MOJE PRIČEVANJE O OZDRAVITVI OD BOLEČINE V KOLKIH
Nevenka
Kdorkoli me pozna ve, da verujem v Boga. Jezus Kristus je
moj Odrešenik, vendar ne samo to, ampak tudi moj Zdravnik in Osvoboditelj. Moj
temelj za verovanje je Sveto pismo, Beseda, ki jo je po Svetem Duhu dal
zapisati Bog, kot vodilo in v duhovno, duševno in telesno oporo Svojim sinovom
in hčeram. (Apostolska dela 13:26; Hebrejcem 4:12; 1 Tesaloničanom 5:23; 1
Petrovo pismo 1:23).
Čeprav sem Božji otrok, na novo rojena po Duhu od 28.11.2001,
po 24 letih duhovnega staža še vedno ne morem reči, da vse vem in vse znam; da
poznam Boga. Nikakor. Učim se iz dneva v dan, kar je tudi Božji namen za
vsakogar od nas, da iz dneva v dan ohranjamo našo prvo ljubezen do Gospoda,
našega Odrešenika in da se iz dneva v dan vgrajujemo v Njegovo podobo, da bomo
sveti, ker je On svet. (1 Petrovo pismo 1:6).
Pred svojim spreobrnjenju h Kristusu sem imela kar nekaj
bolezni in fizičnih težav. Takrat nisem vedela, da so nastale kot posledica
mojega grešnega življenja, brez Boga, ki je dal sovražniku (hudiču) legalno
pravico, da to stori. Ob spreobrnjenju sem bila osvobojena nekaterih od njih,
ne pa vseh. Ena od teh je bilo ozdravljenje od težav s hrbtenico, ki so bile ob
določenih trenutkih resnično zelo težke in mučne.
Takoj ob spreobrnjenju nisem vedela, da je hudič tisti, ki v
ali na človeku povzroča določene bolezenske simptome in znake in da so demoni,
njegovi »pomočniki« tisti, ki to v nas udejanjajo.
V cerkvi v katero sem prišla 30 oktobra 2001, kjer mi je Bog
prvič v življenju spregovoril, sploh niso poznali, niti izvajali duhovnih
osvoboditev na novo spreobrnjenih ljudi, ker so imeli prepričanje, da vse to
naredi Bog, ko se spreobrneš, kar seveda ni res. Bog je to nalogo dal nam
ljudem. (Marko 16:17-18).
Ob novem rojstvu v duhu nam je dan Sveti Duh, ki se naseli v
našem osrčju (predel našega trebuha). Torej navkljub temu, da nas Bog rodi od
zgoraj po Duhu, v nas (ne na mestu, kjer je Sveti Duh), lahko še vedno ostajajo
demoni iz našega preteklega, grešnega življenja, ki pa so lahko kjerkoli v
našem mesu; fizičnem telesu. 14 let po mojem duhovnem rojstvu sem bila šele
osvobojena demonov iz mojega življenja pred spreobrnjenjem iz strani
služabnika, ki je imel dar razločevanja duhov, zato je natanko vedel in navedel
kdo so in kako se imenujejo.
Navedla jih bom zato, da boste imeli predstavo kakšna so lahko
njihova imena, kajti njihova imena označujejo področje njihovega delovanja.
Lahko rečem, da so specializirani za določena področja, kjer delujejo človeku v
škodo in uničenje.
Bilo jih je 15: Duh
sovraštva, laži, jeze, manjvrednosti, ljubosumja, bolezni (generacijskih),
nečistosti, žrtve, kontrole, manipulacije, zavrženosti, New age, religije,
lažne pobožnosti, ponosa.
Če na hitro pogledamo zgodbo iz Svetega pisma, o obsedencu v
Géraški deželi, lahko vidimo, da je bil on obseden z legijo demonov. Koliko demonov
je bilo torej v tem ubogem, obsedenem človeku? Legija v Rimskem času je štela
okrog 5.000 vojakov. Torej lahko rečemo, da je v obsedencu v Géraški deželi
delovalo okrog 5.000 demonov. Kako je to mogoče? To je mogoče, ker demoni niso
fizična ampak duhovna bitja.
In kaj je storil Jezus, ko se je srečal z njim? Rekel je: »Pojdi iz človeka, nečisti duh!« Zanimivo
je, da ni rekel pojdite iz njega, ampak pojdi iz njega, ker se je obračal k
enemu od njih MOČNEMU in vsi ostali so morali oditi za njim. Vso zgodbo lahko
preberete v Marko 5:1-20 ali v Luka 8:26-39; Marko 3:27).
Sedaj se vrnimo k mojem zadnjem pričevanju o ozdravitvi, ki
se je zgodilo 28.12.2025.
Če želim zgodbo začeti, potem se moram premakniti nazaj za
kakšna dva meseca. Namreč vsi moji prijatelji na FB veste, da sem si intenzivno
prizadevala, da si privoščim več gibanja glede na to, da sem kot upokojenka
večino mojega časa izza računalnika. Pač ves čas nekaj pišem, lektoriram,
prevajam, berem, ali gledam video posnetke na YouTube. Vse v povezavi z Odrešenjem,
ozdravitvijo ali osvoboditvijo.
Torej moja vsakodnevna rekreacija z 12 do dvajsetimi krogi (en
krog ima 400 m) na stadionu v moji bližini mi je bila v veliko veselje, hkrati
pa velik izziv, saj nisem več najstnica, niti ne mladenka, vendar sem
vztrajala. Žal sem po določenem času mojega vztrajanja začela čutiti bolečine v
kolkih, predvsem v levem kolku. Občasno so popolnoma prenehale, občasno pa so
bile neprijetno boleče.
Moja prva misel je bila: »Pretiravala si.«
Naslednja misel: »Mogoče bi se morala pred tem malo
ogrevati.«
In tako sem prenehala z odhajanjem na stadion. Doma sem občasno
uporabila stopalni steper, pač zmerno. Toda bolečine v kolkih, posebno ob
vzpenjanju po stopnicah so bile vse bolj neprijetne in so mi vzbujale
vprašanja: »Kaj če ne bom mogla več iti po stopnicah? Kako bom pa sedaj služila
Bogu in ljudem?«
In pred mano je bil izziv. Moji otroci, moji bližnji, ki so
se najavili po dogovoru z mano na dan 27.12, da odidemo na skupno kosilo. Bilo
je res nepozabno, čudovito, okusno in bili smo skupaj. Bogu sem neizmerno
hvaležna za to.
Toda, kako naj njim, katerim govorim, da bom živela 120 let,
in da ne bom umrla zaradi bolezni; jaz, ki jim neprenehoma dajem vedeti, da
bolezen nima moči nad mano, rečem, da me bolijo kolki? Zato sem pogumno stopala
po poti, ki smo jo prepešačili tja in nazaj, da nebi bila komerkoli v
pohujšanje glede mojega zaupanja v Boga, s kakršnim koli stokanjem.
Ker osebno poznam Gospoda in imam z Njim pristen osebni
odnos do te mere, da se lahko pogovarjam z Njim in mi On govori, sem se po
nekaj dnevih zatišja od teh pogovorov, ki so bili tako rekoč vsakodnevni, le
odločila, da Gospoda vprašam glede teh bolečin in težav pri hoji. Čeprav sem
imela slabo vest, ker sem nekoliko zanemarila ta moj čudoviti, nadnaravni odnos
z mojim Ljubljenim, sem sklenila, da moram to storiti čimprej.
Toda vedno, ko se želim odločiti za to potezo, pricaplja sovražnik
in mi začne šepetati v misli: »Ah, daj no daj, pa menda ja ne misliš, da ti bo
Bog odgovoril na tvoja vprašanja po vseh dneh, ko si zanemarjala odnos z Njim? Ali
res misliš, da ti bo odgovoril? Ali res misliš, da bo to res On, da to niso
samo tvoje pobožne želje?« Toda to me ni oviralo, da ne stopim pred Gospoda, v
najsvetejše, pred Božji prestol milosti:
»Bližajmo se torej z zaupnostjo
prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v
pravem trenutku pomagala.« (Hebrejcem 4:16).
»Prav tako tudi Duh prihaja na
pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam
Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi.« (Rimljanom 8:26).
Iskreno lahko rečem, Gospod me je presenetil, čudovito in
mogočno presenetil in ponovno pokazal Svojo čudovito nadnaravno in brezpogojno
ljubezen do mene, ker sem prišla predenj v strahospoštovanju in ponižnega srca.
Govoril mi je, vzpodbudil me je, okrepil me je v veri in mi izkazal ljubezen,
ki si je na noben način nisem zaslužila. To je naš čudoviti Gospod, ko se
odločimo v veri priti pred Njega.
In medtem, ko mi je govoril Svoje besede, sem jokala. Solze
so tekle iz mojih oči, kajti Njegov Duh je deloval v meni z nadnaravno
ljubeznijo, ki ni od človeka, ampak od Boga. S tem mi je pokazal, da me ne
ljubi zaradi tega kolikokrat pridem predenj, ampak zaradi tega, ker pridem iz
srca in iz zaupanja Vanj.
Navedla bom samo del tega, kar mi je povedal, toliko da boste
lahko razumeli, da je naš Bog živ, da ga Njegovi otroci lahko slišijo in da nas
brezpogojno ljubi:
»Ne boj se ljubljena, ne boj se ljubljena, tudi če se
dogajajo te bolečine. Ne boj se ljubljena. Kajti vedi, ljubljena, da so to bolečine, ki nimajo nobene povezave s tem, kar
sem jaz že storil, kar sem Jaz že storil zate na križu Golgote, ko sem te
ozdravil po mojih ranah, ki so mi jih zadali ob bičanju.
Ljubljena, te bolečine so blamaža, te bolečine so samo
sovražnikova prevara, zvijača, laž. To niso prave bolečine, in to niso prave
stiske tvojih kosti, ali kakršna koli poškodba tvojih kosti, ampak to ti sovražnik daje zato, da bi te oviral v tvoji hoji z
mano, da bi te strašil, da bi te zaustavljal v tem, kar imam Jaz namen storiti
v tebi in v tvojem življenju.
Ljubljena, ne boj se, ne boj se, hodi pogumno naprej, kajti jaz sem tisti, ki ti bom pomagal.
Saj veš, ljubljena, da ni nikogar, ki bi ti lahko pomagal,
kakor ti lahko pomagam Jaz. Samo Jaz ti lahko pomagam na pravi način in ob
pravem času. Zato mi zaupaj, ljubljena moja, zaupaj mi, kajti ljubim te in moja moč ne more nikoli spodleteti. Jaz Sem vsemogočni
Bog, ki imam v načrtu v tvojem življenju narediti stvari, ki bodo nadnaravno
pospešile to, kar imam Jaz zate. In ti, ljubljena veš kakšne načrte imam s
tabo. Sedaj sem ti vse povedal in prosim te, ljubljena, prosim te, ljubljena,
ne oziraj se navzdol, ne oziraj se na ovire, na te bolečine, ne oziraj se na
vse zapreke, ki jih želi sovražnik postaviti, med tabo in mano.
Ljubljena, glej name, glej na
mojo Besedo, glej, ljubljena, na to kar je zgoraj in ne na to, kar je spodaj,
kajti Jaz Sem tvoja moč, in Jaz sem tisti, ki te vodim in te želim voditi po
pravi poti. Ne levo, ne desno, ampak naravnost. In pred tabo, pred tabo so
stvari, za katere mi lahko popolnoma zaupaš.
In ljubljena, ne boj se, jutri
ne boš imela nobene bolečine več v tvojih kolkih, tvoje kosti bodo ozdravljene,
kajti po mojih ranah si bila ozdravljena. Samo veruj ljubljena, kajti s tem, ko
si prišla pred moje obličje in izkazala zaupanje vame, in mi dala vedeti, da me
potrebuješ, za to stvar, vedi ljubljena, pomagal ti bom.
ZJUTRAJ SEM VSTALA IZ POSTELJE IN BOLEČINE NI BILO VEČ. OD
TAKRAT SE ŠE NI VRNILA.
»Toda oni so ga premagali zaradi
krvi Jagnjeta in zaradi besede svojega pričevanja, saj niso ljubili svojega
življenja vse do smrti.« (Razodetje 12:11).
In od tistega dne, ko mi je Gospod govoril in me obnovil v
duhu s Svojo ljubeznijo, moj Emanuel, ki ga ljubim iz vsega srca, kadarkoli
berem Njegovo Besedo, ali karkoli povezanega z Njim, mi spontano spet tečejo
solze. To niso solze žalosti, ne solze sreče, ampak solze, ki jih proizvaja ta
žlahtna, nežna in neusahljiva ljubezen Boga Očeta, ki je dal Svojega
edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdorkoli veruje vanj ne pogubil, ampak bi
imel VEČNO ŽIVLJENJE. (Janez 3:16).
Želiš imeti tudi ti to ljubezen v Svojem srcu?
Želiš tudi ti biti otrok Vsemogočnega Boga?
Pridi k Njemu: »Kajti če boš s
svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga
je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. S srcem namreč verujemo, in tako smo
deležni pravičnosti, z usti pa izpovedujemo vero, in tako smo deležni
odrešenja.« (Rimljanom 10:9-10).
»V svojo lastnino je prišla,
toda njeni je niso sprejeli. Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da
postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime in se niso rodili iz krvi
ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga.« (Janez 1:11-13).
Ni komentarjev:
Objavite komentar