Michelle Strydom - ODPUŠČANJE, NUJNOST ZA OZDRAVITEV

 

ZDRAVLJENJE SE ZAČNE S POSVETITVIJO SRCA

Michelle Strydom

Odpuščanje – nujnost za ozdravitev

 

Moški, ki ga je ugriznil pes, je šel k zdravniku, ker je začel imeti čudne simptome. Po pregledu mu je zdravnik rekel: »Žal mi je, prepozno je – imate že steklino.« Moški je nonšalantno odgovoril: »Tako sem tudi mislil.« Nato je izvlekel pisalo in papir ter začel besno nekaj pisati.

 

Zdravnik mu je radoveden rekel: »Ne mi reči, da zdaj pišeš oporoko? To bi moral storiti že zdavnaj!«

 

Moški je pojasnil: »Ne, ne pišem oporoke, pišem seznam ljudi, ki jih želim ugrizniti, preden umrem!«

 

Moški v tej zgodbi je imel grenkobo in neodpuščanje!

 

Ko berete to poglavje, začnite razmišljati o tem, kdo vas je prizadel, vam povzročil škodo, vas zlorabil, ponižal, vas lažno obtožil, lagal o vas ali vas spravil v občutek nevrednosti. Kaj se je zgodilo v preteklosti, kar še vedno povzroča občutke bolečine, jeze, besa, zamere in grenkobe, ko se tega spomnite?

 

Grenkoba, kot kislina iz baterij, razjeda in razžira vašo dušo. Najprej zastrupi vaš um in nato vaše telo z boleznijo.

 

Hebrejcem 12:15: »Bodite preudarni in pazite drug na drugega, da kdo ne odstopi od Božje milosti (Njegove nezaslužene naklonjenosti in duhovnih blagoslovov) in je ne opusti, da ne požene nobena korenina zamere (zamere, grenkobe ali sovraštva) in ne povzroči težav in grenkega mučenja, zaradi česar se mnogi omadežujejo in skrunijo.«

 

Grenkoba, kakor kislina v baterijah, razjeda in razjeda vašo dušo. Najprej zastrupi vaš um in nato vaše telo z boleznijo.

 

To je nauk o grenkobi, kot ga je pojasnil Henry Wright v svoji knjigi »Še bolj odlična pot. Nauk o duhovnih koreninah bolezni«:

 

Grenkoba je oblast, pod njo in v odgovor nanjo pa je sedem duhov, ki krepijo grenkobo:

 

1. Neodpuščanje

Tako se zagrenjenost prvič ukorenini. Začnete si zapisovati krivice in v srcu nosite neodpuščanje. Rečete si: »Nisem pripravljen odpustiti ti in spomnil se bom, kaj si mi storil.« Razmišljate o vseh napačnih stvareh, ki so vam bile storjene, in vsakič, ko se spomnite obraza te osebe, se v vas sproži visokooktanski ping. Neodpuščanje povabi naslednjih šest duhov, da postanejo del vašega življenja:

 

2. Zamera

Zamera se razvije, ko še naprej meditirate o tem zapisu krivic in se nad njim notranje jezite. Trnovo drevo, o katerem sem govorila v poglavju »Bistveno osnovno znanje o bolezni z medicinskega vidika« (23), začne rasti v vaših možganih in izločati kemikalije, ki vaše telo spravijo v strupeno stanje bolezni. Te kemikalije nosijo negativna čustva in zato imate ta slab občutek v želodcu vsakič, ko se spomnite te osebe. Zamera ohranja neodpuščanje.

 

3. Maščevanje

Ko zamera nekaj časa vre, se para stopnjuje in začnete razmišljati o načinih, kako se maščevati tej osebi. Plačati mora za to, kar je storila.

 

4. Jeza

Neodpuščanje, zamera in maščevanje se kopičijo in zdaj ste zelo, zelo jezni. Lonec na pritisk se resnično vklopi in doda olje na ogenj. Ta jeza je tako vidna kot čutna.

 

5. Sovraštvo

Zdaj, ko ste jezni, se sovraštvo okrepi. Pravite: »Spomnim se, kaj si mi storil. Res sem razmišljal o tem in resnično me jezi. Maščeval se ti bom in te prisilil, da plačaš.« Na tej stopnji sovraštvo začne govoriti: »Ne zaslužiš si obstajati. Na tej zemlji ni prostora, da bi bila oba na istem mestu hkrati.« Sovraštvo začne prehajati v način izločanja:

 

6. Nasilje

Sovraštvo podžiga nasilje. Nasilje pravi: »Preden te odstranim, boš čutil mojo bolečino.« Nasilje je jeza in sovraštvo v akciji. Lahko se kaže v verbalni, čustveni, fizični ali spolni zlorabi.

 

1.       Umor

Ko izbruhne nasilje, je končni sad grenkobe umor. To je lahko dobesedni fizični umor, premišljen umor, ki je umor srca, ali umor z jezikom, ki je ogovarjanje, obrekovanje ali uničevanje značaja. Ko so sovraštvo, nasilje in umor v življenju osebe, se ta počuti upravičeno in bo ta oseba plačala ceno.

 

Žal se oseba ne zaveda, da je do te stopnje hudiču uspelo vstopiti in spremeniti kemijo njenega telesa, kar povzroča bolezni, kot je rak, ki povzročajo smrt njenega lastnega telesa.

 

Če je prisotno katero koli od teh sedmih področij, ki se odzivajo na grenkobo, so običajno prisotna tudi prejšnja, in če se z njimi ne ukvarjamo, bodo zagotovo prišla vsa ostala. Na primer, če ima oseba v srcu sovraštvo, bodo prisotni tudi neodpuščanje, zamera, maščevanje in jeza. Grenkobe ne boste mogli odstraniti iz svojega življenja, dokler se ne boste spopadli z neodpuščanjem, zamero, maščevanjem, jezo, sovraštvom, nasiljem in umorom, ki stojijo za njo.

 

Zakaj je grenkoba greh? Rimljanom 12:19–21; »19 Ljubljeni, nikoli se ne maščujte, ampak pustite odprto pot Božji jezi, kajti pisano je: 'Moje je maščevanje, jaz bom povrnil,' govori Gospod. 20 Če pa je tvoj sovražnik lačen, ga nasiti, če je žejen, mu daj piti, kajti s tem mu boš na glavo zgrnil žerjavico. 21 Ne pusti se premagati hudemu, ampak premagaj hudo z dobrim.« Izaija 54:17: »Nobeno orožje, ki je narejeno zoper tebe, ne bo uspelo, in vsak jezik, ki se bo dvignil zoper tebe na sodbi, boš izkazal krivico. To [mir, pravičnost, varnost in zmaga nad nasprotovanjem] je dediščina Gospodovih služabnikov [tistih, v katerih se reproducira ideal Gospodovega služabnika]; to je pravičnost ali opravičilo, ki ga dobijo od mene [to jim dajem kot opravičilo], govori Gospod.«

 

Zaharija 2:8 pravi, da se tisti, ki se te dotakne, dotakne zenice Božjega očesa. Ko ti nekdo stori krivico, sta tista dva odlomka zgoraj Božja obljuba tebi, dokler si z Njim. Ko se odločiš, da boš ohranil svoje srce čisto z Njim. Ko se odločiš odpustiti in preveč odpustiti ter premagati zlo z dobrim, odpreš pot Božji jezi in Mu dovoliš, da povrne zlo, ki ti je bilo storjeno, in da bo tvoj maščevalec. Z dobrim pa odprete. Ko pa se postavite v Božje čevlje in postanete svoja pot, da bi bil Bog vaš maščevalec in sodnik drugih, ste v neposlušnosti svetopisemskemu maščevalcu. In želi boste posledice tega:

 

Matej 7:1–3: »1 Ne sodite in ne grajajte in ne obsojajte drugih, da ne boste sami sojeni in grajani in obsojeni. 2 Kajti kakor sodite in grajate in obsojate druge, boste sojeni in grajani in obsojeni, in po meri, ki jo merite drugim, se vam bo kaznovalo. 3 Zakaj strmite od zunaj v drobni delček v očesu svojega brata, bruna v svojem očesu pa se ne zavedate in ne opazujete?« Grenkoba ima hujše posledice kot bolezni, kot je rak – s tem se izpostavljate nevarnosti, da boste preživeli večnost v peklu, ker je Bog v svoji Besedi zelo jasno opozoril, da če ne boste odpustili drugim, vam tudi on ne bo odpustil.

 

 

Odpuščanje – Manjkajoči člen

 

Marko 11:22–24: »22 Jezus pa jim je odgovoril: »Verjemite v Boga [nenehno]! 23 Resnično vam povem: Kdor reče tej gori: 'Dvigni se in vrzi v morje!' in v srcu ne dvomi, ampak verjame, da se bo zgodilo, kar pravi, se mu bo zgodilo. 24 Zato vam pravim: Karkoli boste prosili v molitvi, verjemite (zaupajte in bodite prepričani), da vam bo dano, in boste prejeli.«

 

Ta odlomek iz Svetega pisma smo se danes v cerkvah po vsem svetu že večkrat učili, kjer pravijo, da bo vera zagotovila prejem. Če to izpoveste, če imate dovolj vere, boste to prejeli. Toliko kristjanov je tako zmedenih in razočaranih nad sporočili vere in jih poimenujejo ter trdijo, da so nauki, ker še vedno ne delujejo. Ko oseba v tem cerkvenem cirkusu ne prejme predmeta svojega prepričanja, ji preprosto rečejo, da nima dovolj vere . . . in potem govorite o brezupnosti! Vera sploh ni problem. Ne deluje, ker je bil ta odlomek izvzet iz konteksta.

 

Če želite razumeti avtorjev namen, morate prebrati Marko 11:22–24 v kontekstu. Če želite uporabiti Božjo besedo, uporabite celotno Božjo besedo, ne le tistega dela, ki se vam zdi dober. Sveto pismo ni le obljube in blagoslovi – obstajajo tudi pogoji in graja.

 

Kar se nam je zgodilo v ozdravljajoči službi, je to, da smo se zanašali na nekaj odlomkov iz Svetega pisma, preostalo Resnico v Besedi pa smo izključili. Kolikokrat ste že poskušali moliti molitev vere in govoriti svoji gori ter se sklicevati na Božje obljube, pa niste nikoli ničesar prejeli? Ste se kdaj vprašali, zakaj?

 

No, upam, da do te točke na vašem potovanju skozi to knjigo začenjate razumeti, zakaj.

 

Pokazala vam bom manjkajoči člen prejemanja, ki ga najdemo v verzih, ki sledijo Marku 11:22–24, in ga uči zelo malo ljudi kjer koli na svetu, ker so tako zaposleni z oznanjevanjem Božjih blagoslovov in njegovih obljub.

 

Marko 11:25–26: »In kadar koli stojite in molite (molite kaj? . . . govorite gori, kot piše v Marku 11:22, ne da bi dvomili v svojem srcu, verujoč, da se bo zgodilo, kar pravite, in da boste prejeli, kar verjamete), če imate kaj zoper koga, odpustite mu in pustite, da odpusti (pustite, pustite, da gre), da tudi vaš Oče, ki je v nebesih, vam odpusti vaše [lastne] napake in pomanjkljivosti. Če pa vi ne odpustite, tudi vaš Oče, ki je v nebesih, ne bo odpustil vaših napak in pomanjkljivosti.« (*Opomba: V prevodih Svetega pisma NIV je bil Marko 11:26 odstranjen – zakaj pojasnjujem na strani 102)

 

Torej sta 25. in 26. vrstica v Marku 11 nadaljevanje 22. do 24. vrstice: V kontekstu teh odlomkov piše: »In ko stojite in molite, odpustite.« To ni nikoli povezano s pridigami o veri in nauki »Poimenujte in zahtevajte«.

 

Ni nobenih pogojev, razen da morate imeti dovolj vere. Brez obvladovanja tega vprašanja odpuščanja zapravljam svoj čas s poskusi, da bi vam pomagala ozdraveti od vaše biološke in psihološke bolezni. Odpuščanje je velik manjkajoči člen pri ozdravitvi.

 

Odločno vam bom povedala, da je odpuščanje predpogoj za vsako ozdravitev. Temu se preprosto ni mogoče izogniti. Obljuba ozdravitve in božanskega zdravja je vaša kot Božjega otroka (Izaija 53:5). Vendar pa ima Bog z vsako obljubo pogoj. Ne morete zahtevati njegovih obljub, ne da bi bili pripravljeni izpolniti njegove pogoje.

 

V poglavju »Bistveno osnovno znanje o bolezni z biblijskega vidika« (23), sem vam pojasnila, da je pogoj za ozdravitev kesanje. Kesanje vključuje prošnjo Bogu, naj vam odpusti greh, ki je povzročil vašo bolezen. Ko se Bogu pokesaš za greh, ki je povzročil tvojo bolezen, ali misliš, da ti bo odpustil in te ozdravil? Odgovor je – odvisno. Vidiš, Božje odpuščanje zate je pogojno. Biblija ti zelo jasno pove, da ne moreš prositi Boga za odpuščanje, če nisi pripravljen odpustiti vsem, ki so te prizadeli in ti storili krivico. Neodpuščanje je glavna ovira za ozdravitev in je eden od razlogov, zakaj so naše cerkve polne bolezni. Jezus je v Mateju 6:14–15 rekel:

 

»Kajti če ljudem odpustite njihove pregrehe [njihove neuničljive in namerne grehe, ko jih zapustite, odpustite in opustite zamere], vam bo odpustil tudi vaš nebeški Oče. Če pa ljudem ne odpustite njihovih pregreh [njihovih neuničljivih in namernih grehov, ko jih zapustite, odpustite in opustite zamere], vam tudi vaš nebeški Oče ne bo odpustil vaših pregreh.«

 

 

Odpuščanje je velik manjkajoči člen pri ozdravitvi.

 

Predstavljajte si, v kakšnem stanju bi bilo vaše življenje, če vam Bog ne bi odpustil? Bili bi odrezani od odnosa z Njim in vse v vašem življenju bi bilo bedna zmešnjava revščine in bolezni – duhovno, duševno, čustveno, finančno in fizično.

 

Radi mislimo, da se lahko jezimo na druge ljudi in kljub temu gremo k Bogu ter prejmemo odpuščanje za svoje grehe. Toda Gospod nam v Mateju 6:14–15 pravi, da to ni tako. Božje odpuščanje za vas je v neposredni povezavi s tem, kako odpuščate svojemu bratu.

 

Jezus nas je v Mateju 6:12 naučil, kako moliti: »Oče, odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo (odpuščamo in se odpuščamo dolgove ter se odpovedujemo zameri) svojim dolžnikom.«

 

Bog je Bog usmiljenja (Psalm 57:10; Psalm 86:15) in to vprašanje odpuščanja mu je zelo pomembno.

 

Henry Wright uči, da kot vernik ne boste prejeli ničesar iz nebes, česar ne bi bili pripravljeni dati drugim. Če torej želite odpuščanje, ga boste morali tudi dati. Bog nam v svoji Besedi večkrat pove, da če želimo usmiljenje, moramo usmiljenje izkazovati. Matej 5:7: »Blagor usmiljenim (srečnim, zavidljivim in duhovno uspešnim – z življenjskim veseljem in zadovoljstvom v Božji naklonjenosti in odrešenju, ne glede na njihovo zunanje stanje), kajti oni bodo dosegli usmiljenje!«

 

Matej 18:21–22: »Tedaj je Peter pristopil k njemu in rekel: 'Gospod, kolikokrat sme moj brat grešiti zoper mene in naj mu odpustim in ga pustim? [Kar] sedemkrat? Jezus mu je odgovoril: 'Povem ti, ne do sedemkrat, ampak sedemdesetkrat sedemkrat!'«

 

Ne vem, kako je z vami, ampak jaz sem osebno zelo vesela, da Bog ne postavlja omejitve, kolikokrat mi odpusti. Kolikokrat ste storili isto napačno stvar vsaj sedemdeset krat  sedemkrat, pa vam je Bog vseeno odpustil?

 

Pogosto smo pripravljeni še naprej prejemati in prejemati odpuščanje od Boga, a neverjetno je, kako malo želimo odpuščati drugim. Prostovoljno sprejemamo usmiljenje, vendar je to presenetljivo, kako togi, legalistični in neusmiljeni smo lahko do drugih, še posebej, če so nam kakorkoli storili krivico ali nas prizadeli.

 

Vendar Sveto pismo pravi, da je dolg, ki ga dolgujemo Bogu, veliko večji od katerega koli dolga, ki ga ima kdo morda nam. Matej 18:23–35: »23Nebeško kraljestvo je torej podobno človeškemu kralju, ki je hotel poravnati račune s svojimi služabniki. 24 Ko je začel računati, so mu pripeljali nekoga, ki mu je bil dolžan 10.000 talentov (verjetno približno 10.000.000 dolarjev). 25 Ker ni mogel vrniti, je njegov gospodar ukazal prodati ga, njegovo ženo, otroke in vse, kar je imel, in odplačati dolg. 26 Služabnik je padel na kolena in ga prosil: »Potrpi z menoj in vse ti bom vrnil.« 27 Gospodar se je usmilil in ga je izpustil ter mu odpustil dolg. 28 Ko pa je isti služabnik odšel, je našel enega od svojih tovarišev, ki mu je bil dolžan sto denarijev (približno 20 dolarjev). Zgrabil ga je za vrat in rekel: »Plačaj, kar si dolžan!« 29 Njegov tovariš je padel na tla in ga goreče prosil: »Daj mi časa in ti bom vrnil vse!« 30 Vendar ni hotel, zato je šel ven in ga dal vtakniti v ječo, dokler ne bi poplačal dolga. 31 Ko so njegovi tovariši videli, kaj se je zgodilo, so bili zelo užaljeni in so šli ter povedali svojemu gospodarju vse, kar se je zgodilo. 32 Tedaj ga je gospodar poklical in mu rekel: »Prezreli in hudobni služabnik! Odpustil sem ti in ti odpustil ves tvoj [veliki] dolg, ker si me prosil. 33 In ali se ne bi moral tudi ti usmiliti svojega tovariša, kakor sem se jaz usmilil tebe? 34 In v jezi ga je gospodar izročil mučiteljem (ječarjem), dokler ne bi poplačal vsega dolga. 35 Tako bo tudi moj nebeški Oče ravnal z vsakim od vas, če svojemu bratu ne odpustite iz srca njegovih prestopkov.«

 

Včasih je zelo težko nekomu odpustiti, še posebej, če nas je zlorabil, večkrat prizadel ali užalil. Če nekomu težko odpuščamo, se spomnimo Božjega usmiljenja, milosti in odpuščanja, ki ga je nam namenil Gospod. Neodpuščanje je razkošje, ki si ga ne moreš privoščiti. Ker si prejel odpuščanje, si poklican, da odpuščaš. Neodpuščanje je razkošje mesa. Zaradi njega se tvoje meso takrat počuti dobro, a te bo dobesedno duhovno in fizično uničilo. To je razkošje, ki si ga ne moreš privoščiti. Če se želiš oklepati svoje užaljenosti, zamere in neodpuščanja – moraš biti pripravljen tudi oklepati se svoje bolezni in živeti z njo.

 

Mnogi ljudje ne morejo razumeti, zakaj njihove molitve za ozdravitev niso uslišane, vendar imajo v srcu neodpuščanje. Obstajajo ljudje, ki gredo k molitvi vsako nedeljo v cerkvi, mesec za mesecem, leto za letom, in se še vedno ne morejo osvoboditi svojih spon. Postili so se in molili, a bolj ko se trudijo, bolj so v sponah. Zdi se, da njihove molitve trčijo ob zid in da je nebo zaprto za njihove molitve.

 

Neka gospa je prišla k meni po pomoč zaradi kožnega izpuščaja, ki ji je prekrival telo. Zaradi srbenja in nelagodja, ki je trajalo že več kot dva meseca, se je komaj mogla sprijazniti s seboj. Obiskala je več zdravnikov in dermatologov. Predpisali so ji različne vrste antihistaminikov in kortikosteroidnih krem, vendar ji nič ni kaj dosti pomagalo.

 

Posvetil sem ji čas razlagi, da je njen kožni izpuščaj posledica strahu, tesnobe in stresa v njenem miselnem življenju. Tega se je pokesala. Vendar kožni izpuščaj ni izginil. Velik vir njenega stresa je bil, ker je moški, ki mu je zaupala, zapravil njen denar, ki ji ga je mati zapustila kot del dediščine. Razumljivo je, da je bila zelo jezna nanj. Vendar je to neodpuščanje preprečilo njeno ozdravitev in to sem ji razložil.

 

Zato je moškemu odpustila pred Bogom in mu poslala e-pošto, v kateri mu je sporočila, da mu je odpustila. Izpuščaj se je takoj razblinil na nekaj pikic tu in tam po njenem telesu in do naslednjega jutra je popolnoma izginil.

 

 

Vaše ozdravljenje je odvisno od vašega odpuščanja

 

Vsi ljudje so se že odločili in popolnoma opravičili svoje občutke neodpuščanja ali zamere. Pravijo stvari, kot so: »Imam vso pravico do . . . « ali »Njegova krivda je bila, tako zelo se moti . . . «

 

Je bil Jezus krivičen? Bil je edini, ki ni nikoli grešil in ni nikoli nikomur storil ničesar krivičnega. Imel je popolnoma prav! Pa vendar je še vedno rekel: »Oče, odpusti jim,« ko je umiral na križu.

 

V Apostolskih delih 7:50–60 beremo o tem, kako so Štefana kamenjali do smrti, ker je pričeval o Bogu: Apostolska dela 7:55-59 in 60: »55 On pa, poln Svetega Duha in pod njegovim vodstvom, je pogledal v nebo in videl Božjo slavo in Jezusa, ki je stal na Božji desnici; ... 59 Medtem ko so Štefana kamenjali, je ta molil: »Gospod Jezus, sprejmi mojega duha!« 60 Padel je na kolena in glasno zavpil: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« In ko je to rekel, je zaspal v smrti.«

 

Vau! So Štefana krivili? Seveda! Bil je edini v množici, ki je imel prav, a ko so ga kamenjali do smrti, je Štefan zavpil k Bogu: »Odpusti jim!«

 

Kar želim, da razumete, je, da ni pomembno, kdo je imel prav ali narobe, to je popolnoma nepomembno. Pomembno je, da ste vi tisti, ki odpuščate. Pomembno je, da se pomirite z Bogom. Ni vam treba dokazovati tega, da imate prav, ampak da ste pripravljeni odpustiti. Vaše meso se želi oklepati tega neodpuščanja, ker si želi pravice ... toda Biblija pravi, da je Bog tisti, ki nas opravičuje (Izaija 54:17).

 

Ni vam treba nositi greha nekoga drugega v sebi. To je njihov greh. Bog bo njihov sodnik. Vaša naloga je, da jih osvobodite in jim odpustite. Vaša svoboda, duhovna in fizična, ni odvisna od njihove odločitve – odvisna je od vaše odločitve med vami in Bogom. Če je mogoče, da se s to osebo pomirite, to storite.

 

Rimljanom 12:18: »Če je mogoče, kolikor je odvisno od vas, živite v miru z vsemi.«

 

Če pa ni mogoče, ker oseba ni pripravljena obnoviti odnosa ali se celo pogovoriti z vami, ker je oseba umrla ali ker ne veste, kje je, nič hudega – pomembno je, da se pomirite z Bogom. Če imaš nekaj iz preteklosti in se ne moreš pobotati z drugo osebo, moraš to preprosto urediti z Bogom in Bog bo glede tega sodil po integriteti tvojega srca. Ni ti več treba nositi krivde. Če ti nekdo zameri greh, je to njegov problem, ne tvoj. Mora se pobotati z Bogom, tako kot ti. Ali se bo pobotal ali ne, nima nobene zveze s tabo, ker stojiš sam pred Bogom v integriteti svojega srca. Ni ti treba, da se s to osebo pobotaš, da bi bil svoboden. Da bi lahko prejel popolno ozdravitev svoje bolezni. V srcu se boš moral pomiriti z vsako osebo, ki si jo kdaj koli poznal, in zadevo glede nje rešiti pred Bogom.

Ljudem, ki so te prizadeli, ne odpustiš, ker se ti tako zdi. Odpustiti jim moraš kot dejanje svoje volje v poslušnosti Bogu in njegovi besedi. Odpuščanje ni obred: ni ti treba, da ga storiš z intelektualnega vidika ali zato, ker je to zakon – ampak stori to iz srca: Odpuščanje je odnos tvojega srca do drugih v ljubezni.

 

 

Odpuščanje ni občutek, ampak odločitev – dejanje vaše volje.

 

Ko odpustite drugim, jih ne izpustite iz kavlja, ampak jih izročite Bogu, medtem ko še vedno visijo  na kavlju. Zdaj ste vi osvobojeni kavlja. Ko nekomu odpustite, morate osebo ločiti od njenega greha, tako kot vas je Bog v svojem srcu ločil od vašega greha, ko vas je rešil. Da bi odpustili, vam ni treba opravičevati njihovega greha. Še naprej sovražite greh, vendar vam je zapovedano, da ljubite osebo.

 

Ne ustavi se samo pri odpuščanju, Jezus nas kliče veliko višje:

 

Luka 6:27–38: »27 Vam pa, ki me zdaj poslušate, pravim: [da bi poslušali, si vzgojili navado] ljubite svoje sovražnike, dobro ravnajte s tistimi, ki vas sovražijo in preganjajo. 28 Blagoslovite in molite za srečo tistih, ki vas preklinjajo. Ko odpuščate, prosite za blagoslov tistim, ki vas žalijo [ki vas žalijo, grajajo, ponižujejo in vas prevzetno zlorabljajo]. 29 Kdor udari drugega, ne ponudi drugemu čeljusti ali lica; in tistemu, ki ti vzame vrhnje oblačilo, ne odrekaj kljuke za spodnje perilo, ampak si tudi ti. 30 Vsakemu, ki te prosi [ki ti je v stiski], daj, in tistemu, ki ti jemlje imetje, ne zahtevaj ničesar.« zdaj so izklopljeni in jih zahtevajte nazaj, 31 In kakor želite in želite, da bi ljudje 32 storili vam, storite jim prav tako. Če [samo] ljubite tiste, ki vas ljubijo, kakšna pohvala in zahvala vam je to? Saj tudi [prav] grešniki ljubijo svoje ljubimce (tiste, ki jih ljubijo). 33 In če ste prijazni in dobri ter delate usluge in koristite tistim, ki so prijazni in dobri ter delate usluge in vam koristijo, kakšna pohvala in zahvala vam je to? Saj tudi izjemno preprosti delajo enako. 34 In če posojate denar z obresti tistim, od katerih upate, da jih boste prejeli, kakšna pohvala in zahvala vam je to? Celo znani grešniki posojajo denar z obresti grešnikom, da bi dobili nazaj toliko. 35 Ljubite pa svoje sovražnike in bodite prijazni in delajte dobro [delajte usluge, da bi kdo imel od njih korist] in posojajte, ne da bi pričakovali in upali na nič v zameno, ampak ne smatrajte ničesar za izgubljeno in ne obupajte nad nikomer; in takrat bo vaše povračilo (vaša nagrada) velika (bogata, močna, intenzivna in obilna) in boste sinovi Najvišjega, kajti On je prijazen in dobrotljiv ter dober do nehvaležnih, sebičnih in hudobnih. 36 Bodite torej usmiljeni (sočutni, nežni, odzivni in sočutni), kakor je vaš Oče [vsi ti]. 37 Ne sodite [niti ne izrekajte sodbe niti ne podvrzite se graji] in ne boste sojeni; ne obsojajte in ne razglasite za krive in ne boste obsojeni in razglašeni za krive; oprostite in odpustite in odpustite (opustite zamero, jo pustite, da pade), in oproščeni boste in odpuščeni in izpuščeni. 38 Dajajte in [darila] vam bodo dajali; dobro mero, stlačeno, streseno in prelito, bodo zlili v [vrečko, ki jo tvorijo] nedrja [vaše obleke in se uporablja kot vreča]. Kajti s kakršno mero merite [s kakršno mero dajete drugim], s takšno se vam bo odmerilo.«

 

Nekaj ​​manjka, ko pravite, da odpuščate tistim, ki so vas prizadeli in užalili, in ne greste dlje.

 

Joyce Meyer je nekoč vprašala Gospoda: »Oče, Zakaj ljudje prihajajo na naše cerkvene bogoslužje in molijo za sposobnost odpuščanja, pa se v kratkem času spet znajdejo z istimi težavami, kot so zagrenjenost, jeza in preobčutljivost? Gospod ji je pokazal, da takšni ljudje ne delajo tega, kar jim naroči v svoji Besedi. Vidite, Bog nam v svoji Besedi pravi, naj odpustimo drugim – vendar se tu ne ustavi. Nadaljuje z navodilom, naj jih ljubimo in blagoslavljamo. V tem kontekstu beseda »blagosloviti« pomeni »govoriti dobro o njih«.

 

Ena od naših težav je torej ta, da čeprav molimo in poskušamo odpustiti tistim, ki nas užalijo, se obrnemo in jih preklinjamo s svojim jezikom ali pa žalitev vedno znova ponavljamo z drugimi. Žal mi je, ampak to ne bo delovalo! Ni dovolj, da samo rečemo, da drugim odpuščamo; paziti moramo, da jih ne preklinjamo ali govorimo grdo o njih, tudi če menimo, da si to zaslužijo. Da bi izpeljali proces odpuščanja in uživali v miru in celovitosti zdravja, ki si ga želite, morate storiti, kar vam Bog naroči, kar ni le odpuščanje, ampak tudi to: Jezus vas je izzval, da molite zanje, jih blagoslavljate, o njih dobro govorite in jih ljubite. Zakaj? Ker s tem ne blagoslavljate samo njih, ampak tudi sebe! Jezus je v Luku 6:35 rekel, da je vaša nagrada za Vaša poslušnost na tem področju bo velika, bogata, močna, intenzivna in obilna, dobra mera, stisnjena, pretresena in prelita. To vključuje tudi vaše telesno zdravje.

 

Sovražiti tiste, ki te prizadenejo, je kot piti strup in upati, da bo tvoj sovražnik umrl. Očitno bi vsak, ki bi to storil, uničil le samega sebe.

 

Zakaj bi preživljal svoje življenje jezen na ljudi, ki verjetno sploh ne vedo ali jih ne briga, da si jezen? Ti ljudje še naprej uživajo v svojem življenju, medtem ko si ti popolnoma nesrečen. Ni ti treba dovoliti, da ti greh nekoga drugega uniči življenje. Odpusti jim, odpusti jim, pusti, da greh izgine. Imej enak odnos, kot ga je imel Jezus do svojih sovražnikov. S tem boš doživel čudovito svobodo, mir, dobro zdravje in Bog se bo pokazal močnega kot tvoj Zagovornik.

 

Ko imaš grenkobo in neodpuščanje, imaš v možganih spomin, ki je videti kot trnovo drevo. Ti trni izločajo strupene kemikalije, zaradi katerih zboliš. Prav tako vam preprečujejo, da bi obnovili svoj um, ker je znanost pokazala, da na strupenem trnovem drevesu ne morete zgraditi novega zdravega spomina. Zato si ne morete opomoči od bolezni, ne glede na to, za kakšno bolezen gre, če imate v možganih strupena trnova drevesa neodpuščanja. Zato je neodpuščanje glavna ovira za ozdravitev.

 

Ko pa se odločite, da boste to grenkobo sprostili tako, da osebi resnično odpustite iz svojega srca, vzgojite nov zdrav spomin ali bujno drevo. To bujno drevo proizvaja zdrave kemikalije, ki tečejo skozi ta stara trnova drevesa in dobesedno fizično odstranijo te trne. Spomin bo še vedno tam, zato se boste še vedno spominjali, kaj vam je oseba storila, vendar vas to ne bo prizadelo. V svojem življenju ne boste več nosili bremena bolečine, sovraštva in grenkobe. Ta visokooktanski ping bo izginil in ne bo povzročil bolezni v vašem telesu.

 

 

Preden se obrnete k Bogu, da bi se pokesali greha, ki je povzročil vašo bolezen, morate odpustiti vsem, ki so vas prizadeli ali vam storili krivico.

 

Če sem vam z branjem te knjige uspela pokazati, da imate bolezen, ker ste na določenem področju služili grehu in ste na mestu, kjer ste se pripravljeni pokesati za sodelovanje v tem grehu, si resnično želim, da vam Bog odpusti. Vendar je to pogojno, saj od Boga ne prejmete odpuščanja, če ne odpustite svojemu bratu. Zato morate, preden se obrnete k Bogu, da bi se pokesali greha, ki je povzročil vašo bolezen, narediti vajo, kjer odpustite vsem, ki so vas prizadeli ali vam storili krivico, ne glede na to, ali so živi ali mrtvi.

 

Zato si vzemite trenutek, da se umirite in prosite Svetega Duha, naj vam razkrije, komu morate odpustiti. On pozna vaše srce bolje kot vi, zato poslušajte in bodite občutljivi na Njegove spodbude, ko vam bo v misli priklical imena ljudi. Kdo je to, da se vam ob misli nanje v notranjosti oglasi tisti visoki oktanski ping, se vam obrne želodec in se vam naježijo dlake na hrbtu? Spustite jih in pustite, da gredo. Vse verbalne zlorabe, čustvene zlorabe, spolne zlorabe, fizične zlorabe, legalizem, nadzor, zavračanje in izdaja, ki ste jih utrpeli. . .. vse to pustite izginiti. Spodbujam vas, da molite molitev, ki se glasi nekako takole:

 

»Oče, v Jezusovem imenu molim, da bi tvoj Sveti Duh zdaj deloval v mojem življenju. Poglej v globino mojega srca in mi razkrij, kje je trdota, neodpuščanje, grenkoba in zamera ali karkoli drugega proti komurkoli. Prosim, prinesi njihova imena v moje srce zdaj z močjo svojega Svetega Duha. Kesam se, Oče, ker včasih vračam zlo z zlom in se zaradi tega počutim upravičenega. Mislil sem, da se ščitim, ko se v resnici nisem vedel nič drugače kot oseba, ki mi je storila zlo.

 

Oče, kesam se, ker sem sodeloval v grehu grenkobe in neodpuščanja. Kot dejanje svoje volje v poslušnosti Tebi se odločam odpustiti (poimenujte osebo in kaj je storila). Zaupam ti, da bo moje odpuščanje iskreno – da bom odpustil popolnoma, tako kot ti, brez oziranja nazaj. Prosim, vzemi trdoto mojega srca in ga omehčaj s svojo ljubeznijo. Molim, da bi tvoje odpuščanje teklo skozenj.

 

Hvala ti za delo, ki ga trenutno opravljaš v mojem srcu.«

 

Morda boš moral odpustiti cerkvi.

 

Pravzaprav je 99 % ljudi v cerkvi od ponovnega rojstva utrpelo škodo, poškodbe ali bolečino zaradi duhovnega vodstva. Odpustite jim in pustite, da gre. Če ste razočarani nad krščansko cerkvijo, bi rada povedala, da Bog ni krščanska cerkev. Ti pastorji in voditelji so samo ljudje. Pogosto ne razumejo, kaj pomeni biti pastor, ker imajo svoje osebne cilje, so polni sebičnih ambicij, želijo si kraljestva in imperije, želijo si vladati in postali ste porabljeni za njihov sistem.

 

No, kaj potem, to je njihov greh. Bog se bo z njimi soočil na Kristusovem sodnem prestolu, vi pa to preprosto pustite pri miru. Ne prepustite se malodušju in se ne spotikajte ob neuspeh drugih. Ne glejte na ljudi in pastorje, ki so šibki in so vas razočarali. Vstanite in se potrudite z Bogom.

 

Opomba: Ni vam treba rešiti niti ene težave z nekom, ki vas je zlorabil, da bi vas Bog ozdravil, če ste to težavo rešili z Bogom, glede te osebe. Ni vam treba čakati na rešitev med to osebo in vami, preden lahko ozdravite – to vas samo veže na tragedijo in viktimizacijo.

 

Naslednje področje, kjer boste morda potrebovali odpuščanje, je, da boste morda morali odpustiti SEBI. Grenkoba ni vedno povezana z drugimi. Lahko se znajdemo v obsodbi, krivdi in sramu zaradi sebe. Pogosto govorimo o odpuščanju drugim, toda ali čutite neodpuščanje in zamero do sebe? Se imate za krivega zaradi težave iz preteklosti? Če se spopadate s krivdo in neodpuščanjem do sebe, vam priporočam, da si osvežite spomin z branjem poglavja »Dan, ko se začne posvečenje« na strani 129, saj vam bo nauk v tem razdelku na tem področju zelo pomagal. Se spomnite, da sem pojasnila, da morate razločiti vir svojih misli (stran 92)? Ti občutki neodpuščanja, ki jih imate do sebe, sploh niso vaše misli in občutki. To je obtožujoči duh samo-sovraštva in samo-zaničevanja, ki vas obtožuje samega sebe z mislimi v prvi osebi – verjeli ste njegovim lažem in ste jih naredili za del svojega razmišljanja, kot da bi bili to vi.

Ne pozabite, da vaš boj ni z mesom in krvjo (Efežanom 6:12) in zato vaš boj ni s samim seboj.

 

Odpustiti si moraš – nimaš druge možnosti, ker bolezni, ki izvirajo iz sovraštva do sebe in krivde, vodijo v smrt in preprosto se ne splača verjeti hudičevim lažem. Želim, da to poveš na glas: »Nisem kriv!«

 

Nekateri ljudje so tako globoko v krivdi in sovraštvu do sebe, da jim obtožujoči duh, ki je navezan nanje, ne dovoli, da bi to povedali, ker je v trenutku, ko to izpustijo in rečejo: »Nisem kriv,« ta lažnivi duh premagan. Spodbujam te, da si to rečeš: »Nisem kriv.

 

Postal sem eno z grehom, kot da bi bil to jaz, in se vsa ta leta krivim in sem zagrenjen do sebe. Počutil sem se krivega, nevrednega, osramočenega in manjvrednega ter se primerjal z drugimi. Oče, kesam se za grenkobo in neodpuščanje do sebe in si odpuščam. Zapovedujem obtožujočemu duhu sovraštva do sebe, samo-zanikanja in krivde, naj izgine iz mojega življenja v Jezusovem imenu.«

 

Tako preprosto je. Morda boste morali v naslednjem mesecu obnoviti svoj um, da boste to dojeli. Ste jezni na Boga? Neverjetno je, koliko ljudi ima neodpuščanje do Boga Očeta. Mnogi ljudje gojijo zamero in grenkobo do Boga, ker ga krivijo za razočaranje ali tragično situacijo ali za nekaj, kar se ni izšlo po njihovih pričakovanjih.

 

Hudič želi, da krivite Boga, ker želi ustvariti razkol in ločitev v vašem odnosu z njim. To vam bo ukradlo veselje, ljubezen in strast do Njega ter odprlo vrata hudiču v vaše življenje. Če imate v srcu jezo, neodpuščanje in grenkobo do Boga, se temu odpovejte in pustite, da gre. Ni kriv, je dober Oče. Bog je vaš prijatelj, ne vaš sovražnik. Ne obračajte se stran od edinega, ki vam lahko pomaga in vam da življenje, pravi mir in veselje. Če ste jezni ali razburjeni na Boga, vas spodbujam, da z mano molite tole molitev, da se boste osvobodili krutih posledic neodpuščanja in grenkobe, ki ste jo morda usmerili do Njega:

 

»Bog, gojim jezo do Tebe. Vem, da nisi storil ničesar narobe in potrebujem tvoje odpuščanje. Vendar verjamem, da mi bodo besede »Odpuščam ti« pomagale, da se osvobodim neodpuščanja, ki sem ga napačno usmeril do Tebe. Odpuščam Ti. Moje težave niso tvoja krivda. Ti si moj odgovor.«

 

Preden se kdaj odpravite k prestolu, da bi se pokesali in prosili za ozdravitev od bolezni, morate priti do točke, ko odpustite Bogu, sebi in drugim. Pomembno je razumeti, da so te molitve le vodilo, ki vam bodo v pomoč. Če to počnete le zato, da bi se pozdravili iz sebičnih razlogov, in to uporabljate kot sistem ali mehanizem, zapravljate svoj božanski čas. Boga ne zanimajo besede na pamet – gleda v vaše srce in od tam morata priti vaše kesanje in odpuščanje.

 

Jezus je umrl, da bi dal Svoje življenje za nas. Efežanom 6:6: »Ne služite na videz, kakor bi ugajali ljudem, ampak kot služabniki delajte za Kristusa, iz srca izpolnjujoč Božjo voljo.« KJV

 

Nenehno vadite Matej 18:35: »Tako bo tudi moj nebeški Oče ravnal z vsakim, ki ne odpusti svojemu bratu njegovih prestopkov iz srca.«

 

Ne pozabite, Božja popolna volja ni zdravljenje, temveč preprečevanje bolezni. Če želite uživati ​​obilno življenje božanskega zdravja, za katerega je Jezus umrlza vas, (Janez 10:10; Izaija 53:5), morate nenehno vaditi navado odpuščanja. Ne bom umrl zaradi grehov drugih ljudi. Nočem več sprejemati grehov drugih ljudi v svoje življenje. Odločil sem se, da bom vedno odpuščal vse grehe vsem ljudem. Vseeno mi je, kaj govorite ali kaj mi počnete ali ne – odpustil vam bom in to me dela izpolnjevalca Besede.