ZDRAVLJENJE SE ZAČNE S POSVETITVIJO SRCA
- 'NOBENA BOLEZEN NI NEOZDRAVLJIVA'
– Michelle Strydom
Prevod - Zdravko Zapušek
Angina pektoris
Angina je grška beseda, ki pomeni »davljenje«. Nanaša se
na boleče dušenje in krče. Angina pektoris se nanaša na srce, kjer se nenadoma
pojavi huda bolečina v prsih, ki ima občutek stiskanja. Bolečina včasih seva po
levi roki in navzgor do leve strani čeljusti. Angino pektoris pogosto
spremljajo potenje, slabost, zasoplost in tesnoba.
Duhovni vzrok angine pektoris je odvisen od osnovnega
vzroka. Obstajajo 3 različne vrste angine:
1. STABILNA
ANGINA PEKTORIS: Ta je povezana z vadbo – na primer, bolečino v prsih
občutite po določeni razdalji teka ali pri hoji, zlasti v
hrib ali pri vzpenjanju po stopnicah. Bolečina traja manj kot 10 minut in jo
olajšamo, če se ustavimo, se usedemo in spočijemo. V večini primerov to vrsto
angine povzroča zoženje arterij, ki oskrbujejo srce.
Da bi razumeli, kako to deluje, morate najprej prebrati
naslednja poglavja v tem vrstnem redu:
• Genetsko podedovane bolezni na strani 153.
• Težave s holesterolom na strani 328.
• Koronarna arterijska bolezen, ki je prva bolezen, o
kateri razpravljamo v tem poglavju.
Če povzamemo zgornja poglavja, holesterol (ki je deloma
posledica podedovanih genetskih dejavnikov) tvori maščobne obloge na stenah
krvnih žil. To zoži krvne žile, kar vodi v nezadostno prekrvavitev srčne
mišice. Kadar koli je prekrvavitev določenega dela telesa nezadostna, to
povzroči močno bolečino. To je način, s katerim vam telo sporoča, da je to
področje tkiva v težavah! To je razlog za bolečine v prsih pri stabilni angini
pektoris.
Duhovna korenina je nizka samozavest, sovraštvo do
sebe, samoobsojanje, krivda in/ali ljudje, ki so zelo, zelo jezni nase. To se
lahko podeduje tudi v družinskih drevesih, ki imajo to miselnost.
2. NESTABILNA
ANGINA IN VARIANTNA ANGINA:
Duhovna korenina teh dveh vrst angine pektoris je
strah, tesnoba in stres. V tem primeru se bolečina v prsih pojavi kadar
koli, tudi ko mirujete. Bolečina je hujša kot pri stabilni angini pektoris in
traja dlje (več kot 10 minut). Bolečine se ne ublaži z ustavitvijo za počitek.
Ta vrsta angine pektoris pogosto vodi do srčnih napadov. To je posledica krča
mišičnih sten koronarnih arterij.
Če želite razumeti, kako to deluje, morate pred
nadaljnjim branjem tega razdelka prebrati poglavje »Kako dolgotrajni strah,
tesnoba in stres vplivajo na vaše telo« na strani 180.
Kot boste prebrali v tem poglavju, je prvi organski
sistem, ki je tarča in poškodovan v 2. in 3. fazi stresa, srce in krvne žile.
Življenje je v krvi in če sovražnik lahko uniči človekovo
življenje, zmaga v bitki.
Luka 21:26: »V poslednjih dneh bodo ljudje zaradi strahu izgubili srce.« (KJV)
Miselno življenje, v katerem prevladujeta strah in tesnoba, bo vaše telo spravilo v 2. in 3. stopnjo stresa. V tem toksičnem stanju hipotalamus (ki je povezava med umom in
telesom) sproži neravnovesje med simpatičnim in parasimpatičnim živčnim sistemom. Ta dva živčna sistema imata nasprotne učinke na telo – z drugimi besedami,
medsebojno si nasprotujeta. Simpatični in parasimpatični živčni sistem tesno
sodelujeta pri uravnavanju številnih funkcij srca, na primer ritma, hitrosti in
moči, s katero utripa. Na primer, Ko začnete teči, simpatični živčni sistem
spodbudi srce k hitrejšemu in močnejšemu utripu, da črpa več krvi, ki jo mišice
potrebujejo. Ko se ustavite in spočijete, parasimpatični živčni sistem upočasni
srce.
Ta dva živčna sistema vplivata tudi na premer krvnih žil
v srcu. Stimulacija s parasimpatičnim živčnim sistemom bo razširila krvne žile.
Stimulacija s simpatičnim živčnim sistemom bo povzročila krčenje mišičnih sten
srčnih žil, s čimer se bo zmanjšal premer krvnih žil. Običajno ta učinek
preglasijo drugi razgradni produkti presnove, ki povzročijo širjenje krvnih
žil. Vendar pa zaradi vztrajne stimulacije s prekomerno aktivnim simpatičnim
živčnim sistemom med 2. in 3. fazo stresa pride do krča krvnih žil. Krč sten
krvnih žil povzroči zoženje arterij, in če sovražnik na tem področju lahko zaduši
življenje osebe, zmaga v bitki.
Posledica je, da srce ne doseže dovolj krvi, kar povzroča
bolečine v prsih pri nestabilni in variantni angini pektoris. Ne pozabite, da
sem pojasnila, da simpatični živci tudi pospešijo srčni utrip – to poslabša
angino pektoris. Ko srce črpa kri, se krči in nato sprosti, krči in nato
sprosti, krči in nato sprosti . . .
Srčna mišica se v času sproščanja srca oskrbuje s krvjo
iz koronarnih arterij. Ko srce hitro bije, se čas sproščanja srca skrajša.
Posledično se skrajša tudi čas, v katerem se srčna mišica oskrbuje s krvjo.
Posledično se v srce dovaja manj krvi, kar poslabša angino pektoris.
Angina pektoris je simptom oslabljene oskrbe srca s
krvjo, ki ima lahko resne zaplete. Zato za kratkoročno zdravljenje angine
pektoris priporočam uporabo zdravil, kot so nitrati. Ta zdravila povzročijo
razširitev srčnih žil, tako da srčno mišico doseže več krvi in jo začasno zaščitijo pred poškodbami.
Vendar ta zdravila niso dolgoročna rešitev, temveč jih
je treba vzporedno obravnavati z duhovnimi težavami in strupenimi miselnostmi,
ki so za njimi. To je edini način, da se angina pektoris trajno izkorenini in
preprečijo bolezni, ki jih povzroča.
V zvezi s tem vam bosta v pomoč naslednji dve poglavji:
• »Kdo ste v Kristusu« na strani 498 – Osvoboditev od krivde, sovraštva do sebe,
samo-zanikanja, jeze in sovražnosti do sebe itd. izhaja iz razumevanja, kdo ste
v Kristusu, vzpostavitve vaše identitete in občutka lastne vrednosti v Njem ter
učenja, da se vidite tako, kot vas vidi Bog.
• »Soočanje s strahom, tesnobo in stresom« na strani 523
Visok krvni tlak (hipertenzija)
Visok krvni tlak povzroča strah pred jutrišnjim dnem,
torej skrb za prihodnost.
Zato morate najprej prebrati »Kako dolgotrajni strah,
tesnoba in stres vplivajo na telo« na strani 180. To poglavje vsebuje bistveno
osnovno znanje, ki ga potrebujete za razumevanje visokega krvnega tlaka.
Hipertenzija pomeni visok krvni tlak. Je drugi
najpogostejši vzrok smrti za koronarno arterijsko boleznijo (o kateri smo
govorili na začetku tega poglavja). Vsak četrti Američan ima visok krvni tlak.
Visok krvni tlak lahko povzročijo tudi druge bolezni,
najpogosteje bolezen ledvic. Vendar pa ima 90 % ljudi esencialno hipertenzijo
(imenovano tudi primarna ali idiopatska hipertenzija). »Esencialna«, »primarna«
in »idiopatska« so domiselne besede, ki jih zdravniki uporabljajo za »Nimam
pojma«. Z drugimi besedami, preprosto ne morejo videti, kaj povzroča visok
krvni tlak.
Visok krvni tlak je pritisk. To je zato, ker je
zakoreninjen v nečem zelo duhovnem, česar zaradi strahu ni mogoče videti s
fizičnimi očmi, in to je duh strahu, ki izhaja iz strahu, kaj bo jutri.
Na tej točki morate prebrati razdelek »Razločevanje
skrbi glede prihodnosti. Vir vaših misli« na strani 85, ki vsebuje
podrobno razlago, kako se razvije visok krvni tlak, začenši v duhovnem svetu.
Ko v vašem miselnem življenju prevladujejo dolgotrajen
strah, tesnoba in zaskrbljenost, vaše telo pade v toksično stanje 2. in 3.
stopnje stresa. V razdelku, na katerega sem vas pravkar napotila, ste izvedeli,
da se hipotalamus (ki je povezava med umom in telesom) odziva na pomanjkanje
miru v vašem miselnem življenju tako, da sproži neravnovesje med simpatičnim in
parasimpatičnim živčnim sistemom.
Simpatični živčni sistem je prekomerno aktiven in
povzroči, da se srce močneje krči in hitreje bije. Posledica tega je, da se iz
srca izčrpa povečan volumen krvi (tj. povečan srčni izpust). To je koristno med
1. stopnjo stresa, saj v možgane in mišice pride več krvi, tako da se lahko
bodisi borite proti »nevarnosti« bodisi bežite pred njo. Ko pa se to v 2. in 3.
fazi stresa nadaljuje predolgo, povzroča visok krvni tlak.
Ko zalivate vrt s cevjo, voda brizga do določene razdalje,
ko zapusti cev. Če pipo odprete še malo bolj, skozi cev teče večja količina
vode, posledično pa je tlak v cevi večji. Zaradi povečanega tlaka voda brizga
še dlje, ko zapusti cev.
Enako deluje s krvjo v krvnih žilah – ko srce črpa več
krvi (kot če bi še malo odprli pipo), se tlak v krvnih žilah poveča. Odvečno
tekočino v krvi običajno filtrirajo ledvice. Tekočina, ki jo filtrirajo
ledvice, se izteče v mehur. Ko greste na stranišče urinirati, se tekočina
izloči iz telesa v obliki urina.
Med 2. in 3. fazo stresa so ravni stresnih hormonov
visoke. Eden od teh stresnih hormonov je ACTH (ne pozabite – hormon strahu).
ACTH povzroča povečano sproščanje kemikalije, imenovane aldosteron, iz
nadledvičnih žlez na vrhu ledvic. Aldosteron deluje na ledvice, zaradi česar
ledvice izločijo manj tekočine iz krvi. Ker se izloči manj tekočine, se poveča
volumen krvi, kar povzroči nadaljnje zvišanje krvnega tlaka. Ne pozabite, da
med 2. in 3. fazo stresa nadledvični žlezi na vrhu ledvic sproščata adrenalin in
drugo kemikalijo, imenovano noradrenalin. Adrenalin in noradrenalin stimulirata
mišične stene krvnih žil, zaradi česar se krčijo in zožijo.
Torej, nazaj k naši zgodbi o zalivanju vrta s cevjo – če
zdaj zamenjate cev in uporabite cev z manjšim premerom, mora enaka količina
vode potovati skozi ožji prostor. Tako se tlak v cevi poveča in voda še bolj
brizga, ko zapusti cev. Na enak način adrenalin in noradrenalin povečata tlak v
krvnih žilah, tako da povzročita krčenje in zoženje krvnih žil. Ko mora srce
črpati kri v krvne žile proti visokemu tlaku, to obremeni srce, ker mora srce
delati močneje. Da bi kompenzirala to povečano obremenitev, se srčna mišica
poveča (medicinski izraz je hipertrofija).
Moški, ki hodi v telovadnico in dviguje uteži s težo 50
kg, bo imel večje mišice na rokah (npr. bicepse) kot moški, ki dviguje le uteži
s težo 20 kg. Podobno se srce poveča, ko mora potiskati kri proti višjemu
tlaku. Za razliko od mišic v roki ni dobro, da se srčna mišica poveča, saj to
poškoduje srčno mišico. Poškodovana območja nadomesti brazgotinsko tkivo
(fibroza).
Običajno je srčna mišica zelo elastična – razteza se, ko
se srce napolni s krvjo, nato pa se skrči, da kri črpa v krvne žile. Ko srčno
mišico nadomesti brazgotinsko tkivo, postane zelo toga in se ne more pravilno
krčiti in sproščati. Zato črpa kri manj učinkovito, tako da se v krvne žile
črpa nezadostna količina krvi. Posledično telesna tkiva ne dobijo dovolj krvi
in to je srčno popuščanje. Tretjina ljudi z visokim krvnim tlakom razvije srčno
popuščanje.
Luka 21:26: »V poslednjih dneh bo ljudem srce
odpovedalo zaradi strahu.« (King James Version).
Poleg tega, ko se srce poveča, potrebuje več kisika (več
je mišic, zato je za črpanje potrebnega več kisika). Normalna oskrba srca s
krvjo z običajno količino kisika ni več zadostna. Ta relativna nezadostna
oskrba s krvjo je razlog, zakaj mnogi ljudje z visokim krvnim tlakom dobijo
srčne napade (srčni napad je, ko del srčne mišice odmre zaradi pomanjkanja
oskrbe s krvjo).
Visok krvni tlak je nevaren tudi za krvne žile v
možganih: povišan tlak sčasoma povzroči, da stene krvnih žil oslabijo in
počijo. Eksplozivni vdor krvi v možgansko tkivo poškoduje živce na tem območju.
Dobesedno jih razcepi visokotlačni curek krvi. Masa krvi v možganskem tkivu
stisne živce, kar prav tako povzroča poškodbe. Vsako področje v možganih
nadzoruje določeno funkcijo v telesu.
Če je na primer poškodovano področje v možganih, ki
nadzoruje govor, ne boste mogli govoriti. Če je poškodovano področje, ki
nadzoruje gibanje leve roke in če je noga poškodovana, bosta vaša leva roka in
noga ohromljeni. To je možganska kap – izguba funkcije dela telesa zaradi
poškodbe v predelu možganov.
Mnogi ljudje, ki so doživeli možgansko kap, so že prej
imeli visok krvni tlak. Visok krvni tlak poškoduje tudi krvne žile v ledvicah,
kar povzroči odpoved ledvic. Lahko poškoduje tudi krvne žile v očeh, kar
povzroči poslabšanje vašega vida.
Antihipertenzivna zdravila niso rešitev. Ker visok
krvni tlak nima simptomov, ki bi povzročali preveč nelagodja, lahko postanemo
samozadovoljni pri soočanju z njim. Vendar pa je treba glede na zgoraj navedene
pogoste zaplete visokega krvnega tlaka (srčno popuščanje, srčni infarkti,
možganske kapi, odpoved ledvic in okvara vida) čim prej obravnavati to
zaskrbljenost, ki je povzročila bolezen. Da bi preprečili te zaplete
kratkoročno, bo morda treba najprej vzeti antihipertenzivna zdravila. Vendar
pa antihipertenzivna zdravila niso dokončna rešitev, ker se ne spopadajo z
duhom strahu in strupeno miselnostjo skrbi za prihodnost, ki je sploh
povzročila visok krvni tlak.
Obrnite se na poglavje na strani 523, ki vam bo pomagalo
pri soočanju s temi osnovnimi težavami. Matej 6:34: »Ne skrbite in ne bodite
zaskrbljeni za jutri, kajti jutrišnji dan bo imel svoje skrbi in tesnobe. Vsak
dan ima dovolj svoje težave.«
Nenormalen srčni ritem (aritmije)
Nenormalen srčni ritem večinoma povzročajo strah,
tesnoba in stres v vašem miselnem življenju. Zato je za razumevanje nenormalnih
srčnih ritmov pomembno, da najprej odprete stran 180, da dobite osnovno
razumevanje učinkov dolgotrajnega strahu, tesnobe in stresa na vaše telo.
V vašem srcu sta dve področji, imenovani SA vozel in AV
vozel, ki ustvarjata električne impulze. Ti električni impulzi se širijo po
srčni mišici in povzročajo njeno ritmično krčenje. Ko poslušate skozi
stetoskop, slišite lub dub lub dub lub dub (tj. ritmične zvoke utripanja srca).
Električni impulzi, ki jih ustvarjata sarkofagalni (SA) in (AV) vozlišče,
potujejo ali se širijo skozi srčno mišico po posebnih vlaknih, imenovanih
Purkinjejeva vlakna.
Do srčnega infarkta lahko pride, ko srce nima zadostne
prekrvavitve, ker so krvne žile zožene zaradi holesterolskih plakov na stenah
krvnih žil. Če med srčnim infarktom primanjkuje prekrvavitve bezgavk, te ne
bodo delovale pravilno, ker to področje tkiva odmre. Posledično bezgavke
nenormalno stimulirajo srce, kar vodi v nenormalen srčni ritem. Če imate
nenormalen srčni ritem kot zaplet prejšnjega srčnega infarkta, so ustrezne
duhovne korenine, s katerimi se morate ukvarjati, pojasnjene v poglavju
»Koronarna arterijska bolezen« na strani 335.
Bezgavke ali vlakna, po katerih potujejo električni
impulzi, morda od rojstva ne delujejo pravilno (to je prirojena nepravilnost). V
tem primeru gre za podedovano genetsko nepravilnost, ki vodi do nenormalnega
sarkoidne bezgavke, AV bezgavke in vlaken, ki ne delujejo pravilno. Če
imate od rojstva nenormalen srčni ritem, je ustrezno poglavje, ki ga morate
prebrati, o genetsko podedovanih boleznih na strani 153.
Otrokovo srce se lahko poškoduje ali okvari tudi med
razvojem v maternici, kar vodi do nepravilnosti srčnega ritma. To lahko
povzročijo okužbe ali toksini pri materi med nosečnostjo – to je posledica
strahu in tesnobe v materinem miselnem življenju, ki sta poškodovala njen
imunski sistem, zaradi česar je dovzetna za okužbe. Tudi telo ne odstrani
toksinov pravilno, ko je oseba v 2. in 3. fazi stresa, kar vodi do poškodb (to
je podrobneje obravnavano na strani 188).
Ko mati med nosečnostjo pije alkohol ali jemlje določena
zdravila, se lahko otrok rodi z nepravilnim srcem. Če se to nanaša na vas,
morate le moliti v veri in prositi Boga, naj stori ustvarjalni čudež in obnovi
poškodovano srčno tkivo.
Virusne okužbe, ki povzročajo vnetje srčne mišice, ter
bakterijske okužbe, ki povzročajo vnetje in abscese v srčni mišici, lahko
motijo električne impulze, ki stimulirajo srce.
To lahko povzroči nenormalen
srčni ritem. Imunski sistem,
ki je poškodovan med 2. in 3.
fazo stresa, naredi osebo dovzetno za okužbe.
Ščitnica
vpliva na srce.
Hormoni, ki jih sprošča, lahko povzročijo,
da srce bije hitreje. Zato ima lahko oseba z boleznijo ščitnice
(hipertiroidizem ali hipotiroidizem) tudi nepravilnosti v srčnem ritmu. Bolezen
ščitnice ima komponento strahu, tesnobe in stresa (podrobno obravnavano na
strani 442).
Vendar pa mnogi ljudje z nenormalnim srčnim ritmom
nimajo nobene od zgoraj omenjenih težav in je neposredna posledica strahu,
tesnobe in stresa.
Osrednji živčni sistem v vaših možganih je sestavljen iz
dveh delov:
• Simpatični živčni sistem (boj ali beg) – je
aktiven v 1., 2. in 3. fazi stresa
• Parasimpatični živčni sistem (počitek in
prebava) – je del živčnega sistema, ki je aktiven, ko se sprostite, jeste in
prebavljate hrano.
SA in AV vozel uravnavajo živci iz simpatičnega živčnega
sistema, pa tudi živci iz parasimpatičnega živčnega sistema. Stimulacija vozlov
s simpatičnimi živci povzroči, da vozlišča pospešijo srčni utrip. Stimulacija
vozlov s parasimpatičnimi živci povzroči, da vozlišča upočasnijo srčni utrip.
Simpatične in parasimpatične živce nadzira hipotalamus.
Ne pozabite, da je hipotalamus področje v vaših možganih, ki je povezava med
umom in telesom – vse, kar se dogaja v vašem miselnem življenju, prevaja v
fizično reakcijo. Med 2. in 3. fazo stresa hipotalamus spremeni način delovanja
simpatičnih in parasimpatičnih živcev, kar vodi do neravnovesja in napačnega
delovanja teh živcev. Napačno delovanje teh živcev vodi do nenormalne
stimulacije SA in AV vozla. Posledično SA in AV vozel ustvarjata električne impulze
z neenakomerno hitrostjo, kar vodi do nenormalnega srčnega ritma.
Nevarno je hoditi naokoli z nenormalnim srčnim ritmom,
ker obstaja veliko tveganje, da se srce popolnoma ustavi, kar povzroči nenadno
srčno smrt. Zato je treba kratkoročno jemati antiaritmična zdravila za srce, da
ostanete na varnem. Vendar ta zdravila niso dokončna rešitev, ker se ne
spopadajo s toksično miselnostjo, ki je težavo sploh povzročila.
To morate storiti vzporedno z obnovo svojega uma.
Poglavje »Soočanje s strahom, tesnobo in stresom« na
strani 523 vam bo v pomoč.
Luka 21:26: »V poslednjih dneh bodo ljudje zaradi
strahu izgubili srce.« (KJV)
Bolezen srčnih zaklopk
Najprej si poglejmo, kaj so srčne zaklopke:
V srcu so 4 različni predelki. Kri teče iz enega
predelka v drugega v eni določeni smeri. Da bi zagotovili, da kri teče v eno
smer, so na vratih med dvema predelkoma zaklopke. Če kri teče naprej, se
zaklopke odprejo. Zaradi sprememb tlaka v različnih predelkih, ko se srce krči
in sprošča, ima kri nagnjenost k temu, da v določenih fazah teče nazaj. Če kri
teče nazaj, se zaklopke zaprejo – to sili kri, da spet teče naprej v eno smer.
Zaklopke zagotavljajo, da kri v srcu teče v eno smer.
Običajno se mitralna zaklopka odpre, ko kri teče naprej.
Običajno se mitralna zaklopka zapre, ko kri teče nazaj, s
čimer kri spet teče naprej.
Srčna mišica.
Odpiranje in zapiranje teh zaklopk je delno pasiven
proces – z drugimi besedami, tlak krvi potiska zaklopke v odpiranje in
zapiranje, odvisno od smeri pretoka krvi. Vendar pa odpiranje in zapiranje
zaklopk nadzira tudi stimulacija živcev.
Motnje v delovanju ali napačno delovanje teh živcev,
ki povzročijo nenormalno odpiranje in zapiranje zaklopk, lahko povzročijo
strah, tesnoba in stres v vašem miselnem življenju. Zato je za razumevanje
bolezni srčnih zaklopk pomembno, da najprej pridobite osnovno razumevanje
učinkov dolgotrajnega strahu, tesnobe in stresa na vaše telo na strani 180.
Prolaps mitralne zaklopke
Prolaps mitralne zaklopke je stanje, pri katerem se
mitralna zaklopka ne zapre pravilno, kar omogoča, da kri teče nazaj v srce. Običajno
se mitralna zaklopka odpre, ko kri teče naprej. Običajno se mitralna
zaklopka zapre, ko kri teče nazaj, zaradi česar kri ponovno teče naprej.
Med prolapsom mitralne zaklopke se lističi zaklopke
raztegnejo (prolaps) nazaj, kar omogoča povratni pretok krvi v srce.
To obremeni srce, ker se v srcu močno poveča volumen krvi
(kri, ki prihaja v srce, in povratni pretok krvi, ki naj bi jo srce izčrpalo).
Povečan volumen krvi vodi do povečanega tlaka v srcu. To preobremeni srce in
lahko sčasoma privede do srčnega popuščanja. Med srčnim popuščanjem se v
telesna tkiva, vključno z možgani, ne prečrpa dovolj krvi. Ko možgani ne dobijo
dovolj krvi, ima oseba »izpad moči«.
Prolaps mitralne zaklopke lahko povzroči okvara v
presnovi vezivnega tkiva (dedna genetska motnja) in se lahko pojavi tudi pri
Marfanovem sindromu (Marfanov sindrom je genetska nepravilnost, pri kateri se
otrok rodi s številnimi srčnimi napakami, ena od katerih je prolaps mitralne
zaklopke). Če to velja za vas, je ustrezno poglavje, ki ga morate prebrati,
»Genetsko dedne bolezni« na strani 153.
Okužbe lahko povzročijo prolaps mitralne zaklopke (to je
pojasnjeno v nadaljevanju tega poglavja pod naslovom Infektivni endokarditis).
Prolaps mitralne zaklopke je hitro rastoča bolezen in pri večini ljudi zgornjih
vzrokov ne najdemo.
Oseba s prolapsom mitralne zaklopke ima pogosto bolezen
tudi v drugih zaklopkah na desni strani srca. Mehanizem, ki povzroča prolaps
mitralne zaklopke, je zelo podoben zgoraj pojasnjenim nenormalnim srčnim
ritmom. Ne pozabite, da je hipotalamus področje v možganih, ki povezuje um in
telo – vse, kar se dogaja v vašem miselnem življenju, prevaja v fizično
reakcijo.
Miselno življenje, v katerem prevladujejo strah,
tesnoba in stres, bo telo spravilo v toksično stanje 2. in 3. stopnje stresa,
kjer se skozi hipotalamus sproži celoten niz reakcij. Ena od posledic je
neravnovesje v osrednjem živčnem sistemu, ki vodi do napačnega delovanja živca,
ki nadzoruje mitralno zaklopko. Zaklopka se ne zapre pravilno in na koncu
pride do prolapsa.
Običajno je pretok krvi skozi srce in krvne žile gladek
ali pretočen. Ko zaklopke ne delujejo pravilno, na primer pri prolapsu mitralne
zaklopke, je pretok krvi mimo zaklopk turbulenten (kot razburkana voda v
brzici). Turbulenten tok povzroči tvorbo strdkov v krvi. Ti strdki se izčrpajo
iz srca in lahko na koncu blokirajo manjše krvne žile v telesu, kar povzroči
odmrtje dela tkiva, ki naj bi ga ta krvna žila oskrbovala. To lahko povzroči
možganske kapi (strdek blokira oskrbo s krvjo v delu možganov) in globoko
vensko trombozo (GVT) v nogah.
Prolaps mitralne zaklopke se pogosto okuži. To je posledica visokih
ravni stresnega hormona kortizola, ki oslabi imunski sistem, zaradi česar je telo slabo zaščiteno pred okužbami.
Da bi izkoreninili prolaps mitralne zaklopke, se
morate spopasti s toksično miselnostjo strahu, tesnobe in stresa, ki ga
povzročajo. Poglavje na strani 523 vam bo v pomoč. Ko bo vaš um miren,
se bosta stresni reakciji 2. in 3. stopnje prekinili in neravnovesje v
osrednjem živčnem sistemu se bo obnovilo. Posledično bodo živci, ki stimulirajo
mitralno zaklopko, spet normalno delovali in vaša mitralna zaklopka se ne bo
več prolapirala.
.jpg)
Ni komentarjev:
Objavite komentar