Nasir Siddiki - P A S O V E C

 

P A S O V E C

 

Nasir Siddiki

 

 

 

Nasir Siddiki je bil diagnosticiran z najhujšim primerom pasovca, ki so ga kdaj koli obravnavali v splošni bolnišnici v Torontu. Njegov imunski sistem je ugasnil in zdravniki so ga prepustili smrti. Potem je zagledal Jezusa.

Mehurji so zrasli več kot en palec v premeru in se širili s strani obraza, po vratu in na ramo. Njegovo uho je bilo tako deformirano, da mu je viselo do rame. In odčitek termometra je vriskal 107,6 Fehrenheita, kar je malo manj kot 42 stopin Clezija. Bil je 4 stopinje pred smrtjo.

Bil je oktober 1987, ko so mu diagnosticirali, kar je kanadska Splošna bolnišnica Toronto imenovala najhujši primer pasovca v zgodovini bolnišnice. Zdravila ni bilo. Njegov prvi milijon dolarjev poslovnega dobička bi mu zdaj lahko ponudil malo upanja. Pri 34 letih je muslimanski poslovnež Nasir Siddiki ležal na smrtni postelji. Zdravniki so bili pripravljeni, da bodo zjutraj poročali o njegovi smrti.

Skoraj 24 let kasneje, sedi Siddiki nasproti mene v uredništvu Charisma Media, modrozelenih oči, sijočih od strasti, ko se spominja noči, ko je vpil k Mohamedu, toda edini odgovor je bila tišina.

»Vedel sem, da je tisto, kar je na drugi strani smrti, strah, nisem pa vedel, kaj to je«, se spominja Siddiki.

Sredi tišine in strahu se je Siddiki spomnil številnih zdravilnih zgodb preroka Jezusa. »V obupu sem zavpil: 'Bog, če si resničen, ne pusti, da umrem'«.

Ko se je že zdelo, da noč ne more postati temnejša, je v bolniško sobo prišla svetloba. »To je bil obris osebe. Nisem mogel videti obraznih potez, ker je iz te osebe sijalo toliko svetlobe,« opisuje Siddiki. »Ta oseba je govorila, ne da bi odprla usta. Rekel je: 'Jaz sem Bog kristjanov.' in rekel je: 'Jaz sem Bog Abrahama, Izaka in Jakoba.'«

Muslimani iz Izmaelove linije, priznavajo Abrahama kot očeta, vendar ne priznavajo Izakove linije. Ko je lik spregovoril in trdil, da je Bog Abrahama, Izaka in Jakoba, je Siddiki lahko prepoznal sij.

»To je bil Jezus Kristus,« nedvomno zatrjuje Siddiki.

Siddiki dvigne fotografijo, ki prikazuje intenzivnost pasovca, ki ga je prestal. Očitno je bil ozdravljen. Razlike so očitne. Žuljev ni več. Njegovo uho je popolnoma oblikovano. Njegova polt je olivna, gladka in brez brazgotin. Njegovi lasje so osiveli. Vendar je še več. Najpomembnejša razlika ni fizična, a je izjemno vidna. Siddiki je zdaj kristjan.

Njegovo novo srce v Kristusu je očitno skozi njegov žareč nasmeh in njegove milostne besede. Jasno je, da je bil ta človek, ki je sledil sedmim generacijam sunitskih muslimanov, začenši z  Abu Bakr Siddiqom, Mohamedovim najbližjim prijateljem in prvim islamskim kalifom, prenovljen z zdravilno močjo Jezusa Kristusa.

Zdravniki so iskali odgovor, zakaj je imel ta človek s skrhanim imunskim sistemom centimeter široke mehurje, ki so čez noč prešli v remisivno stanje.

»Poskušal sem jim povedati, da mu je ime Jezus, a mi seveda niso verjeli. In to veliko vprašanje, ki sem ga imel, je bilo: »Ali je ta Jezus res Božji Sin, kot trdijo kristjani, ali je samo prerok tako, kot so me vzgajali vse življenje«?

Siddiki je bil naslednji dan odpuščen iz bolnišnice. Naslednje jutro se je zgodil še en čudež – Siddiki pravi, da to dokazuje globoko ljubezen in usmiljenje Jezusa Kristusa.

»Spomnim se, da sem se v nedeljo zjutraj zbudil ob 6. uri zjutraj, stopil do televizije – ne vem, zakaj sem to naredil – prižgal televizijo in na zaslonu je pisalo: 'Je Jezus Božji Sin'? Naključje? Mislim, da ne. Sam v svoji dnevni sobi, pred televizorjem, v solzah prosi Jezusa, naj bo Gospodar njegovega življenja. Dejstvo, da bi ozdravil muslimana na petek in ga reši v nedeljo govori o tem, kako veliki sta njegova ljubezen in usmiljenje«.

»Res ima rad muslimane in res je umrl za muslimane,« nadaljuje Siddiki. »Bog je tako ljubil svet in to vključuje vse in Jezus je umrl za vse«.

Siddiki se ozira na svoje osebno pričevanje, da bi našel upanje za vpletene v izraelsko-palestinski konflikt na Bližnjem vzhodu. Pravi, da so tisti v boju zaslepljeni, da so zavedeni in da so prevarani. Sam Siddiki je preživel 34 let v tem zaslepljenem stanju, hodil je po brezbožni poti in bil nenehno zaveden s svetovnimi nazori. Kljub temu je Bog želel, da bi bil Siddiki delavec na njegovem področju. In pravi, da Bog išče več delavcev. »Muslimanski narodi so njegova žetev. To so ljudje, za katere je Jezus umrl«.

Siddiki meni, da so kristjani poklicani pomagati v trenutnih okoliščinah na Bližnjem vzhodu.

»Ljubiti moramo vse muslimane,« dodaja. »Res so dobri ljudje, le zavedeni so. Samo zavedeni so. Imamo največje orožje na planetu Zemlja in v vesolju – imenuje se orožje ljubezni. Sveto pismo pravi, da ljubezen pravzaprav nikoli ne mine in to je neverjetna izjava, ki pomeni, da mora ljubezen zmagati v vsaki situaciji.

»Muslimanov ne pridobimo tako, da z njimi razpravljamo, da se z njimi prepiramo, nič od tega ne bo muslimanov pridobilo h Kristusu,« pojasnjuje Siddiki. »Toda pridobili jih bomo s to Jezusovo ljubeznijo. In tudi ko nas preganjajo in se odzovemo z ljubeznijo, zelo težko razumejo ta odgovor. 'Kako te lahko preganjamo, ti pa nas ljubiš?' In to je tisto, kar bo podrlo ovire in zidove«.

Čeprav bo krščanska ljubezen zmagala v vsaki situaciji, Siddiki pravi, da bo imela prevladujoč vpliv molitev, saj molitev dobesedno daje Bogu zakonit vstop v katero koli situacijo.

 

»Muslimane, radikalce, teroriste je zaslepil bog tega sveta, in ker so bili zaslepljeni, v resnici ne vidijo resnice. In zato je prva stvar, ki jo moramo narediti, moliti, da se te tančice spustijo. Apostol Pavel je trikrat molil za modrost za druge ljudi. Zato molimo za modrost za tiste, ki so v vodstvu teh islamskih narodov, da se bodo pravilno odločili. Sveto pismo pravi, da je kraljevo srce v Očetovi roki in da ga lahko obrne, kakor hoče«.