Beatty Carmichael - KAJ JE PRAVA VERA?

 

KAJ JE PRAVA VERA?

Beatty Carmichael

 

https://www.youtube.com/watch?v=6lmXvta76TQ

 

Vera – lažna vera, neučinkovita vera izhaja iz uma, iz razuma. Prava vera izhaja iz srca – osrčja – trebuha, kjer prebiva Sveti Duh.

Kaj je prava vera?

Galačanom 3:6: »Tako je bilo z Abrahamom, ki je verjel Bogu in mu je bilo to šteto v pravičnost.«

Vera v samem bistvu pomeni verjeti Bogu. To pomeni toliko verjeti Njegovi obljubi, da dejansko stopiš po veri skoznjo.

Abraham je kot moški v zrelih letih slišal od Boga, da se mu bo rodil potomec, celo da bo oče mnogih narodov. Rekel mu je celo, da bo Njegovo ime spremenil iz Abram, v Abraham, oče mnogih narodov. Šele 25 let kasneje, ko je imel 100 let, je dobil sina Izaka, sina obljube. Vsa ta leta se je spraševal kako se bo to zgodilo, a v svojem srcu ni nikoli dvomil, da se bo zgodilo.

In po tem, ko je bil Izak star okoli 17 let, mladenič, mu je Bog rekel, naj sina Izaka žrtvuje na gori Morija. Abraham je tako zelo verjel Bogu, da bo stvar izpeljal v dobro, da je Boga ubogal. Takoj naslednje jutro je vstal in šel s sinom na goro, da ga žrtvuje, kakor mu je rekel Bog. In položil je sina na oltar, v roki je imel nož. Če Bogu verjameš, ga boš ubogal. Verjel je, da mu je Bog dal dediča čez vse njegovo premoženje in da bo oče mnogih narodov, ki bodo prišli po Izaku. Ni vedel kako bo to Bog storil.

To je ključ

Velikokrat ne vemo kako bo Bog v našem življenju nekaj storil, vendar verjamemo v to z vero in zato po njej delujemo. Tako bo Bog tudi nam to štel v pravičnost. To pomeni imeti vero.

Hebrejcem 11:1: »Je pa vera obstoj resničnosti, v katere upamo, zagotovilo stvari, ki jih ne vidimo.«

Vera je zagotovilo (lastninska listina, potrditev) stvari, v katere upamo (božje jamstvo), in dokaz o stvareh, ki jih ne vidimo [prepričanje o njihovi resničnosti – vera razume kot dejstvo tisto, česar ni mogoče izkusiti s fizičnimi čutili]. (AMP – Razširjena Biblija).

Glede vere ni potrebno storiti ničesar. Ne trudimo se, da bi verjeli. Če imaš lastniški list za avto, potem to pomeni, da ste lastnik. Če ste lastnik, vam ga nihče ne more zaseči. Avto je vaš, je vaša lastnina. Imate samozavestno gotovost, da je vaš. Ko imate listino o lastništvu enkrat v roki, vam ni potrebno misliti in verjeti, da jo res imate. Imate jo.

Na primer, v roki imate svoj telefon. Ni se vam potrebno boriti s tem z vero, da ga res imate in da je vaš. Telefon je vaš in glede tega imate absolutno gotovost. TO JE VERA.

Z ženo sva odšla v lokal, kjer postrežejo s hamburgerji. Prišel je natakar in nama postregel. Rekel sem mu: »Moliva za ljudi. Ali je kaj zaradi česar bi želeli, da molimo za vas?« Na koncu se je vrnil in rekel: »Da, ali lahko molite za mojo mamo? Ali bi lahko molili za njeno ramo?« Molil sem za njegovo mamo, za ozdravitev njene rame. Kasneje sem izvedel, da se je bolečina v njeni rami znatno zmanjšala.

Povedal sem mu, da je to storil Bog, ki si želi osebnega odnosa z njim. On pa je bil proti prepričanju, da bi si Bog želel odnos z njim, celo proti prepričanju, da Bog obstaja.

Rekel sem mu; »Danes, ko boš končal z delom, in odšel domov, preveri ramo svoje matere, kajti njena bolečina bo popolnoma izginila in to bo znak, da te Bog resnično ljubi in da je resničen.

Z ženo sva vstopila v avto in rekla mi je: »Kako si mu lahko s takšno gotovostjo rekel to, kar si mu rekel? Kako veš, da bo Bog to res storil?« Rekel sem: »Ker vem, vem kdo je Bog. Rekel je, da smo po Njegovih ranah ozdravljeni. In ta ozdravitev se je zgodila tam v restavraciji. Vem kaj Bog počne v njegovem življenju, da vzbudi njegovo vest, da bo vedel: »Resničen sem.« In Bog bo to uresničil.

To ni nekaj v kar sem verjel tukaj zgoraj, v umu, to je nekaj, v kar sem verjel v Duhu, ker sem verjel Bogu.

Torej, če bi resnično verjeli Bogu in bi verjeli, da so Njegove obljube resnične, kako bi lahko ravnali drugače, kot ravnate. Kako bi se to spremenilo, če bi brali Njegove svetopisemske stihe in videli te obljube, povezane z vašim življenjem, ki se zdijo  izstopajoče in veste, kaj pravijo? Kako bi ravnali drugače, ČE BI RESNIČNO VERJELI, DA SE TO NANAŠA NA VAS?«

Spomnim se, da sem pred leti imel težke čase v svojem podjetju, Naše podjetje se je borilo za zaslužek. Vsi smo imeli nizko plačo in to je trajalo že približno šest mesecev. Komaj smo preživeli in bili smo finančno na dnu.

Nekega dne konec januarja sem si vzel nekaj časa za boj z Bogom. Rekel sem: »Bog, kdaj boš popustil?« Vedel sem, da lahko spremeni moje podjetje. Vedel sem, da je On na nek način nadzoroval vse, kar se je dogajalo na finančnem področju, z našim podjetjem. Zato se nisem pritoževal, ampak sem se mu približeval.

In Bog mi je odgovoril: »No, ali res verjameš mojim obljubam, da bom res poskrbel zate?« In rekel sem: »Ja.«

Rekel je: »Če mi res verjameš, ali se nebi se obnašal drugače, kot se obnašaš?«

Odgovoril sem: »Seveda, spet bi dobil celotno svojo plačo in svoje ljudi bi spet zaposlil s polno plačo.«

On pa mi odgovori: »Zakaj mi torej ne zaupaš in tega ne storiš?«

Takoj sem poklical svojega poslovnega direktorja, in Walter je takoj vsem vrnil polno plačo, v tem mesecu in za nazaj, ker so dobili prenizko plačo, prav tako tudi meni. Tisti mesec smo kot majhno podjetje imeli 10.000 dolarjev izgube. V naslednjem mesecu pa smo dobili dobiček v znesku 10.000 dolarjev. To je zelo velik znesek za naše majhno podjetje, pred 20 leti. Preprosto se je zgodilo in ni bilo vidno dokazljivo kako, vendar to se imenuje vera. Gre preprosto za vero v Boga in nato za ukrepanje.

Če resnično verjamete tem obljubam, ki vam jih Bog kaže v Svetem pismu, kako bi zdaj ravnali drugače, kot dejansko ravnate?«

Sedaj vam želim iz Svetega pisma na osnovi svetopisemskih stihov prikazati sliko, kako izgleda hoja po veri. Gre za to, da mislimo, da Bog dela in ne nasprotujemo temu, da dejansko dela. Želi, da vidite, kar pravi Božja Beseda.

2 Mojzesova knjiga 14:15-21: 15 Gospod je rekel Mojzesu: »Kaj vpiješ k meni? Ukaži Izraelovim sinovom, naj se odpravijo! 16 Ti pa povzdigni palico in iztegni roko nad morje in ga razdeli, da bodo šli Izraelovi sinovi po suhem sredi morja! 17 In jaz bom zakrknil srce Egipčanom, da pojdejo za njimi. Potem bom pokazal svoje veličastvo nad faraonom in vso njegovo vojsko, nad njegovimi vozovi in konjeniki. 18 Egipčani bodo spoznali, da sem jaz Gospod, ko pokažem svoje veličastvo nad faraonom, nad njegovimi vozovi in konjeniki.«

19 Tedaj se je premaknil Božji angel, ki je hodil pred Izraelovo vojsko, in se postavil za njimi. In premaknil se je oblačni steber, ki je bil pred njimi, in se postavil za njimi. 20 Tako je prišel med egiptovsko in izraelsko vojsko. Bil je oblak in tema, vendar se je svetlikalo v noči, in vso noč se niso približali drug drugemu.

21 Tedaj je Mojzes iztegnil roko nad morje in Gospod je gnal morje z močnim vzhodnim vetrom vso noč nazaj. Iz morja je naredil suho zemljo. In vode so se razdelile.«

Izraelci stojijo pred Rdečim morjem, Egipčani s svojo vojsko pa so za njimi. Pritožujejo se. Mojzes pa pride pred Boga in pravi: »Pomagaj nam. Kaj naj storim z vsem tem?«

Gospod pa je rekel Mojzesu: »Zakaj kličeš k meni? Povej Izraelovim sinovom naj gredo naprej.«

Toda kako? Ladje ni bilo na vidiku. Naj stopijo naravnost v Rdeče morje? To vendar nima nobenega smisla. Bog pa pravi Mojzesu: »Dvigni svojo palico in iztegni roko čez morje, ter ga razdeli.« Bog je rekel Mojzesu, naj razdeli morje. Mislil sem, da je Bog razdelil morje, Bog pa je rekel Mojzesu, naj ga razdeli.

Tukaj je ena zanimivih stvari o veri. Vera je nekakšen ohlapen izraz, je kakor zaveza za zavezno obljubo. Torej v zakonski zavezi dve osebi postaneta eno. Imate tudi večno zavezo, Pismo Hebrejcem, ki je zaveza med Jezusom in Bogom Očetom. Zato Jezus pravi: »Jaz in Oče sva eno.« Eno sta zaradi zaveze, ki ju je naredila za eno. Čeprav sta dve ločeni entiteti, sta eno. To je v bistvu vera. VERA JE ZAVEZA V KATERI HODIMO IN NAS IN BOGA ZDRUŽI V DEJANJU. To se dogaja tukaj.

Bog pa pravi Mojzesu: »Dvigni svojo palico in iztegni roko čez morje, ter ga razdeli.«

Mojzes torej verjame Bogu in kako vemo, da mu verjame? Ker ga uboga in to stori. Mojzes torej iztegne roko nad morje in POTEM VIDIMO GOSPODOVO DEJANJE. In Gospod je vso noč z močnim vzhodnim vetrom odmikal morje nazaj in ga spremenil v suho pot. Tako so se vode razdelile.

Tukaj je še ena majhna skrivnost, ki jo vedno vidimo z vero. Človek deluje po veri, preden lahko vidi rezultat, VENDAR TO STORI, KER UBOGA BOŽJO BESEDO IN POTEM BOG USTVARI UČINEK.

Naslednja zgodba govori o Eliju in vdovi. To je bilo po tem, ko je bil Izrael razdeljen na dve kraljestvi; spodnje kraljestvo – Juda in severno kraljestvo, ki so druga Izraelska plemena. Kralj Ahab je bil v tem času kralj izraela. Bil je zelo hudoben kralj.

Elija je napovedal večletno sušo, dokler ne bo rekel drugače. Suša je trajala tri leta in pol. Nato mu Bog reče naj gre k ubogi vdovi v Sarepto: »Vstani in pojdi v Sarepto, ki pripada Sidónu, in ostani tam! Glej, zapovedal sem neki vdovi tam, da te bo hranila. Vstal je torej in šel v Sarepto. Ko je prišel do mestnih vrat, glej, je bila tam vdova, ki je nabirala drva. Zaklical je za njo in rekel: »Prinesi mi, prosim, malo vode v vrču, da bom pil!« 11 Ko je šla, da mu jo prinese, je zaklical za njo in rekel: »Prinesi mi, prosim, še kos kruha v roki!« 12 Rekla je: »Kakor živi Gospod, tvoj Bog, nič pečenega nimam, samo prgišče moke v loncu in malo olja v vrču. In glej, nabiram suhljad, da pojdem in pripravim to zase in za sina, da bova pojedla in potem umrla.« 13 Elija ji je rekel: »Ne boj se; pojdi in pripravi, kakor si rekla, vendar naredi iz tega najprej meni kolaček in mi ga prinesi; sebi in svojemu sinu pa ga boš pripravila potem. 14 Kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Moka v loncu ne bo pošla in olja v vrču ne bo zmanjkalo do dne, ko bo Gospod poslal dež na zemljo.‹« 15 Šla je in storila po Elijevi besedi. In dan za dnem so imeli jesti, ona, on in njena družina. 16 Moka v loncu ni pošla in olja v vrču ni zmanjkalo, po besedi, ki jo je Gospod govoril po Eliju.« (1 Kraljev 17:9-16).

Vdova ni vedela ničesar o tej zapovedi, ki jo je dal Bog Eliju. Navodilo je bilo že izdano. Tako deluje Bog. On daje navodila znotraj Nebeškega kraljestva nato pa se po veri manifestirajo v zemeljsko kraljestvo.

Sarepta je bila poganska regija. Ona sploh ni bila Judinja. Verjetno sploh ni verjela v Boga. Toda ker je naredila kakor ji je naročil Elija, so imeli vsi, uboga vdova, njen sin in Elija dovolj moke, ki ni pošla in dovolj olja, ki ga ni zmanjkalo vse do dne, ko je spet deževalo.

Kdo je ukrepal glede tega? Vdova je to storila, toda ali je videla preden je ukrepala? Z drugimi besedami, ali je videla izid preden je ukrepala, ali je ukrepala v pričakovanju da se bo zgodilo? Zakaj je ukrepala? Ukrepala je, ker je tako rekel Bog. Kdo pa je potem opravil delo? Bog je to storil.

Zanimivo je to, da je Elija od vdove najprej zahteval, da njemu speče majhen hlebec kruha. To nas spomni na to, kar nam Bog v Svetem pismu vedno naroča, naj najprej Njemu služimo. Njemu dajemo prve sadove, najboljše od vsega, kar imamo. In način, kako dajemo Bogu je, da dajemo Njegovemu ljudstvu. Takrat je bilo za duhovnika in to je bil Elija. Bil je duhovnik, prerok. Bil je del Božjega Kraljestva, ki je služil Bogu in ljudem. Ko je vdova dala Eliju prvi hlebček, ga je dala Bogu.

Vdova je stopila naprej z vero, ko je videla obljubo, da tega, kar potrebuje ne bo zmanjkalo, ne bo pošlo. Več hlebcev kot je spekla, več moke in olja je imela. Tukaj je še ena resnica, ki jo najdemo o veri. BOG VEDNO VZAME TISTO MALO, KAR IMAŠ, DA USTVARI OBILJE, KI GA POTREBUJEŠ. Skoraj v vsakem čudežu lahko vidimo, da Bog vzame malo.

Tudi ko je Jezus nahranil 5000 mož, ter veliko število žensk in otrok s petimi hlebčki kruha in dvema ribicama, je Bog rekel Filipu: »Ali veš kako bomo nahranili vse te ljudi? Kaj imamo?« Filip mu je rekel, da samo pet hlebčkov kruha in dve ribici. Filip pa si je mislil: »Tega je pa res premalo za tako veliko množico ljudi.«

Če potrebuješ nekaj, uporabi tisto malo, kar imaš in stopi naprej z vero in pričakuj, da bo Bog storil, kar je obljubil.

Temeljna predpostavka o veri je zelo preprosta. Vera prihaja od Boga iz vere Vanj. Vera dejansko izvira od Boga. Vera, upanje in ljubezen, to nam ostane. To so tri glavne značilnosti, ki jih najdemo pri Bogu in vera je pravzaprav zgrajena na temelju ljubezni. Če namreč poznaš Boga na intimen način, potem boš Bogu verjel. Verjameš mu, ker veš kako zelo te ljubi. In če veš, da te ljubi in ti naroči, da nekaj storiš, boš to storil, tudi če tega ne razumeš.

Slika, ki se mi porodi v mislih je, da imaš majhnega otroka in ga pelješ k zdravniku. Zdravnik mu bo dal injekcijo, otrok pa se zvija v tvojem naročju, ker se boji injekcije. Mama ali oče pa mu rečeta: »Vse bo v redu, Tommy.« In se umiri, ker jima zaupa. Zakaj? Ker ve kako zelo ga ljubita. Takšna je tudi vera.

Imamo svojega nebeškega Očeta in vemo, da nas ljubi. Bolj kot ga poznamo, bolj kot smo mu blizu, bolj se zavedamo kako zelo nas ljubi. Zato mu verjamemo, ko nam nekaj pove, ker vemo, da je zvest, da je resnicoljuben, da je vreden zaupanja, da nikoli ne bo lagal in ko Njegova beseda nekaj pove, ima to pomen.