, da obstaja »kortizolno pranje«, ki otrokove možgane izpira s tem stresnim hormonom v porodnem kanalu. To takoj po rojstvu poškoduje otrokov imunski sistem. Ker je imunski sistem oslabljen, lahko virus sproži genetsko napako in začne se razvijati možganski tumor.

 

Če ste imeli otroka z možganskim tumorjem, prosim, ne dovolite hudiču, da te informacije uporabi kot obtožbo, da bi vas obsodil in okrivil. Krivda in obsodba prihajata od hudiča in ne rešita situacije, ampak vam bosta povzročili le še več zdravstvenih težav.

 

Poleg tega vas bo, če se boste užalili, to zaslepilo za resnico v načelih, ki jih želim deliti. Težava je v tem, da, kot pravi Ozej 4:6, propadamo zaradi pomanjkanja znanja. Zato moram učiti ta načela – ne morem se izogniti temu, da vam povem resnico, ker vas lahko razburi.

 

Informacije v tej knjigi so namenjene razkrivanju načrtov in strategij sovražnika, da vas ne bo mogel več oropati zaradi vaše nevednosti. Zato vas namesto, da bi se na to sporočilo odzvali z užaljenostjo ali krivdo in obsodbo, spodbujam, da ste hvaležni za to znanje in vpogled, saj zdaj veste, v čem je težava in s čim se je treba spopasti.

 

V poglavju o genetsko podedovanih boleznih sem omenila pričevanja, ko so starši prišli pred Boga in se pokesali greha, ki je povzročil bolezen, otroci pa so bili pogosto takoj ozdravljeni bolezni, ne da bi se v njihovem imenu sploh zgodila molitev za ozdravitev. Ko je prekletstvo na tej ravni prekinjeno, je neverjetno videti Božjo oskrbo in ozdravitev za otroke, ki še niso v starosti razumevanja. (Pred najstniškim obdobjem).

 

Biblija pravi, da otroke posvečujejo verujoči starši. 1 Korinčanom 7:14: »Kajti neverni mož je posvečen po ženi in neverna žena je posvečena po možu; sicer bi bili vaši otroci nečisti, zdaj pa so sveti.« KJV

 

 

Rak na pljučih

 

Prosimo, preberite si splošno ozadje raka na strani 257 tega poglavja, ki vsebuje bistveno osnovno znanje. Rak iz drugih tkiv in organov, zlasti v dojkah, ledvicah, maternici, jajčnikih, modih in ščitnici, se pogosto širi (metastazira) v pljuča. V tem primeru je duhovni vzrok odvisen od prvotnega raka.

 

Kašelj je najpogostejši zgodnji simptom pljučnega raka. Pogosto oseba izkašljuje kri ali gnojni izpljunek. Sprememba značaja »običajnega« kašlja kadilca, zlasti če je povezana z drugimi dihalnimi simptomi, je opozorilni znak za pljučnega raka. Včasih ima oseba težko dihanje, žvižgajoč zvok (stridor) pri vdihu ali hripav glas. Včasih se pojavijo bolečine v prsih, rami in rokah, če so prizadeti plevra (pokrivalo pljuč) in živci. Ko se rak razširi na požiralnik, ima oseba težave s požiranjem. Ko se rak razširi na druge dele telesa, lahko oseba doživi epileptične napade, spremembe osebnosti, zlatenico, bolečine v kosteh, kožne vozličke, utrujenost, anoreksijo in izgubo teže.

 

Najnovejše raziskave so pokazale, da je pljučni rak avtoimunska bolezen. Zato morate za razumevanje pljučnega raka najprej prebrati poglavje, ki pojasnjuje avtoimunske bolezni na strani 200. Brez izjeme se za vsako avtoimunsko boleznijo skriva nizka samozavest, sovraštvo do sebe, samo-zanikanje, obsojanje in/ali krivda.

 

Kajenje je odgovorno za več kot 90 % primerov pljučnega raka in prav to sproži avtoimunski odziv. Kajenje poveča tudi tveganje za številne druge vrste raka. Ko kadite, odpirate vrata duhu smrti, ker v svoje telo vnašate kemikalijo, ki lahko pomaga pri nastanku raka.

 

Za kajenjem je duhovna korenina – podobno je avtoimunskim boleznim – nizka samozavest, negotovost in potreba po ljubezni.

 

Z vsakim dimom cigarete celice imunskega sistema, imenovane makrofagi, pridejo čistit toksine v pljučih iz tobačnega dima. Makrofage sem v poglavju o avtoimunskih boleznih imenoval »jedci celic«.

 

Pri dolgotrajnem kajenju je toliko makrofagov, da začnejo mutirati (spreminjati se in postajati okvarjeni) in začnejo napadati tkivo v pljučih. To je avtoimunski odziv telesa. Ti makrofagi se širijo po telesu in tako pljučni rak metastazira (se širi).

 

Preostalih 10 % pljučnih rakov naj bi povzročila izpostavljenost naravnemu radonu, onesnaženost zraka v mestih, pasivno kajenje ter izpostavljenost azbestu, arzenu, beriliju, kadmiju in kromu. Vendar pa, kot sem pojasnila v ozadju raka na splošno, je vaše telo zasnovano tako, da se čisti strupenih snovi, ki ste jim običajno izpostavljeni v svojem okolju.

 

Strah, tesnoba, stres, neodpuščanje in zagrenjenost zvišajo raven stresnih hormonov v telesu. Visoke ravni stresnih hormonov, kot je ACTH, povzročijo, da celične stene v pljučih postanejo toge ali neprožne. Posledično celična stena ne more pravilno filtrirati snovi in ​​stvari, ki jih telesne celice potrebujejo, kot so hranila in kisik, ne morejo prodreti v celico. V celici se kopičijo tudi odpadni produkti in toksini, ki ne morejo prodreti ven. Tako se celice pljučnega tkiva ne morejo očistiti, kot je bilo zasnovano. Zadrževanje odpadnih produktov in toksinov iz ozračja v celici poškoduje antionkogene, zaradi česar ste dovzetni za raka.