Michelle Strydom - SLADKORNA BOLEZEN

 

ZDRAVJE SE ZAČNE S POSVETITVIJO SRCA

Michelle Strydom

Sladkorna bolezen

 

Da bi vam pomagala razumeti sladkorno bolezen in njene duhovne korenine, moram najprej razložiti, kako običajno deluje presnova sladkorja (imenovanega glukoza).

 

Pri ljudeh je raven glukoze v krvi strogo regulirana in se vzdržuje v ozkem območju. Glukoza je vir energije za celice v telesu in organe, zlasti za možgane. Vaše telo dobi glukozo iz hrane, ki jo zaužijete.

 

Glukoza v hrani se absorbira v krvni obtok skozi črevesno steno. Kri kroži po telesu, celice in organi pa za energijo vzamejo glukozo, ki jo potrebujejo iz krvi. Del presežne glukoze se shrani v jetrih (kot glikogen), preostanek pa v mišicah in telesni maščobi.

 

Ko nekaj časa niste jedli, se raven glukoze v krvi začne vztrajno zmanjševati, ko jo celice v telesu porabljajo. Telo ne sme dovoliti, da bi raven glukoze v krvi padla prenizko, saj bo to povzročilo resne težave, nekatere od njih so navedene v spodnji tabeli:

 

Težave in simptomi, ki jih povzroča nizek krvni sladkor

 

Slabost in lakota

Zaspanost in zmedenost

Nenormalen srčni ritem

Utrujenost, slaba kakovost spanca, jutranji glavoboli (kot pri mačku) in žive sanje ali nočne more

Nezmožnost koncentracije

Srčni infarkti in kapi

Spremembe razpoloženja, kot so napetost, utrujenost, razdražljivost in jeza

Težave z govorom

Padec telesne temperature

Razbijanje srca, tresenje in tesnoba

Neusklajenost

Izguba zavesti, ki lahko na primer povzroči prometne nesreče

Potenje

Konvulzije in poškodbe možganov

Koma

Glavobol

Intelektualni upad

Smrt

 

Zato takoj, ko se raven glukoze v krvi začne zniževati, alfa celice v trebušni slinavki sprostijo hormon, imenovan glukagon. Glukagon signalizira jetrom, mišicam in maščobnemu tkivu, naj shranjeno glukozo sprostijo nazaj v krvni obtok. To vrne raven glukoze v krvi nazaj v normalno stanje.

 

Po obroku se raven glukoze v krvi strmo dvigne. Telo ne sme dovoliti, da bi raven glukoze v krvi postala previsoka, saj tudi to povzroča težave (tj. simptome, povezane s sladkorno boleznijo, ki bodo pojasnjeni kasneje). Zato beta celice v trebušni slinavki kot odgovor na strmi dvig ravni glukoze v krvi po obroku sproščajo hormon, imenovan inzulin. Inzulin pošlje sporočilo jetrom, naj prenehajo sproščati glukozo v krvni obtok. Inzulin prav tako signalizira mišicam in maščobnemu tkivu v telesu, naj prevzamejo odvečno glukozo iz krvnega obtoka in jo shranijo. Odstranjevanje odvečne glukoze s strani mišic in telesne maščobe povrne raven glukoze v krvi nazaj v normalno stanje. Tako se raven glukoze v krvi strogo uravnava in vzdržuje v ozkem območju. Ko ti regulativni mehanizmi ne delujejo pravilno, se razvije sladkorna bolezen.

 

Trebušna slinavka ima ključno vlogo pri strogem uravnavanju ravni glukoze v krvi: Ko je raven glukoze previsoka – na primer po obroku – trebušna slinavka sprosti inzulin.

 

Inzulin povzroči padec ravni sladkorja v krvi. Ko je raven glukoze v krvi prenizka – na primer, ko dolgo niste jedli – trebušna slinavka sprosti glukagon. Glukagon povzroči zvišanje ravni sladkorja v krvi. Trebušna slinavka je sestavljena iz dveh različnih vrst celic – alfa celic in beta celic. Alfa celice v trebušni slinavki proizvajajo glukagon. Beta celice v trebušni slinavki proizvajajo inzulin. Pri sladkorni bolezni so beta celice poškodovane ali uničene – zato trebušna slinavka ne more proizvajati dovolj inzulina!

 

 

Sladkorna bolezen

 

Obstajata dve različni vrsti sladkorne bolezni:

 

• Tip 1 (od insulina odvisna sladkorna bolezen) – ta se običajno razvije pri mladih (mlajših od 40 let). Pri tej bolezni trebušna slinavka ne proizvaja dovolj insulina, zato mora oseba prejemati injekcije insulina.

 

• Tip 2 (od insulina neodvisna sladkorna bolezen) – ta se običajno razvije pri starejših (nad 50 let). Pri tej bolezni trebušna slinavka proizvaja dovolj insulina, vendar insulin ne deluje pravilno (razlogi so pojasnjeni kasneje).

 

Število ljudi, ki razvijejo sladkorno bolezen, hitro narašča. Leta 2000 je bilo po vsem svetu približno 150 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, to število pa se je do leta 2009 podvojilo. Število otrok, ki razvijejo sladkorno bolezen tipa 1, mlajših od 5 let, se je v zadnjih 20 letih podvojilo.

 

Tudi sladkorna bolezen tipa 2 se razvija v vedno mlajši starosti. Sladkorna bolezen je bolezen, za katero so značilne visoke ravni glukoze (sladkorja) v krvi zaradi pomanjkanja insulina ali ker insulin ne deluje pravilno. Visoke ravni glukoze povzročajo, da se oseba počuti utrujeno, izčrpano, razdražljivo in apatično. Velika količina glukoze v krvi povzroči, da se velike količine glukoze iz krvi izločijo skozi ledvice v urin. Glukoza ima učinek, da s seboj vleče vodo (osmoza), ko jo filtrirajo ledvice. Zato urin vsebuje velike količine glukoze in vode. Zaradi tega se mehur hitro napolni in zato morajo diabetiki pogosteje na stranišče kot drugi. Ker se z urinom izgubi veliko vode, je diabetik ves čas žejen.

Inzulin je potreben, da telesne celice odstranijo glukozo, ki jo potrebujejo, iz krvi. Pri sladkorni bolezni obstaja paradoks, ki ga primerno opišemo kot »stradanje sredi obilja«, ker je v krvi visoka raven glukoze, telesne celice pa stradajo. To je zato, ker zaradi pomanjkanja insulina ne morejo dostopati do glukoze. Ker telesne celice stradajo, na koncu za energijo uporabljajo beljakovine v mišicah, zato diabetiki mišično maso izčrpavajo. Tudi telesna maščoba se razgrajuje za energijo in posledično nekateri diabetiki izgubijo veliko teže. Razgradni produkti maščobe se sproščajo v krvni obtok.

 

Jetra pretvorijo razgradne produkte maščobe v snov, imenovano ketoni. Ketoni so kisli in povzročajo, da ima diabetik sladek zadah. Visoka raven sladkorja v kri in visoke ravni ketonov (zaradi katerih kri postane preveč kisla) poslabšajo delovanje možganov – to povzroči, da oseba zdrsne v komo (imenovano diabetična ketoacidotična koma). Oseba s sladkorno boleznijo ima večjo dovzetnost za okužbe, ker je imunski sistem oslabljen. Posledično imajo diabetiki pogosto težave z okužbami mehurja, vretenci, kandidozo na genitalnem področju in srbenjem genitalij.

 

Sladkorna bolezen se lahko razvije kot stranski učinek nekaterih zdravil: na primer kortikosteroidov, tiazidnih diuretikov (ki se uporabljajo za zdravljenje visokega krvnega tlaka) in fenitoina (ki se uporablja za zdravljenje epilepsije).

 

Če torej jemljete zdravila za kronične bolezni, preverite navodilo za uporabo, ali je sladkorna bolezen ali »motena toleranca za glukozo« možen stranski učinek.

 

Zakaj jemljete zdravilo za kronično bolezen? Kaj je duhovni vzrok te bolezni? Soočite se z njo, da se boste ozdravili te bolezni in zdravila ne boste več potrebovali.

 

 

Sladkorna bolezen tipa 1

 

Da bi razumeli duhovno in fizično dinamiko sladkorne bolezni tipa 1, morate najprej prebrati naslednja poglavja, ki vsebujejo bistveno osnovno znanje:

 

• »Ločitev od Božje ljubezni« na strani 48.

• »Avtoimunske bolezni« na strani 207.

• »Genetsko podedovane bolezni« na strani 173.

 

Pri sladkorni bolezni tipa 1 so prisotni globoko, globoko samo-sovraštvo, krivda in grenkoba, ki izhajajo iz očetove zavrnitve. Lahko se razvije pri ženskah, ki jih je mož ali moški na splošno poškodoval. Lahko je tudi podedovana.

 

Moški je odgovoren za duhovno blaginjo svoje družine (glej Efežanom 5:22–25). Oče, ne mati, je tisti, ki otroku ponovno potrdi identiteto in usodo. Oče je odgovoren za samozavest ter občutek lastne vrednosti svoje hčerke in sina. Očetova naloga je, da svoji družini odraža Božje Očetovo srce, in pri tem niso vedno dobro opravili svojega dela.

 

V poglavju o avtoimunskih boleznih sem pojasnila, da ko se duhovno napadete z mislimi samo-sovraštva, samo-zaničevanja in samo-zagrenjenosti, se imunski sistem preusmeri na napad na lastna telesna tkiva, medtem ko ignorira pravega sovražnika, ki so virusi, bakterije, rakave celice itd. Tako imunski sistem, ki ga je Bog prvotno zasnoval za vaše dobro (zaščita pred okužbami, rakom itd.), začne povzročati uničenje in bolezni v vašem telesu.

 

Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napade, poškoduje in sčasoma uniči beta celice. Posledično trebušna slinavka ne more proizvesti dovolj inzulina.

 

Pomanjkanje inzulina povzroči, da se po obroku iz krvi odstrani nezadostna količina glukoze. Posledica tega so visoke ravni glukoze v krvi in ​​to je sladkorna bolezen. Visoke ravni glukoze v krvi so strupene tudi za celice v trebušni slinavki in jo še bolj uničujejo.

 

Pri sladkorni bolezni tipa 1 so prisotni sovraštvo do sebe, krivda in grenkoba, ki izhajajo iz očetove zavrnitve. Lahko se razvije pri ženskah, ki jih je moški čustveno poškodoval.

 

Uničenje celic trebušne slinavke s strani imunskega sistema poteka počasi in postopoma skozi več let. Visoke ravni glukoze v krvi in ​​tipični simptomi sladkorne bolezni se pojavijo šele, ko je uničenih 70 do 90 % beta celic trebušne slinavke.

V preteklosti so zdravniki poskušali poškodovano tkivo trebušne slinavke nadomestiti s presadki tkiva trebušne slinavke drugih ljudi. To ni delovalo, ker je imunski sistem uničil tudi presajeno tkivo trebušne slinavke.

 

Edini način, da to preprečimo, je, da se spoprimemo z duhovnim vzrokom sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen tipa 1 je povezana z drugimi avtoimunskimi boleznimi, vključno z boleznijo ščitnice, celiakijo, Addisonovo boleznijo, perniciozno anemijo in vitiligom.

 

Približno tretjina primerov sladkorne bolezni tipa 1 je genetsko podedovanih.

 

Ugotovljenih je bilo več kot 20 različnih napak v različnih genih, ki povzročijo razvoj sladkorne bolezni tipa 1. Kot sem pojasnila v poglavju o genetsko podedovanih boleznih:

 

Genetske bolezni vključujejo strukturno nepravilnost v verigah DNK v genih. Vaša DNK je sestavljena iz genov. Vaše gene podedujete od očeta in matere. Vsak gen ima specifična navodila za izdelavo določenega dela telesa. Na primer, imate gen, ki ima navodila, da so vaše oči modre, zelene ali rjave. Imate drug specifičen gen, ki ima navodila, da ste določene višine (nizki ali visoki). Vse, kar določa vaš videz in celotno telesno sestavo, izhaja iz navodil za uporabo, ki so kodirana v vaših genih. Ko ti geni postanejo okvarjeni, se navodila zmešajo in rezultat je nastanek okvarjenega dela telesa, ki ne deluje pravilno, in s tem razvoj različnih bolezni. To se zgodi pri genetskih napakah pri sladkorni bolezni:

 

Vaš imunski sistem vas običajno ščiti pred okužbami tako, da uničuje škodljive klice, kot so virusi, bakterije, paraziti in glive. Ena vrsta celic, ki je del imunskega sistema, so dendriti. Dendriti so kot policisti. Ko najdejo mikrob, ga »aretirajo in mu nadenejo lisice«. Nato te mikrobe odnesejo v bezgavke, kjer so prisotne celice, imenovane limfociti T (celice T).

 

Ko celice T vidijo, da so dendriti našli škodljive mikrobe, se celice T pomnožijo in naročijo celicam B, naj proizvajajo protitelesa. Celice T in protitelesa nato ubijejo škodljive mikrobe, ki so jih dendriti našli. Genetske okvare pri sladkorni bolezni povzročijo nastanek nenormalnega ali okvarjenega dela dendritov (molekula HLA razreda II). Posledica tega je, da dendriti namesto da bi ujeli resnično škodljive mikrobe, odnesejo koščke trebušne slinavke celicam T in jim sporočijo, da je trebušna slinavka sovražnik. Celice T in protitelesa nato napadejo in uničijo tkivo trebušne slinavke, in to je avtoimunska reakcija – telo napada samo sebe.

 

Ker je trebušna slinavka poškodovana zaradi napada imunskega sistema, ne more proizvajati dovolj insulina. Pomanjkanje insulina vodi do sladkorne bolezni, kot je bilo že pojasnjeno.

 

Obstajajo tudi dokazi, da lahko v nekaterih primerih nekatere virusne okužbe povzročijo avtoimunsko reakcijo, ki vodi v uničenje trebušne slinavke s posledično sladkorno boleznijo (tipa 1 ali tipa 2). Za virusi stojijo zli duhovi – to se vam morda sliši smešno, vendar je zelo logična podlaga za to pojasnjena na strani 474 (503 ?).

 

Sovraštvo do sebe, samo-zanikanje, samoobsojanje, krivda in/ali nizka samozavest omogočajo, da pride neljubeč duh, na primer v obliki virusov, ki povzročijo, da telo napade in uniči lastno telesno tkivo. Ko se duhovno napadate z mislimi o samo-sovraštvu, se telo na koncu napade tudi fizično.

 

Sladkorno bolezen tipa 1 lahko povzročijo Coxsackie B4, mumps, rdečke, citomegalovirus in virus Epstein-Barr. Ti virusi sprožijo avtoimunske poškodbe tkiva tako, da na površino trebušne slinavke nanesejo določene beljakovine. Običajno imunski sistem prepozna škodljive snovi, kot so bakterije, po tujih beljakovinah, ki so na njihovi površini.

 

Ko virusi nanesejo tuje beljakovine na površino trebušne slinavke, imunski sistem misli, da so celice trebušne slinavke tuje celice. Posledično imunski sistem napade trebušno slinavko, jo poškoduje in sčasoma uniči. Ko je trebušna slinavka poškodovana zaradi avtoimunskega napada, ne more proizvesti dovolj inzulina.

 

 

Pomanjkanje inzulina vodi do sladkorne bolezni.

 

Pri ozdravitvi sladkorne bolezni tipa 1 je bil dosežen izjemen uspeh, ko so bile odpravljene težave, ki so bile vzrok zanjo.

 

Vaše ozdravljenje se mora začeti z učenjem sprejemanja ljubezni Boga Očeta in morda boste potrebovali pomoč na tem področju, kot sem pojasnila na strani 64 v razdelku, na katerega sem vas sprva napotila.

To vključuje tudi sproščanje grenkobe in odpuščanje očetu ali moškemu, ki vas je prizadel. Poglavje na strani 539 vam bo pri tem pomagalo.

 

Drugič, ključnega pomena je, da razvijete zdravo samozavest. To izhaja iz spoznanja, kdo ste v Kristusu, in utrjevanja občutka lastne vrednosti in identitete v Njem. Spremeniti morate svoje razmišljanje o tem, kako vidite sebe, in se naučiti videti sebe, kot vas vidi Bog.

 

To, kdo vaš Bog Oče pravi, da ste, je pomembnejše od tega, kar je o vas rekel vaš zemeljski oče. Poglavje na strani 498 (?), ki vam bo pri tem pomagalo. Ko se boste naučili ljubiti sebe, se bodo vaši novi miselni vzorci spremenili v fizično reakcijo, ki je tokrat zdrava. Vaš imunski sistem si bo opomogel in začel delovati tako, kot ga je Bog prvotno zasnoval, in ne bo več napadal in uničeval lastnega telesnega tkiva.

 

Nenazadnje je škoda, povzročena trebušni slinavki, pogosto nepopravljiva. Za obnovitev te vrste škode je potreben ustvarjalni čudež Boga in njegovega delovanja. V Jezusovem imenu morate imunskemu sistemu zapovedati, naj preneha napadati trebušno slinavko, in delovati v daru čudežev – morate izgovoriti, da bi ustvarili novo trebušno slinavko.

 

Molite na primer: »V Jezusovem imenu govorim celicam imunskega sistema in vam zapovedujem, da prenehate napadati tkivo trebušne slinavke! Oče, prosim te za ustvarjalni čudež v trebušni slinavki v Jezusovem imenu – tkivo trebušne slinavke naj se oblikuje zdaj.«

 

Več o delovanju v daru čudežev pojasnjujem na strani 123 pod naslovom: »Ne morete vedno storiti sami«. (138).

 

 

Sladkorna bolezen tipa 2

 

Sladkorna bolezen tipa 2 se razvija nekoliko drugače kot sladkorna bolezen tipa 1, vendar je izid enak, saj povzroči visoke ravni glukoze v krvi.

 

Najprej morate prebrati naslednji dve poglavji, ki vsebujeta bistvene osnovne informacije, potrebne za razumevanje sladkorne bolezni tipa 2:

 

• »Dolgoročni učinki strahu, tesnobe in stresa na telo« na strani 202 – posebno pozornost bodite pozorni na razpravo o 1 Janezovem pismu 4:18 na strani 216.

 

• »Genetsko podedovane bolezni« na strani 173. Podedovane genetske okvare so pomembnejše pri nastanku sladkorne bolezni tipa 2 kot pri sladkorni bolezni tipa 1. Te genetske okvare predisponirajo osebo za razvoj sladkorne bolezni, ker celice trebušne slinavke ne proizvajajo insulina dovolj dobro.

 

Pri sladkorni bolezni tipa 1 primanjkuje insulina, ker imunski sistem uniči beta celice v trebušni slinavki.

Pri sladkorni bolezni tipa 2 se proizvaja dovolj inzulina, vendar inzulin ne deluje pravilno zaradi genetske okvare ali motenj drugih hormonov, kot je pojasnjeno spodaj:

 

• Proizvaja se nenormalna molekula inzulina – Kot sem pojasnila zgoraj.

 

Genetske bolezni vključujejo strukturno nepravilnost v verigah DNK v genih. Geni vsebujejo navodila za izdelavo posameznih delov telesa. Ko ti geni postanejo okvarjeni, se navodila pomešajo in rezultat je nastanek okvarjenega dela telesa, ki ne deluje pravilno, in s tem razvoj različnih bolezni. Genetske okvare pri sladkorni bolezni tipa 2 vodijo do zmedenih navodil, ki povzročijo proizvodnjo okvarjene molekule inzulina, tj. molekula inzulina ima nenormalno obliko. Ker ima inzulin nenormalno obliko, ga jetra, mišice in telesna maščoba ne prepoznajo. Ko je torej raven glukoze v krvi previsoka, inzulin poskuša jetrom sporočiti, naj prenehajo sproščati glukozo iz svojih zalog v krvni obtok, vendar jetra ne poslušajo, ker ne prepoznajo nenormalno oblikovanega inzulina.

 

Inzulin poskuša mišicam in telesni maščobi tudi naročiti, naj iz krvnega obtoka absorbirajo odvečno glukozo in jo shranijo, vendar mišice in telesna maščoba insulina ne prepoznajo in ga zato tudi ne poslušajo. Zato raven glukoze v krvi ostane visoka in razvije se sladkorna bolezen.

 

• Ni dovolj inzulinskih receptorjev – običajno se insulin veže na posebne receptorje, ki so na zunanjih stenah mišičnih in maščobnih celic. Ko se insulin veže na te receptorje, celicam sporoči, da morajo odpreti vrata v steni (imenovana kanal GLUT 4), da lahko glukoza pride v celice, kjer je shranjena. To lahko primerjamo s poštarjem (inzulin), ki pritisne na zvonec (inzulin se veže na receptor) – zvok zvonca vam sporoči, da morate odpreti vrata (kanal GLUT 4), ker želi nekdo (glukoza) vstopiti v vašo hišo (mišično ali maščobno celico). Genetske okvare pri sladkorni bolezni povzročijo zmedena navodila, tako da ni dovolj, da se receptorji tvorijo.

 

Zato inzulin ne more »pritisniti na zvonec«, da bi celicam sporočil, da morajo odpreti vrata za vstop glukoze. Zato glukoza ostane v krvi in ​​​​ravni postanejo previsoke. Trebušna slinavka vidi, da se raven glukoze v krvi nenehno povečuje, zato proizvaja še več inzulina v upanju, da bodo povečane količine inzulina lahko odstranile glukozo iz krvi in ​​jo prenesle v telesna tkiva.

 

Tako imate pri sladkorni bolezni tipa 2 visoke ravni inzulina v krvi (vendar se telo ne odziva na inzulin), pri sladkorni bolezni tipa 1 pa pomanjkanje inzulina.

 

 

Posledica obeh vrst sladkorne bolezni

 

Duhovna korenina sladkorne bolezni Tipa 2 je strah pred neuspehom. Gnani ste k delu, vaša identiteta in občutek lastne vrednosti pa sta odvisna od vaših dosežkov.

 

• Visoke ravni stresnih hormonov v krvi – poleg genetsko podedovanih napak je sladkorna bolezen tipa 2 anksiozna motnja.

 

Specifična tesnoba je strah pred neuspehom. Imate perfekcionistično miselnost, kjer ste gnani k delu, vaša identiteta in občutek lastne vrednosti pa sta v vaših dosežkih. Njihova ljubezen je temelj tega, kar počnejo, ne tega, kdo so. Ne dopuščate neuspeha. Postali ste svoj najhujši sovražnik, ker si ne dovolite pokazati nobene šibkosti. Ko obstaja šibkost – in obstaja, si ne boste odpustili in vas prevzame obtožujoči duh, ki vas obtožuje samega sebe, zato se zdaj počutite krive.

 

Ko ste gnani v doseganje rezultatov in perfekcionizem, strah, ki iz tega izhaja, vaše telo spravi v 2. in 3. stopnjo stresa. V tem toksičnem stanju so v krvi visoke ravni stresnih hormonov. Dva od teh stresnih hormonov sta kortizol in adrenalin.

 

Kortizol in adrenalin blokirata učinke inzulina. Ko ti stresni hormoni blokirajo inzulin, se raven glukoze v krvi dvigne in postane previsoka. Ko se duhovno napadate s krivdo in samo-sovraštvom (ker ne dopuščate šibkosti), se telo prek povezave med umom in telesom temu prilagodi in začne napadati ter se fizično uničevati.

 

Pri sladkorni bolezni tipa 1 imunski sistem neposredno napade in uniči celice v trebušni slinavki.

 

Pri sladkorni bolezni tipa 2 se v tkivu trebušne slinavke odložijo okvarjeni deli protiteles (imenovani amiloid). To poškoduje tkivo trebušne slinavke, tako da trebušna slinavka ne proizvaja inzulina učinkovito, kar dodatno prispeva k razvoju sladkorne bolezni. To ni avtoimunska reakcija, ampak druga oblika uničevanja telesa.

 

Včasih imajo ljudje s sladkorno boleznijo tipa 2 avtoimunsko reakcijo, ki uniči trebušno slinavko, tako kot sladkorna bolezen tipa 1. Alfa celice (ki proizvajajo glukagon) in beta celice (ki proizvajajo inzulin) so v trebušni slinavki razpršene druga ob drugi. Zato je zanimivo omeniti, da so beta celice pri sladkorni bolezni selektivno poškodovane, medtem ko alfa celice ostanejo nespremenjene. Tako imate preveč glukagona (ki zviša raven glukoze v krvi) in okvarjen inzulin (ki običajno znižuje raven glukoze v krvi).

 

Končni rezultat so ravni glukoze v krvi, ki so veliko previsoke. Visoke ravni glukoze so strupene za celice v trebušni slinavki, kar jo še bolj poškoduje in sladkorno bolezen še poslabša.

 

• Obstajajo tudi drugi hormoni, ki blokirajo inzulin in so lahko redek vzrok za sladkorno bolezen:

– Tumor v alfa celicah trebušne slinavke, zaradi katerega alfa celice proizvajajo preveč glukagona. Glukagon blokira inzulin in tudi naroči jetrom, mišicam in telesni maščobi, naj sprostijo shranjeno glukozo v krvni obtok, čeprav je raven glukoze v krvi že previsoka.

– Hipertiroidizem – pri tej bolezni se proizvaja preveč ščitničnih hormonov. Ščitnični hormoni blokirajo inzulin. Hipertiroidizem je pojasnjen na strani 497.

– Akromegalija – pri tem stanju je oseba zelo visoka z dolgimi rokami in nogami (velikan Goljat, ki ga je David ubil v Svetem pismu, je morda imel akromegalijo). To je posledica prekomerne proizvodnje rastnih hormonov. Ti rastni hormoni blokirajo učinke inzulina.

 

Prenajedanje, zlasti v kombinaciji z debelostjo in pomanjkanjem gibanja, je bilo povezano s sladkorno boleznijo tipa 2.

 

Medicinske raziskave so pokazale, da ljudje s sladkorno boleznijo jedo več, so debelejši in manj aktivni kot njihovi bratje in sestre brez sladkorne bolezni (tj. tisti, ki imajo podobne gene). Vendar pa prenajedanje in debelost sami po sebi ne povzročata sladkorne bolezni. Le nekaj debelih ljudi razvije sladkorno bolezen.

 

Zanimivo je le, da so ljudje s sladkorno boleznijo pogosto tudi prekomerno telesno težki ali debeli. Ali ste vedeli, da tudi za prenajedanjem stoji duhovni vzrok? To je potreba po neizpolnjeni ljubezni, nizka samozavest in negotovosti, ki iz tega izhajajo. To je podrobno pojasnjeno v poglavju na strani 268.

 

Hipotalamus je področje v možganih, ki povezuje um s telesom – vse, kar se dogaja v človekovem miselnem življenju, pretvarja v fizično reakcijo. Ko imate nizko samozavest in se ne počutite dobro v svoji koži, se hipotalamus na to odzove z znižanjem ravni kemikalije, imenovane serotonin. Serotonin je kemikalija, ki je bila zasnovana tako, da se počutite dobro v svoji koži. Ko je raven serotonina nizka, se torej počutite depresivno.

 

Usta so bila zasnovana kot kontaktno mesto ljubezni in varnosti. Zato se med dojenjem med materjo in njenim otrokom vzpostavi močna čustvena vez. Ko se majhni otroci počutijo negotovo, dajo palec v usta. Ko imajo ljudje zaradi nizke samozavesti znižano raven serotonina in se počutijo depresivno, si želijo tolažbe. Namesto da bi dali palec v usta, dajo v usta hrano. Dajanje hrane v usta sproži sproščanje kemikalije, imenovane dopamin, v možganih. Dopamin je kemikalija užitka, ki daje občutek navala ali euforije.

 

Dopamin jim daje dober občutek, ker daje zadovoljiv, prijeten in izpolnjujoč občutek. Vendar je to kratkotrajno. Ko občutek užitka mine, se pojavita krivda in samoobsojanje zaradi prenajedanja. Ko se oseba prenajeda in se zredi, ji ob pogledu v ogledalo ni všeč, kar vidi. Napada se s samo-obsojanjem in samo-obsojanjem in kako se na to odzove hipotalamus? Znižuje raven serotonina in negativni začarani krog se začne znova.

 

 

Hudič zagotovo ve, kako nas držati v suženjstvu.

 

Značilnost sladkorne bolezni tipa 2 je, da je pogosto povezana s presnovnim sindromom. Presnovni sindrom je skupina motenj, ki se pojavljajo skupaj, vključno z naslednjim:

 

• Debelost – več kot 70 % ljudi s sladkorno boleznijo ima prekomerno telesno težo – o tem smo že govorili zgoraj.

• Sladkorna bolezen tipa 2 – pri kateri imate visoke ravni inzulina v krvi in ​​odpornost na inzulin (telo se ne odziva na inzulin).

• Visok holesterol – huda ateroskleroza (pojasnjena spodaj) se pogosteje razvije pri bolnikih s sladkorno boleznijo.

• Visok krvni tlak – 50 % bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 ima tudi visok krvni tlak. To je tudi motnja strahu in tesnobe (podrobneje pojasnjeno na strani 366).

 

Jezus je rekel, da če sovražiš svojega brata v svojem srcu, je to enako, kot če bi zagrešil umor (1 Janez 3:15). Podobno je, ko sovražiš samega sebe, kot da bi se ubijal v svojih mislih. Bodite previdni, saj se bo vaše telo na to odzvalo s fizičnim samomorom.

Kateri je najboljši način za ubijanje telesnega tkiva? Odgovor je, da prekinemo oskrbo s krvjo. Točno to počnejo visok holesterol, sladkorna bolezen in hipertenzija pri metabolnem sindromu. Vse tri bolezni poškodujejo krvne žile in srce.

 

Biblija v 3 Mojzesovi knjigi 17:11 pravi, da je življenje v krvi. To je tudi medicinsko zelo natančno – kri vsebuje kisik, hranila in energijo, potrebno za ohranjanje življenja telesnih celic. Srce črpa kri, krvne žile pa jo prenašajo v tkiva, organe in mišice po vsem telesu. Zato s poškodovanjem srca in krvnih žil – prekineš dotok krvi – prekineš življenje – ubiješ telesno tkivo:

 

 

DIABETES

 

Del bolezenskega procesa pri sladkorni bolezni vključuje odlaganje snovi, imenovane hialin, na stene krvnih žil. To zoži krvne žile, kar nato zmanjša količino krvi, ki lahko doseže telesna tkiva. Zaradi nezadostne oskrbe s krvjo telesna tkiva počasi odmirajo. To povzroča razjede, ki se pogosto pojavijo na stopalih diabetikov.

 

V napredovalih fazah sladkorne bolezni je treba bolnikom zaradi gangrene pogosto amputirati prste na nogah, stopala in spodnji del nog. Ko telesno tkivo odmre (zaradi pomanjkanja zadostne oskrbe s krvjo), se hitro okuži. ​​Mrtvo tkivo in okužba sta enaka gangreni. Ko del telesa postane gangrenozen, ga je treba amputirati, sicer se bo gangrena hitro razširila in osebo vodila v smrt.

 

Sladkorna bolezen poškoduje tudi krvne žile v očeh osebe in lahko sčasoma privede do slabega vida ali slepote.

VISOK KRVNI TLAK

 

Visok krvni tlak v daljšem časovnem obdobju obremenjuje srce, zaradi česar preveč deluje. Sčasoma se srce tako izčrpa, da odpove. Poleg srčnega popuščanja so drugi pogosti zapleti visokega krvnega tlaka:

 

• Srčni infarkti – srčni infarkt je, ko srce preneha delovati, ker se prekine dotok krvi v srčno mišico.

• Kapi – povečan tlak sčasoma povzroči, da stene krvnih žil oslabijo in počijo. Eksplozivni vdor krvi v možgansko tkivo poškoduje živce na tem območju. Dobesedno jih razdeli visokotlačni curek krvi. Masa krvi v možganskem tkivu stisne živce, kar prav tako povzroči poškodbe.

 

Vsako področje v vaših možganih nadzoruje določeno funkcijo v telesu. Če je na primer poškodovano področje v vaših možganih, ki nadzoruje govor, ne boste mogli govoriti. Če je poškodovano področje, ki nadzoruje gibanje leve roke in noge, bosta vaša leva roka in noga ohromljeni. To je možganska kap – izguba funkcije dela telesa zaradi poškodbe področja možganov.

 

Mnogi ljudje, ki so doživeli možgansko kap, so že prej imeli visok krvni tlak.

 

VISOKE RAVNI HOLESTEROLA

 

Obstajajo močni dokazi iz medicinskih raziskav, ki povezujejo visoke ravni holesterola z razvojem bolezni, imenovane ateroskleroza. Ateroskleroza je stanje, pri katerem se na stenah krvnih žil tvorijo maščobne obloge. Te obloge povzročajo zoženje krvnih žil, kar vodi do manjšega pretoka krvi v tkiva.

 

Stena krvnih žil

 

Kepe holesterola (ateromatozni plaki) na stenah krvnih žil zožijo krvne žile in ovirajo pretok krvi, tako da lahko manj krvi doseže telesna tkiva, organe in mišice. Ko se to zgodi v krvnih žilah, ki oskrbujejo srčno mišico, oseba doživi angino pektoris (bolečine v prsih). Kadar koli je prekrvavitev določenega dela telesa nezadostna, to povzroči hudo bolečino. To je način, s katerim vam telo sporoča, da je to področje tkiva v težavah!

 

Ko se to zgodi v krvnih žilah, ki oskrbujejo noge, oseba doživi tako imenovano intermitentno klavdikacijo. To so občasni boleči krči v nogah, potem ko oseba prehodi določeno razdaljo (na primer 200 metrov). To se zgodi, ker mišicam nog zaradi pomanjkanja prekrvavitve zmanjkuje kisika in energije.

 

Maščobne kepe holesterola lahko popolnoma blokirajo krvno žilo in to povzroči 90 % srčnih napadov. Približno 80 % odraslih diabetikov umre zaradi srčnih bolezni. Ateroskleroza povzroča tudi kapi.

 

V nasprotju s tem pri kapi, ki jo povzroča visok krvni tlak (pojasnjeno zgoraj), holesterolne grudice blokirajo krvne žile, ki oskrbujejo možgansko tkivo, zaradi česar to področje možganov odmre. Poškodovane so tudi arterije, ki oskrbujejo ledvice, kar vodi v odpoved ledvic.

 

Skratka, imamo metabolni sindrom, ki ga sestavljajo visok holesterol, sladkorna bolezen in visok krvni tlak. Vse te bolezni vodijo v smrt v telesnem tkivu (možgani, srce, noge).

 

Vse se je začelo z različnimi stopnjami sovraštva do sebe in krivde – bodisi osebne bodisi podedovane.

 

 

Redki vzroki za sladkorno bolezen so:

 

Cistična fibroza in hemokromatoza.

 

Hemokromatoza je bolezen, pri kateri se železo odlaga v organih v telesu, kar jim povzroča škodo. To je še en scenarij, pri katerem telo uniči telo zaradi sovraštva do sebe v človekovem miselnem življenju. Trebušna slinavka se poškoduje, ko se vanjo odlaga železo. Posledično trebušna slinavka ne more proizvesti zadostne količine insulina. To vodi v razvoj sladkorne bolezni.

 

Škoda, ki jo povzroči pankreatitis, lahko tudi povzroči sladkorno bolezen. Pankreatitis je podrobno razložen na strani 476, zanimivo pa je omeniti, da je vzrok pankreatitisa tudi sovraštvo do sebe, samo-zanikanje, samoobsojanje in krivda.

 

Izboljšan nadzor nad sladkorno boleznijo z uporabo zdravil in injekcij inzulina je le delno preprečil zgoraj omenjene zaplete sladkorne bolezni. Zdravila vam lahko pomagajo kratkoročno, vendar niso dokončna rešitev, ker ne obravnavajo osnovnih težav, ki povzročajo sladkorno bolezen. Poleg tega je sladkorno bolezen mogoče izboljšati z izogibanjem sladkorju in mastni hrani, vendar je ne bo ozdravilo ali ustavilo osnovnih procesov, ki povzročajo sladkorno bolezen. To je zato, ker dobra prehrana ne nadomesti kesanja.

 

Čeprav sta zdrava prehrana in vadba pomembni za splošno dobro zdravje, prehrana ni odgovor na ozdravitev in preprečevanje bolezni. Da bi trajno izkoreninili sladkorno bolezen, se morate spopasti s strupenimi miselnostmi, ki jo povzročajo.

Vaš občutek lastne vrednosti in vrednosti bi moral izhajati iz tega, kdo ste v Kristusu – ne bi smel temeljiti na vaših dosežkih.

 

Da bi se ozdravili sladkorne bolezni tipa 2, morate obnoviti svoj um z Besedo in spremeniti svoje razmišljanje na tem področju. Ločiti morate svoj »kdo« od svoje »storitve«.

 

Božja ljubezen do tebe ni odvisna od uspešnosti in moraš se videti tako, kot te vidi Bog. Več o tem delim v poglavju »Kdo si v Kristusu« na strani 558, ki ti priporočam, da ga predelaš.

 

Na koncu moli z mano: »Prevzemam oblast nad duhom strahu, ki me žene k uspešnosti in perfekcionizmu, in ti zapovedujem, da greš v Jezusovem imenu! Osvobajam se uspešnosti, perfekcionizma in izpolnjevanja pričakovanj drugih. V Jezusovem imenu se osvobajam strahu pred neuspehom, ki me žene, da vse delam prav, in ki mi govori, da to, kar sem, je to, kar počnem.«

 

Danes se v srcu odločam, da bom sprejel šibkost in napake, saj je zapisano, da se Njegova moč izpopolni v moji šibkosti (2 Korinčanom 12:9) in »Čeprav pravični sedemkrat pade, ga bo Gospod dvignil!« (Pregovori 24:16).

 

Osvobajam se strahu pred ljudmi in tega, kar si drugi mislijo o meni. Osvobajam se krivde in prevzemam oblast nad neljubečim obtožujočim duhom, ki me obtožuje samemu sebi – ti si lažniv duh in v Jezusovem imenu zlomim tvojo moč ter ti zapovedujem, da odideš.

 

Osvobajam se strahov in negotovosti, ki izvirajo iz prekinjenih odnosov, kajti v Rimljanom 8:15 piše, da me Bog ni dal v suženjstvo duhu strahu, ampak sem prejel duha posinovljenja, po katerem lahko kličem Abba, Oče!

 

Osvobajam se trdosrčnosti, ki jo imam in mi ne dovoli zaupati in biti ranljiv brez strahu. Osvobajam se strahu pred dajanjem in prejemanjem ljubezni.

 

Oče, prav zdaj odpiram svoje srce, da sprejmem Tvojo popolno ljubezen, ki prežene vsak strah. Izročam se ljubezni Očeta in ljubezni Gospoda Jezusa Kristusa kot delu Svetega Duha.

 

V Jezusovem imenu zapovedujem, naj se prekine stresna reakcija 2. in 3. stopnje v mojem telesu in zapovedujem, naj se inzulin normalno proizvaja.

 

Oče, prosim te za ustvarjalni čudež v moji trebušni slinavki v Jezusovem imenu – tkivo trebušne slinavke naj se zdaj oblikuje. Po Jezusovih ranah sem ozdravljen! (Izaija 53:5) Amen!

 

 

Nizek krvni sladkor (hipoglikemija)

 

Hipoglikemija je medicinski izraz za nizek krvni sladkor. Simptomi nizkega krvnega sladkorja so navedeni v tabeli na strani 481.

 

Glavni vir energije za možgane je glukoza, zato pri hipoglikemiji, ko so ravni glukoze prenizke, možgani niso oskrbljeni z dovolj energije in posledično se počutite kronično utrujeni in izčrpani. Imate tudi megleno razmišljanje in težave s koncentracijo.

 

Nizek krvni sladkor lahko povzroči druge resnejše težave, kot so epileptični napadi. ​​

 

Hipoglikemija je najpogosteje zaplet zdravil, ki jih jemljejo diabetiki (zlasti injiciranega insulina), kadar:

 

• Odmerek je bil previsok.

• Zdravilo je vzeto ob napačnem času

• Premalo jemo.

• Med naporno vadbo.

• Lahko je tudi posledica zlorabe alkohola.

 

Poleg stranskih učinkov zdravil, ki jih jemljejo diabetiki, je lahko nizek krvni sladkor posledica strahu, tesnobe in stresa v človekovem miselnem življenju.

 

Priporočam, da preberete poglavje na strani 202, da dobite osnovno razumevanje, kako dolgotrajen strah, tesnoba in stres vplivajo na vaše telo.

 

Strah pred hipoglikemijo pogosto vključuje perfekcionizem in željo po doseganju ciljev, pri čemer si oseba s svojimi dosežki poskuša prislužiti ljubezen in sprejemanje. Strah se pojavi, ker ni tolerance za šibkost ali neuspeh. Ko obstaja šibkost – in obstaja – oseba zaide v občutek krivde in obsojanja. To prinese dodatno komponento, ki je nizka samopodoba, sovraštvo do sebe, neodobravanje samega sebe, samo-zavrnitev in/ali zavračanje sebe.

 

Da bi se ozdravili hipoglikemije, se morate spopasti s strupenimi miselnostmi, ki jo povzročajo. Vaša identiteta in občutek lastne vrednosti bi morala izhajati iz tega, kdo ste v Kristusu, ne iz tega, kar počnete.

 

Naslednji dve poglavji vam bosta v pomoč:

 

• »Kdo ste v Kristusu« na strani 558.

• » Obvladovanje strahu, tesnobe in stresa« na strani 583.

 

Na koncu molite z mano:

 

»Osvobajam se nastopanja, perfekcionizma in izpolnjevanja pričakovanj drugih. Prevzemam oblast nad duhom strahu in vam zapovedujem, da odidete v Jezusovem imenu! V Jezusovem imenu se osvobajam strahu pred neuspehom, ki me žene, da vse delam prav, in ki mi pravi, da sem to, kar počnem. Danes se v svojem srcu odločam, da bom toleriral-a šibkost in napake, saj je zapisano, da se Njegova moč izpolnjuje v moji šibkosti. (2 Korinčanom 12,9) in »Čeprav pravični sedemkrat pade, ga bo Gospod dvignil!« (Pregovori 24:16).

 

Osvobajam se strahu pred ljudmi in tega, kar si drugi mislijo o meni. Odpuščam si in se osvobajam krivde. Prevzemam oblast nad neljubečim obtožujočim duhom, ki me obtožuje samemu sebi – ti si lažniv duh in v Jezusovem imenu zlomim tvojo moč ter ti zapovedujem, da odideš.

 

Oče, danes se odločam, da se bom ljubil takšnega, kot sem v Kristusu, in ne zaradi tega, kar počnem. V Jezusovem imenu zapovedujem, naj se raven glukoze v moji krvi normalizira.«