Bernarda Fernandez - PRIPRAVITE SE NA GOSPODOVO VRNITEV

 

 

Pripravite se na Gospodovo vrnitev!

Bernada Fernandez

Pet dni v nebesih in peklu

Besedilo, ki ga boste prebrali, je prvi del pričevanja sestre Bernarde Fernandez, ki je imela privilegij, da jo je Jezus Kristus popeljal na obisk na oni svet. 

 

PRIČEVANJE MOJEGA PRVEGA POTOVANJA

   

Ker se tisto jutro nisem počutila dobro, me mož ni hotel pustiti samo in oditi v službo. Rekla sem mu, da nisem sama. S tem sem mislila, da je Bog vedno z mano. Ko je odšel, sem čutila, da umiram. Zato sem se odločila, da pokličem nekaj prijateljev in taščo. Tašča mi je odgovorila: »Bernarda, danes te bo Bog blagoslovil, ne boj se.« Isti odgovor je prišel od drugega brata v Kristusu, ki sem ga poklicala, vendar je dodal: »Bernarda vstani iz svoje postelje in slavi Gospoda, vpij k njemu in ga slavi .«

Tako sem kljub pomanjkanju moči klicala h Gospodu z besedami: »Gospod, ti si moja moč, pridi in mi pomagaj«. Poskušala sem vstati, a me je moč zapustila. Mojega glasu ni bilo več slišati, a v duši sem vpila h Gospodu, naj mi pomaga, saj sem čutila, da umiram. 

Nenadoma je mojo sobo osvetlila luč, ki je bila videti kot ogenj. Takoj je moj strah izginil in videla sem angela, ki sta se spuščala in hodila po moji sobi. Slišal sem, kako sta jasno govorila drug z drugim, in nenadoma se je pojavilo čudovito bitje, čudovitejše od angelov. Oblečen je bil v belo z zlatim pasom. Na njegovih prsih je bilo z zlatimi črkami napisano:  »ZVESTI IN RESNIČNI«. Njegov obraz je kazal nežnost in ljubezen. Pred mano je bil Jezus KRISTUS, Kralj kraljev in Gospod gospodov. Slavljeno bodi njegovo ime!

Jezus se mi je približal, se dotaknil moje glave in mi rekel: » Jaz sem Jezus, ki je umrl zate. Poglej ta znamenja na mojih rokah, še vedno so tam zate. Prišel sem dol s svojega prestola slave, da bi govoril s teboj; veliko stvari v svojem življenju moraš popraviti. Si lena in hitre jeze. Poleg tega ne želim da si 25% kristjanka niti 95%,ampak 100%. Če hočeš iti v nebesa moraš biti sveta kot sem Jaz svet. (1 Petrovo pismo 1:16). Prišel sem, da te peljem na pot«.

Vprašala sem ga: »Gospod, ali je to misijonsko potovanje«? Odgovoril je: » Ne «. Nato me je prijel za roke in me dvignil ter govoril z mano s preprostostjo in Ljubeznijo. Pripeljal me je do mojih oken, pogledal je mesto New-York in videla sem žalost na njegovem obrazu. Jokal je in rekel: »Moja beseda se dobro pridiga, vendar ljudje ne poslušajo. Greh tega mesta je dosegel mojega Očeta«.

 

 

Mesto je bilo polno homoseksualcev; med njimi so bili tudi politiki. Gospod mi je rekel: »To je druga Sodoma, vendar sem živ in sodbe Mojega Očeta bodo kmalu padle na to mesto«. Nato sem jokajoč pokleknila pred Gospoda in rekel mi je: »Ne boj se. Ko bo sodba padla na ta svet, moje Cerkve ne bo več na zemlji«. Nato me je spet odpeljal do postelje in me prosil, naj pokličem brata iz moje občine. Povedal mi je ime tega brata. Nato me je prosil, naj mu povem, da bo moj duh odšel iz mojega telesa in da mojega trupla ne smejo prepeljati v bolnišnico ali na kakršno koli pogrebno slovesnost. Namesto tega bi morali povedati mojemu možu, naj zaupa tistemu, ki je vstajenje in življenje (Janez 11:25). 

Gospod mi je spet rekel: »Jaz, ki dajem življenje, bom vzel tvojega duha, ti pa se boš vrnila in povedala ljudem, naj mi popolnoma zaupajo. Kdor vame veruje, ne bo nikoli umrl«. (Janez 11:26). Stegnil je roke in videla sem, da je iz mene prišlo drugo telo. Oblečena sem bila v belo in sijala sem kot Gospod. Rekel mi je: »Poglej! To je telo, ki ga bodo kmalu imeli kristjani, ki so poslušni moji Besedi«.

Spoznala sem, da lahko grem skozi zidove. Gospod, ki me je držal za roko, je rekel: »Poglej«! Ko sem se obrnila, sem videla svoje telo brez duha. Pojasnil mi je, da je moje fizično telo ničvredno, da ni nič drugega kot prah in da bo ob smrti ponovno postalo prah, kot vsako fizično telo. Dodal je, da je bilo novo telo, ki sem ga imela, veličastno, kar je duh, ki ga je dal človeku. 

Mislila sem, da me bo vodil naravnost v nebesa, a ni bilo tako. Spuščali smo se skozi tunel pod zemljo in ko sem se približevala določenemu mestu, sem zaznala neznosen vonj. Rekla sem: »Gospod, nočem iti v tisti kraj«. Toda vstopili smo; tisti kraj je bil temen in ga ni vredno živeti. Slišala sem ljudi, kako so trpeli, jokali in kričali. Ko smo prišli do konca predora, smo se usedli na skalo in Gospod mi je rekel: »Poglej«! Videla sem ljudi, kako zelo trpijo. V peklu ljudje preživijo svoj čas v joku in nikomur od njih ni mar za druge.

Dragi bratje in sestre, tu sem spoznala, da je PEKEL RESNIČEN. Jokala sem in jokala, in ko sem pogledal Gospoda, mi je rekel: »Zapomni si to, kar si videla, in tega ne pozabi«.

Gledala sem v pekel in ljudje so kričali: »Joj! Joj! To je za vedno! To je za vedno! Bolečina in sovraštvo za vedno in za vekomaj«.

Obrnila sem se proti Gospodu in ga vprašal: »Ali je v tem peklu kdo iz moje družine«? Odgovoril mi je: »Ne bom ti dovolil, da vidiš člana svoje družine«. Ponovno sem ga vprašal: »Gospod, ali je tukaj kdo, ki ga poznam«? »Da«, je rekel Gospod in dovolil ti bom, da ga vidiš. Nenadoma sem zagledala mladeniča, ki je prihajal iz globin pekla: bil je Aleksander.

Tega mladeniča sem spoznala na evangelizacijskem srečanju, ki sva se ga z možem udeležila v Dominikanski republiki. Med tem evangelizacijskim srečanjem sem slišala glas, ki mi je rekel: »Vstani, pojdi in srečala boš Aleksandra, ki bo šel mimo. Reci mu, naj ne zavrne tega sporočila, saj mu dajem zadnjo priložnost«. Ta glas je bil Gospodov glas, čeprav ga nisem videla. Aleksandru sem povedala, kar mi je rekel Gospod. Takole je odgovoril: »Vi kristjani ste vsi bedaki. Zavajate ljudi, ko jim govorite, da Jezus Kristus prihaja. Jaz, Aleksander, ne verjamem, da je to resnica«. Rekla sem mu: »Aleksander, Bog daje življenje in ga vzame, kadar hoče. Aleksander, kmalu boš umrl«. Odgovoril je: »Premlad sem, da bi umrl. Pred sabo imam še veliko čudovitih let praznikov na tej zemlji«.

Ta priložnost je bila za Aleksandra res zadnja priložnost. Dragi bralec, kaj veš o sebi?

Tri tedne kasneje je Alexander umrl, medtem, ko je bil pijan. Njegov cilj je bil ta kraj muke, kjer sem ga videla (Pekel). Sveto pismo jasno pravi, da pijanci ne bo podedoval božjega Kraljestva. (Galačanom 5:21).

Ko sem gledal te ljudi v peklu, sem videla, kako sta Aleksandra napadla dva velika črva. Kričal je: »Joj! Joj! Joj!« Bil je mučen. Prepoznal me je in mi rekel: »Zanemaril sem svojo zadnjo priložnost. Danes sem tukaj in trpim. Prosim, ko se vrneš na zemljo, pojdi v mojo hišo in povej moji družini, naj verjamejo v Jezusa Kristusa in naj ubogajo njegovo besedo, tako da ne bi  prišli v ta kraj muk.«

Nato mi je Gospod pokazal na tisoče ljudi, ki so trpeli v peklu, in mi rekel: »Vidiš, nekateri od teh ljudi so Me poznali, ko so bili na zemlji. Še vedno je veliko ljudi na zemlji, ki hodijo po ulici ne da bi vedeli, kam gredo. Vedi, da je pot v nebesa zelo ozka in še ožja bo. Na zemlji boš imela stiske, da se boš prečistila kot zlato, a ne boj se, saj sem pred teboj kot mogočni bojevnik«.

Vprašala sem ga: »ALI OBSTAJAJO KRISTJANI V TEM PEKLU«? Odgovoril je: »Da, ali veš zakaj? Verjeli so Vame, vendar niso hodili po poti moje Besede. Veliko je kristjanov, ki se dobro obnašajo le, ko so v Božji hiši, pred svojimi pastorji in svojo družino. Vendar se močno sprenevedajo. Oči mojega Očeta vidijo vse in On razume vsako besedo, kjer koli ste. Povejte mojemu ljudstvu, da je čas, da živijo sveto  življenje pred mojim Očetom, pred hudičem in pred svetom. Naj hudič nima pravice obtoževati mojega ljudstva; in naj svet ne kaže s prstom na moje ljudstvo. Skrajni čas je, da začnete iskati svetost in posvečenje«. ( 1 Petrovo 1 :14-16 )

Potem smo šli nekam, kjer je bilo ognjeno jezero. Ko smo se približevali jezeru, sem zaznala zelo slab vonj in Gospod mi je rekel: »Kar vidiš tam, je ognjeno jezero, ki je že pripravljeno za hudiča, lažnega preroka in antikrista. Tega mesta nisem pripravil za ljudi, toda vsi tisti, ki ne verjamejo vame kot v svojega Odrešenika, in tisti, ki ne živijo po moji Besedi, bodo šli tja«. ( Razodetje 20:14).

 

V tistem trenutku sem videla Jezusa jokati in znova mi je rekel: »Več bo izgubljenih kot tistih, ki gredo v nebesa«. Nato mi je Jezus pokazal število ljudi, ki so umrli v času ene minute in mi rekel: »Poglej, koliko jih je izgubljenih! Moja Cerkev spi kljub dejstvu, da je prejela mojo moč; ima mojo Besedo in Svetega Duha, vendar Ona spi. Na zemlji so ljudje, ki pridigajo, da pekel ne obstaja. Pojdi in jim povej, da je ta kraj resničen«.

Bila sem zelo daleč od tega kraja, vendar sem čutila vročino. Zapustili smo Had in odšli v nebesa. Nadaljevali smo in odšli v druga nebesa. V tistem nebu mi je Gospod pokazal sonce in zvezde in rekel: »Poglej te zvezde, vsako izmed njih kličem po njenem imenu. Ali vidiš to sonce? Z mojo močjo sije tako na pravične kot na hudobne. Toda prišel bo dan, ko sonce ne bo več sijalo, vse bo tema«.

Šli smo še dlje in prišli do nebes, kjer živi Bog. (Tretja nebesa). Tam so bile lepe hiše. Stene teh hiš so bile zelo visoke, iz čistega zlata in dragih kamnov. Bilo je dvanajst vrat iz biserov, z dvanajstimi angeli pri vratih. Mislila sem, da ne morem vstopiti, toda Gospod me je pogledal in rekel: »Ali želiš vstopiti«?  »O, ​​ja, Gospod! Res si želim vstopiti«.  »Potem vstopi, kajti Jaz sem Vrata«. ( Janez 10:9).

V tistem trenutku sem vstopila skozi dragocena vrata in zagledal vrt s čudovitimi rožami. »Hočeš iti na vrt? Potem pojdi noter. To sem pripravil zate in za svoje ljudi«. 

Ko sem vstopila, sem začela nabirati rože in sestavila nekaj šopkov. Tekala sem po vrtu kot majhna punčka. Rože, ki sem jih nabrala, so imele veliko barv in zelo prijeten vonj. Po tem je Gospod nekoga poklical. Bil je angel, močan in tako lep, da ga ne bi mogla opisati. Gospod mi je rekel: »Ali ga vidiš, on je nadangel Mihael, on je tisti, ki vodi mojo vojsko. Poglej še enkrat«! Videla sem mogočno vojsko na konjih in Gospod mi je rekel: »To ni človeška vojska, ampak vojska mojega očeta. Ta vojska je na razpolago kristjanom, ki so ZARES ponovno rojeni; ne boj se, saj je močnejša od tiste, ki je na svetu«.

Nato mi je pokazal drugega angela. »Ta je glasnik kristjanov, ki spoštujejo mojo Besedo«. Bila sem vesela, ko sem to slišala. Jezus mi je rekel: »Bodi pozorna! Jaz sem Abrahamov Bog, Mojzesov Bog, Elijev Bog, tisti, ki je povzročil, da je padel ogenj z neba; nisem se spremenil. Pokazal ti bom stanje, v katerem moji ljudje živijo v teh zadnjih dneh, ki so jim še ostali«. Gospod mi je rekel: »Bodi zelo pozorna glede stvari, ki ti jih bom pokazal«. 

Videla sem kristjane, ki so bili šibki in utrujeni. Gospod me je vprašal: »Ali verjameš, da lahko odnesem to Cerkev v njenem sedanjem stanju«? Nato mi je rekel: »Kristjani, ki jih bom vzel s seboj, bodo veličastni, zmagoviti, brezmadežni, neoporečni. Med mojim ljudstvom so laži, pomanjkanje ljubezni, moje ljudstvo je razdeljeno. Pokazal sem vam stanje kristjanov v teh zadnjih dneh; Zdaj vam bom pokazal, kako je živela prva Cerkev. 

Ti bratje in sestre so bili polni Božje slave. Stalno so se postili in molili; brez strahu so oznanjali mojo Besedo. Medtem ko sedanji kristjani mislijo, da sem se jaz spremenil, mislijo tudi, da se je spremenil Sveti Duh. Velika napaka današnjih kristjanov je dejstvo, da živijo rutinsko življenje, ki ga načrtuje človek. Zato so pozabili, da obstajajo sporočila od Svetega Duha in od zgoraj. Povejte mojim služabnikom, pastorjem, da je prišel čas, da opustijo programe ter rutine. Če to storijo, boste videli Božjo moč v svoji sredini, Svetega Duha, ki se je pokazal v prvi Cerkvi. Delal bo znamenja in čudeže v velikem številu, da bodo celo mrtvi vstali. Sveti Duh je še vedno isti, vi ste tisti, ki ste se spremenili«.

Kristjani, skrajni čas je, da se vrnete v življenje prve Cerkve.

Nato sem zapustila ta čudoviti vrt in odšla na čudovito zlato ulico in Gospod mi je rekel: »Dotakni se! Da, to je čisto zlato. Pojdi in povej mojim otrokom, da bodo ZELO KMALU hodili po teh zlatih ulicah z roko tistega, ki daje življenje«. (Razodetje 21:10-15).   

Oh! Kako lepo je hoditi po teh zlatih ulicah! Po tem sem videla čudovit prestol, obdan z angeli, nadangeli in serafi. Nenehno so hvalili Boga, tistega, ki je bil na prestolu, in govorili: »Svet, svet, svet je Gospod Bog vsemogočni; nebo in zemlja sta polna njegove slave. Amen«! »Prišel je čas, da dvignete svete roke k meni in me hvalite«.

Hkrati sem videla reko vode življenja, ki teče s prestola. Videla sem tudi drevo življenja in na drugem koncu sem videla mavrico in kristalno reko. Potem sem vprašala Gospoda: »Kdo je na prestolu?« Odgovoril je: »To je moj Oče, Gospod nad vojskami«. Rekla sem mu: »Ali lahko vidim Očeta«? »Ne, ni še čas«.

Čeprav nisem videla Očeta, je bil Tisti, ki je bil na prestolu, Mogočen. Videla sem grome in bliske, ki so prihajali s prestola, in slišala sem hvalnice. Jezus mi je rekel: »Ali slišiš te hvalnice? To so hvalnice tistih, ki so odrešeni«. Videla sem sedem angelov, vsak izmed njih je držal zlato skledo; in sedem drugih (angelov), vsak je imel trobento. 

»Gospod, kdo so ti angeli«? Gospod je odgovoril: »Sedem čaš, ki jih držijo angeli, je napolnjenih z Božjo jezo. Kmalu se bodo izlile in ko bodo zatrobile trobente, bo moja Cerkev (tisti kristjani, ki živijo po volji mojega Očeta) vzeta. Med veliko stisko jih ne bo več na zemlji. Preden se pojavi Antikrist, ta mož greha, bo moja Cerkev slišala glas zadnje trobente in me bodo srečali v zraku«.  (1 Tesaloničanom 4:16).

Bila sem tam, dragi prijatelj, pred velikim prestolom in nisem imela pojma o času. Trenutek kasneje mi je Jezus pokazal, kako bo njegova Cerkev (pravi verniki) vzeta! V tej viziji sem videla na tisoče ljudi, ki izginjajo. To se je zgodilo po vsem svetu. Televizija in radio sta objavila novico o izginotju. Novice so objavili tudi časopisih z (velikimi naslovi v rdeči barvi). Gospod mi je rekel: »Kmalu se bo zgodila ta novica. Da sodbe Mojega Očeta še niso prišle na zemljo, je to zaradi zvestih kristjanov, tistih, ki me resnično ljubijo«.

Po tem sem videla pojavitev moža greha. Prebivalcem zemlje je rekel: »Prinašam vam mir in varnost«, in ljudje bodo takoj pozabili na dogodek, ki se je pravkar zgodil. Jezus mi je rekel: »Pozorno poglej«! V viziji sem videla sedem angelov s sedmimi čašami. Dragi prijatelj, kar se je dogajalo, je bilo težko opisati. Videla sem angele, kako izlivajo sedem čaš Božje jeze na zemljo. Zaslišale so se trobente. Bog je izlival svoje sodbe na prebivalce zemlje in cele države so izginile. 

Gospod mi je rekel: »Poglej! Vsi ti ljudje so bili del moje Cerkve, nekateri celo pastorji«. Ker tega nisem popolnoma razumela, sem vprašala Gospoda: »Kako to, da je Tvoje ljudstvo v veliki stiski ostalo v tako velikem številu? Kako to, da so med njimi tudi pastirji, tisti, ki so oznanjali Tvojo besedo«?

Jezus je odgovoril: »Da, oznanjali so mojo Besedo, vendar niso živeli v skladu z mojo Besedo«. Nato mi je Gospod dovolil videti še eno množico pastorjev in mi rekel: »Tisti pastorji niso pridigali moje Besede, kot je zapisana. Menili so, da moja Beseda ni primerna njihovemu času in so jo prilagodili. Preveč so bili naklonjeni tistim, ki so dajali veliko desetino, saj jih je bolj zanimala materialna plat. 

Pojdi in povej mojim služabnikom, da sem jaz tisti, ki jih je poklical, in da srebro in zlato pripadata meni in ju dajem glede na svojo veličino in slavo. Reci jim, naj oznanjajo mojo Besedo, kakor je zapisana. Veliko je tistih, ki mojo Besedo razlagajo drugače. Moja Beseda je moja Beseda in nihče je ne more spremeniti. Pridigati jo je treba tako, kot je zapisana. Med mojim ljudstvom jih je veliko, ki izkrivljajo mojo Besedo zaradi svojega dobička«.

Po tem smo vstopili v dvorano v tistem novem Jeruzalemu in Gospod mi je rekel:  »Kar vidiš, je Raj«. V raju sem videla apostole in sem vprašala Gospoda: »Gospod, kje je Abraham«? Pričakovala sem, da bom videl starca, toda nenadoma sem zagledal, kako se nam približuje mladenič, star približno 25 let, in Jezus mi je rekel: »To je Abraham, oče vere«.

Gospod je poklical zelo lepo ženo z neizrekljivo lepoto, kakor vse tiste, ki sem jih tam videla, in mi rekel: »To je Marija! Pojdi in vsem povej, da Marija ni nebeška kraljica. Nebeški kralj sem Jaz, Kralj kraljev in Gospod gospodov; tisti, ki pravi: »JAZ SEM POT, RESNICA IN ŽIVLJENJE«. ( Janez 14:6-7). »Pojdi in povej temu ČLOVEŠTVU Z ZVEZANIMI OČI, da vic ni, kajti če bi bile, bi ti jih pokazal. Namesto tega je pekel, ognjeno jezero, dragoceni Novi Jeruzalem in raj, ki sem ti ga pokazal. Toda povej jim, da vic ni; povejte jim, da je TO LAŽ OD HUDIČA.

Nato me je Gospod pripeljal do skladišča kron. »To so krone življenja«. Gospod me je vprašal: »Kaj vidiš«? Videla sem svojo lokalno cerkev, vernike te skupnosti, kako pojejo in pridigajo, nato pa sem vprašala Jezusa: »Zakaj imena vernikov moje skupnosti niso zapisana v knjigi življenja«? In rekel mi je: »Zaradi njihovega greha na zemlji«. Po vsem tem mi je Gospod dovolil, da se vrnem nazaj na zemljo.

 

ZDAJ BOM GOVORILA O SVOJEM DRUGEM POTOVANJU

 

 Nekega dne smo bili na molitvenem srečanju, in bilo nas je dvajset. Kot običajno smo začeli s hvaljenjem in čaščenjem Gospoda.

Nenadoma smo začutili Božjo navzočnost. Bilo je tako močno, kot bi bili na binkošti. Spomnim se, da je moževa mama, ki je že precej v letih in zelo predana Gospodovemu delu, prišla k meni in mi rekla: »Bernarda, naj bo tiho med hvalnicami, saj delamo veliko hrupa«. Imela je prav, saj je bilo hvaljenje kot zvok slapa. Ko sem hotela prositi svoje brate, naj utišajo hrup, sem slišal Gospoda, ki mi je rekel: »Ničesar ne reci! Na svetu, ko ljudje povzročajo hrup, to nikogar ne zanima, zakaj bi potem nehal hvaliti«? Nato smo nadaljevali s hvaljenjem in čaščenjem Gospoda in čutila sem, da se bo zgodilo nekaj velikega. Nenadoma sem se spomnila, kaj mi je Gospod rekel na mojem prvem potovanju.

Kar naenkrat sem zagledala močno svetlobo, ki je preplavila moj dom. Tudi moji bratje so videli luč in vsi so pokleknili pred tem Resničnim in Zvestim Bogom. Nisem vedela, kaj naj naredim, in sem samo stala. Ta svetloba je postala svetlejša in je dobila človeško obliko. Pred seboj sem zagledala Gospoda Jezusa Kristusa, katerega pogled je bil lep in poln ljubezni. Na zemlji še nisem videla take lepote na človekovem obrazu. Približal se je vsakemu od mojih bratov. Ko sem hotela bratom povedati, da je Gospod prišel zame, sem začela govoriti v jezikih. (1 Korinčanom 14:39-40).

Gospod se mi je približal. Že ob Njegovem pogledu name je moj duh zapustil moje telo. Bila sem v zraku in videla sem, kaj se dogaja v moji hiši. Videla sem ljudi, ki so zvonili na mojih vratih, in ko se je mož odpravil vrata odpreti, sta bila na vratih dva policista. Rekli so mojemu možu: »Slišali smo, da je tukaj umrla gospa, zato smo prišli«. Moj mož jim je rekel: »Ne, tukaj se dobivamo, da častimo in slavimo Gospoda«. Policisti mu niso verjeli, a vstopiti niso mogli. Rekli so: »V redu, nadaljujte, vendar ne delajte veliko hrupa«. Bila sem v zraku, ko sem vse to videla.

Jezus me je prijel za roko in odšla sva proti Dominikanski republiki. Ko smo prispeli v mesto, mi je Gospod rekel: »Obstajata dva velika greha, ki ju ta dežela dela pred mojim Očetom, čarovništvo in malikovanje«. Videla sem ljudi te dežele, ki tečejo za čarovniki in fetiši. . . . .

Potem me je Gospod pripeljal v Venezuelo in Mehiko. V Venezueli sem bila v zraku z Jezusom, vendar sem videla ljudi, ki so se obračali k magiji, fetišem in čarovništvu. V Mehiki sem videla ljudi, ki so se srečevali z demoni in jih častili. Gospod mi je rekel:

»Grozota tega greha je dosegla mojega Očeta. Prvo znamenje, ki ga dajem kot opozorilo, je, da bo v Mehiki potres, če se prebivalci države ne bodo pokesali in se vrnili k Meni«. Ko sem se vrnila na zemljo, sem šla v Mehiko in predala to sporočilo ljudem. Ljudje niso poslušali in pred kratkim je bil v Mehiki grozen potres.

 

 

Ko sva bila še v zraku, mi je Gospod povedal, da so roke njegovega Očeta iztegnjene nad prebivalce zemlje. Videla sem morje z velikanskimi valovi, podobnimi pošasti. Videla sem tudi orkan, ki se dogaja na zemlji. Vprašala sem Gospoda: »Gospod, kaj bo s kristjani, ko se bo vse to zgodilo«?

Odgovoril je: »Pojdi in jim povej, da se tistim, ki so mi zvesti, ne bo ukrivil niti las«. Potem me je Gospod pripeljal na drugo mesto, in videla sem mesta, kjer je bila zemlja razklana. Gospod mi je rekel: »Mnoge države bodo kmalu izbrisane«. (Potres v Turčiji in Siriji?)

Potem smo zapustili ta kraj in odšli na drug kraj, kjer so se gibale vode. Šli smo ob teh vodah skozi tunel in dosegli globino zemlje. Videla sem velika vrata. Niso bila enaka tistim, ki sem jih videla med prvim potovanjem. Na teh vratih so bile velike verige. Gospod je šel proti vratom in ko je odstranil verige, me je spustil skozi tunel.

Dragi bratje in sestre, videla sem na tisoče ljudi, s sklonjeno glavo, v raztrganih oblačilih. Bili so priklenjeni z velikimi verigami, katerih hrup je lahko povzročil gluhoto. Potem sem rekla: »Gospod, kaj to pomeni«?

Odgovoril je: »Vsi ti moški in ženske so na poti v pekel«. Med tistimi, ki so bili na poti v pekel, sem videla moževega starejšega brata Adolfa. Bil je težaven človek, poročil se je in ločil, kadar je hotel, in preklinjal je Boga. Potem sem začela prositi Gospoda naj mi dovoli, da se vrnem na zemljo in opozorim Adolfa, da je na poti v pekel, vendar mi Gospod ni odgovoril.

Spet sem videla Adolfa in njegovo ženo, kako hodita skozi tunel. Bila sta na robu pekla. Prosila sem Gospoda, da me vrne nazaj na zemljo, da ljudem povem, kar sem videla. Gospod je dvignil roke in rekel: »Pojdi in jim povej, da je čas skoraj mimo«.

Ponovno je rekel: »Tisoče in tisoče ljudi bo odšlo v pekel.  Adolfovega časa je konec, umrl bo«.

Ko sem prišla na zemljo, moj svak Adolf ni želel spremeniti svojega načina življenja. Nekega dne je hitro prišel domov iz službe in rekel ženi: »Ne morem več delati, nekaj mi govori, da bom umrl«. Njegova žena je odgovorila: »To govoriš zato, ker si kot po navadi pijan«. Oba sta šla spat. Nekaj ​​minut kasneje je žena imela vizijo. V svoji viziji je videla svojega moža in njo v tunelu, oblečena v raztrgana oblačila, in bila na poti v pekel. Slišala je Gospoda, ki ji je rekel: »Vajin čas je potekel.«

Ko sem bila še v zraku, mi je Gospod rekel: »Veš, zakaj sem te pripeljal sem že drugič? Da bi ti pokazal, da je bilo med tvojim prvim obiskom manj izgubljenih kot tokrat«.

Nenadoma sva z Jezusom zapustila tisti kraj v prvih nebesih in odšla v druga nebesa. Ko smo dosegli tretja nebesa, sem videla angele, ki so se premikali iz ene strani na drugo. Potem sem vprašal Gospoda: »Zakaj so ti angeli v gibanju«?

Jezus je odgovoril: »Res je, da se moji angeli tukaj gibljejo, vendar ti bom pokazal, kako se giblje tudi zemlja. Bodi previdna, ker je veliko demonov, ki so napadli zemljo. Hudič je besen na kristjane, ker ima le malo časa«.

Gospod mi je dovolil videti te demone v strašni jezi in mi je rekel: »Ti demoni, ki jih vidiš, so demoni prešuštva. Napadli bodo na tisoče mojih služabnikov in mnogi bodo padli v ta greh. Ali veš, zakaj hudiču uspe, zaradi česar moji služabniki padejo? To je zato, ker mi moji služabniki ne dajo vse slave. Ukradejo mojo slavo in postanejo ponosni. Poleg tega njihove žene živijo v velikem duhovnem neredu. Svojih domov niso zgradile z modrostjo«. (1 Timotej 2:11-14).

Videla sem na tisoče angelov, ki jih nisem mogla prešteti, in veliko jih je bilo pripravljenih na boj. Nato mi je Jezus rekel: »Zdaj pošiljam te tisoče angelov na zemljo, da zaščitijo moje ljudstvo. V teh zadnjih dneh bom podvojil zaščito, ki bo dvojna. Tudi Satan bo podvojil svoje napade, vendar tega ne smete pozabiti, vaš Bog je velik in mogočen. Če si navezan Nanj, se ti ne bo zgodilo nič hudega«.

Gospod me je nato pripeljal na drugo mesto. Tam sem zagledala ogromno mizo, obkroženo z zlatimi stoli. Na vsakem stolu je bilo napisano ime, položena pa je bila tudi obleka iz finega platna. Pred vsakim stolom, na mizi sem videla krone. Potem sem opazila, da je tam stol, ki je bil večji od drugih. Pred tem stolom je bila ogromna zlata čaša. Jezus mi je rekel, naj grem pogledat, kaj je v čaši. Bila je polna vina, pripravljena za postrežbo. Jezus mi je rekel: »Ali veš, zakaj je vino pripravljeno za postrežbo? Pojdi in povej mojim ljudem, da sem pred vrati, kmalu pridem«.

Gospod mi je dal obleko iz finega platna in krono. Nosila sem obleko in krono, nato pa me je Gospod pripeljal na drugo mesto, kjer sem videla stvari kot v ogledalu. Rekel mi je: »Na tvoji obleki ni niti madeža niti gube, kajne? Nihče ne bo vstopil skozi ta vrata ali se umestil za to mizo, razen če je tako oblečen. Nekateri med mojim ljudstvom na zemlji so umazali svoja oblačila. Drugi imajo zmečkana oblačila, tretji pa so svoja odložili in pozabili. Povej mojemu ljudstvu, da je čas, da operejo svoja oblačila, jih zlikajo in vzamejo nazaj. Kristjani bi morali prositi Svetega Duha, naj jim pomaga ohranjati svoja oblačila v dobrem stanju, ker bo Kralj kmalu praznoval poročno večerjo v kraljestvu svojega Očeta .

Prihajam iz ločene družine in odraščala sem z očetom. Moja mama je bila zelo verna ženska. Oče pa ni verjel v nič. Imam sestro, ki je v rimsko-katoliškem samostanu, vendar vem, da jo bo Jezus kmalu vzel iz tega in bo z menoj oznanjala evangelij. Veliko molim zanjo. Ko sem med svojim prvim potovanjem v raj razmišljala o življenju moje matere v tej mistični veri, sem jokala pred Gospodom in mu rekla: »Gospod, moja mama je izgubljena, čeprav sem ji oznanjala evangelij, vendar noče poslušati. Vse bolj se oklepa te poganske vere. 

Gospod mi je odgovoril:

»Rešil bom tvojo mamo, vendar jo bom takoj odpeljal domov, sicer bo padla nazaj v greh in šla v pekel. Zaradi tega bo takoj, ko se bo spreobrnila, čez nekaj časa umrla in prišla sem, v raj«.

Ko sem se vrnila na zemljo, sem molila, jokala, in vzdihovala in spominjala Gospoda na obljubo, ki mi jo je dal, vendar sem videla svojo mamo, ki je bila vedno bolj vpletena v malikovanje svoje vere. Nekega dne je Bog uporabil mojega sina, da se je spreobrnila. Le tri dni po spreobrnjenju je umrla; hvalim Gospoda za to!

Med mojim drugim potovanjem v raj mi je Gospod rekel: »Glej, kar govorijo moja usta, moje roke izpolnjujejo«. Videla sem svojo mater v tistem lepem raju; bila je med ostalimi ženskami. Potem me je Gospod vodil na področje v raju. Tam sem videla na tisoče otrok, oblečenih v belo, ki so hvalili in slavili Gospoda. Jezus mi je rekel: »Ti otroci so tisti, ki so jih splavili starši in zdravniki kriminalci. Dojenčki, ki so jih ljudje ubili, ko so bili še v maternici matere, in ki jih najdejo v smetnjakih in rekah, so tukaj v nebesih«.

Dragi bratje in sestre, v nasprotju s tem, kar mislite, je za Gospoda plod, človek od spočetja naprej; od prvega dne nosečnosti.

Jezus mi je ponovno rekel: »Bernarda, delaj, ker jaz sem tvoja moč. To sporočilo je treba objaviti po vsem svetu. To je sporočilo za kristjane, pastirje in za vse prebivalce zemlje, vključno s tabo. Naj tisti, ki sveti še naprej sveti«. (Razodetje 22:11).

V tistem trenutku so se odprla nebeška vrata. Tam so bile čudovite tekoče stopnice. Jezus je poklical na tisoče angelov, ki so prišli, nato pa me je Gospod pospremil do mojega doma.

Ko smo prišli domov, sem videla moža in krščanske brate, ki so čakali na prihod mojega duha. Pogledal sem svoje fizično telo, ki je ostalo na zemlji, in rekla Gospodu, da tega telesa nočem več. Gospod mi je rekel: »Ne moreš iti nazaj v nebesa z menoj, ker še ni tvoj čas. Najprej moraš povedati mojemu ljudstvu, kaj si videla, da se pripravijo«. Z močnim glasom mi je rekel: »Vstopi in sprejmi življenje, jaz sem vstajenje in življenje; kdor vame veruje, bo živel, tudi če bo umrl. (Janez 11;25-26).

https://heavenvisit.com/Bernada_Fernandez.php