Michelle Strydom - 8. Del -ZDRAVLJENJE SE ZAČNE S POSVETITVIJO SRCA

 

ZDRAVLJENJE SE ZAČNE S POSVETITVIJO SRCA

- 'NOBENA BOLEZEN NI NEOZDRAVLJIVA'

– Michelle Strydom – 8. del

 

 

Iz knjige »Vzgoja sinov« Jamesa Dobsona:

V svoji knjigi Bringing Up Boys (Vzgoja sinov) James Dobson pripoveduje resnično zgodbo o podjetju, ki je izdelovalo voščilnice, ki je obiskalo zapor. Na materinski dan so se odločili zapornikom prinesti voščilnice, da bi jih lahko poslali svojim materam. Odziv je bil tako velik, da so se morali vrniti v tovarno po dodatne zaloge kartic, da bi zadovoljili povpraševanje. Zaradi uspeha so se ob očetovskem dnevu znova vrnili v zapor z voščilnicami, ki bi jih zaporniki lahko poslali svojim očetom. Vendar pa ni prišel niti en sam moški po kartico za očetovski dan. Mnogi sploh niso vedeli, kdo je njihov oče. To je tragedija.

Božji glas – glas Boga Očeta – je v Novi zavezi slišan samo trikrat: pri Jezusovem krstu v Janez 12:28: »Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal.«  Matej 3:17: In glej, glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje,« ter na gori spremenjenja Matej 17:5: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje; njega poslušajte!« Dvakrat od teh treh primerov, ko se Očetov glas sliši na glas, se sliši tole: »To je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje«. Druge prevodi povedo: »To je moj ljubljeni Sin, ki mi je po volji.«

Drage žene, pozabite na to, da niste nikoli slišale, da bi vam vaš oče rekel: »Ljubim te.« Če bi vam samo enkrat rekel te besede: »Ti si moja ljubljena hči, nad katero imam veselje,« bi vaše srce pelo za vedno. Če bi moški slišali, da jim njihov oče reče: »Ti si moj ljubljeni sin, nad katerim imam veselje,« bi njihova srca pela za vedno.

Ta en sam problem – neljubeč zemeljski oče – je vzrok za več kot 70 različnih neozdravljivih bolezni. Primeri so: sladkorna bolezen tipa 1, multipla skleroza, levkemija in ne-Hodgkinov limfom. Kadar so poleg tega prisotne še zlorabe (verbalne, čustvene, fizične ali spolne), ali ko so prisotni pritiski na popolnost, legalizem, nadzor in prisila, so bolezni še hujše.

To je pogosto tudi ozadje pri težkih oblikah alergij, kot sta multipla kemična občutljivost – MCS/EI in okoljska preobčutljivost ter določenih bolečin, kot so fibromialgija in sindrom razdražljivega črevesja. Po podatkih svetovne medicine je kar 75 % ljudi s sindromom razdražljivega črevesja žensk, ki so bile fizično ali spolno zlorabljene s strani svojih očetov.

Sveto pismo pravi, da je čista in neomadeževana vera pred Bogom Očetom ta, da skrbiš za vdove in sirote ter ohraniš sebe neomadeževanega od sveta (Jakob 1:27).

Ko govorimo o ločitvi od Boga kot o korenini mnogih bolezni, se vprašajmo: kdo je pravzaprav sirota in kdo vdova? Običajno mislimo, da gre za osebe, katerih oče ali mož je umrl. Vendar to ni vse. Lahko imaš očeta doma, pa je, kar se tiče duhovne blaginje družine, enako, kot če ga ne bi bilo – tak otrok je sirota. Ženska je lahko poročena, a je duhovna vdova, ker mož v odnos ne prinaša ničesar Božjega. On je zgolj sostanovalec. Še posebej, če je prisotna verbalna zloraba, nadzor in potem od žene zahteva spolno podreditev, ker ima »potrebo«.

Mnogo bolezni prizadene večinoma ženske – več kot 80 % žensk. Ženske niso v dobrem stanju. Težava so možje in očetje, ki na tem svetu ne predstavljajo Boga Očeta svojim družinam, kot bi morali.

Sveto pismo pravi, da moški ni bil ustvarjen zaradi ženske, temveč je bila ženska ustvarjena zaradi moškega. Ta vrstica danes zveni grozno, ker moški niso poskrbeli za ženske, kot je Bog to namenil. Ko piše, da je ženska ustvarjena za moškega, to ni izjava v smislu šovinizma, legalizma, nadzora ali žrtvovanja. To pomeni, da je bila ustvarjena kot pomočnica. Ne pomeni, da so moški večji od svojih žena, niti da so žene večje od svojih mož. To pomeni, da obstaja Božji red – red vlade.

Ta vlada je zaščita, varnost in ljubezen. To je vlada, kjer se žena počuti kot kraljica. Sveto pismo pravi: »Kdor je našel ženo, je našel nekaj dobrega, prejel je milost od Gospoda.« (Pregovori 18:22). Moški niso ravnali z ženskami, kot z zakladom, kakršen v resnici so.

Ženske je Bog ustvaril, da so negovane, ljubljene, pokrite, oskrbovane, zaščitene in varne – da lahko postanejo pomočnice in matere brez strahu. Ko Sveto pismo pravi, da je ženska šibkejša posoda, to ni žaljiva izjava, ki bi pomenila, da je manj vredna. To pomeni, da je nekdo močnejši postavljen kot njen varuh – to je ljubeč moški. In moški niso vedno opravili svoje naloge.

Del težave v domu je tudi ta, da moški ne ljubi samega sebe. Sveto pismo pravi: »Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe.« (Efežanom 5:28). To pomeni, da če moški ne ljubi svoje žene, ne ljubi niti samega sebe – nosi sovraštvo do samega sebe.

Vidite, tudi mnogi moški niso bili ljubljeni od svojih očetov. Niso imeli očetov, ki bi jim bili ustrezni vzorniki in bi jim pokazali, kako izgleda Božji mož. Za večino izmed vas je bila nedeljska večerja pri mizi večer obglavljenja. Prišli ste k mizi z »Sedi, utihni, čas je za sodbo.« Nič čudnega, da imate težave s prebavili, kot so želodčni ulkusi in sindrom razdražljivega črevesja, ker niste mogli niti v miru večerjati. Moški so se naučili biti trdi od svojih zemeljskih očetov. Vendar pa vam lahko Bog vzame trdoto vašega srca in vam da mehko srce, če Ga prosite in Mu to dovolite (Ezekiel 36:26).

Moški imajo ključe tega planeta. Ko se moški končno odločijo predstavljati Boga Očeta svojim otrokom in predstavljati Gospoda Jezusa kot moža svojim ženam, se bo začelo prebujenje. Dokler se moški ne odločijo postati ogledalo nebes kot očetje in možje, smo ujeti v vsaki generaciji z več kot 70 neozdravljivimi boleznimi. V poglavju na strani 153 je razloženo, zakaj se genetsko podedovane bolezni prenašajo preko očeta.

Da bi izkoreninili genetsko podedovane bolezni s tega planeta, bi se moralo vse začeti z odrešenjem in posvečenjem moških. Nekateri možje in očetje bi se morali na kolenih opravičiti svojim ženam in otrokom za svoje poti – za to, da so odprli vrata sovražniku, da je zatiral njihove žene in otroke, in za trdoto svojega srca. Če bi to le storili, bi se mnoge bolezni v vaši družini končale in manj bi zapravljali svoj težko prisluženi denar za zdravnike. Ko se oče pokesa pred svojimi otroki in ko se mož pokesa pred svojo ženo, je usoda človeštva tik pred tem, da se spremeni.

Če si moški in bereš to knjigo, bi rada v tem trenutku nekaj položila v tvoje življenje. Kot zdravnik bi ti rada podala podobo, kako lahko spremeniš in razveljaviš opustošenje tvojih generacij. Preden ženska, ki je sedaj tvoja žena, postane tvoja žena, je ona hči Boga Očeta. Zato ji pripada čast, ki jo zasluži vsaka hči Boga Očeta. Če je ne obravnavaš pravilno – si res želiš, da bi njen Oče posegel vmes? Verjemi mi, nočeš tega. Preden je tvoja žena postala tvoja žena, je bila zaročena žena Kristusa in ji pripada vse spoštovanje, ki ga zasluži Kristusova zaročenka. Če je ne obravnavaš pravilno – si res želiš, da bi njen Mož posegel vmes? Preden je tvoja žena postala tvoja žena, bi morala biti tvoja najboljša prijateljica, zato ne bi smel tratiti večera z »fanti«. Spodbujam te, da začneš razmišljati na tak način, ker te Oče in Sin vidita in slišita.

1 Petrovo pismo 3:7: zapoveduje možem, naj ljubijo svoje žene – kadar moški slabo ravna s svojo ženo, so njegove molitve prekinjene pred Bogom in v življenju mu nič ne gre prav.

1 Petrovo pismo 3:7: »Prav tako možje! Z razumevanjem živite s svojimi ženami, v časti jih imejte kot nežnejša bitja, saj so skupaj z vami tudi one deležne milosti življenja. Tako ne bo vašim molitvam nič v napoto.«

Vi moški ste tudi žene – žene Jezusu. Lahko se naučite biti boljša žena Jezusu s tem, da ste boljši mož svoji ženi. Vaši domovi morajo postati oaza miru in varno zavetje za vaše žene in otroke. Vaš dom bi moral biti vaša prva cerkev. Ženske so bile ustvarjene, da sledijo ljubečemu duhovnemu voditelju, ki svoji družini kaže Očetovo srce Boga. Božji načrt in red za družine je, da je moški glava ženske, Kristus je glava moškega, in glava Kristusa je Oče.

1 Korinčanom 11:3: »Hočem pa, da veste tole: vsakemu moškemu je glava Kristus, glava ženske je moški, glava Kristusa pa Bog.«

Torej imamo Očeta, potem imamo Jezusa, nato moškega, nato ženo in nato otroke – to je Božji božanski red. Če je moški pasiven in ne vlada domu v ljubezni, ženska nima druge izbire, kot da prevzame vajeti. Ko to stori, pride celotno kraljestvo teme, da ji pomaga, in v hišo vdre ves pekel, ker je vladavina in zaščita razbita. Bog ni ustvaril žensk, da bi nosile breme planeta. Ženske ne shajajo dobro in imajo mnogo bolezni, ker so bile prisiljene opravljati nekaj, česar Bog nikoli ni predvidel zanje. Nikoli ni predvidel, da ženske držijo stvari skupaj, temveč da jih drži skupaj nekaj močnejšega od njih – ljubeč moški, ki je kralj in duhovnik svojega doma.

Ko pride do zamenjave vlog, kjer je ženska dominantna vladarica doma in moški ne prevzame svoje vloge duhovne glave, imate nebogljen red in satan ima popolno pravico, da pride s svojo zmedo in vsemi vrstami bolezni, kot so ADHD, disleksija, barvna slepota, učne težave, homoseksualnost, epilepsija in avtizem. To so bolezni, ki specifično sledijo nebogljenemu redu v družini skozi generacije. To se je izkazalo vsakič. Dokler ne bo prišlo do obnove Božjega reda v naših domovih, bomo ostali ujeti s temi boleznimi v svojih rodovih. To ni samo vprašanje ozdravljenja – gre za ponovno vzpostavitev Božjega kraljestva na zemlji. Gre za prerazporeditev družbe – en človek in ena družina naenkrat.

To področje ločenosti od Boga Očeta zaradi neuspeha zemeljskega očeta, da bi Ga predstavljal, je ključno pri nastanku bolezni. S tem se moramo soočiti, to razčistiti in nadaljevati ter si dovoliti biti ranljivi – brez strahu. Popraviti moramo svojo popačeno predstavo o Bogu Očetu in spoznati Njegov značaj takšnega, kakršen je opisan v Njegovi Besedi.

Človekova vera in religija pogosto prikazujeta podobo Boga kot strogega, obsojajočega starca, ki sedi na robu svojega prestola in samo čaka, da nam da lekcijo, takoj ko skrenemo s poti. Toda to ni podoba in značaj Boga, kot ga prikazuje Sveto pismo. Bog je ljubeč Bog. Poln je sočutja, počasen za jezo in bogat v milosti. Njegovo usmiljenje je novo vsako jutro in traja na veke. Njegova zvestoba seže do neba! Bog ne sedi na robu svojega prestola zato, da bi vas kaznoval – temveč hrepeni po priložnosti, da vas blagoslovi in vam izkaže svojo milost.

To je beseda za vse, ki se borite z razpokanim odnosom med vami in Bogom Očetom:

Izaija 30:18: »Zato Gospod čaka, da se vas usmili, zato se bo vzdignil, da vas potolaži, kajti Gospod je Bog pravice, blagor vsem, ki zaupajo vanj!«

To je eden mojih najljubših svetopisemskih vrstic. Če si vzamete trenutek in o tem premislite, vam bo to prineslo izjemno upanje. Ta vrstica vam razodeva veliko o značaju vašega Boga. Za tiste, ki imate težave s tem, da bi Boga Očeta dojemali kot Očeta, upam, da vam bo to povečalo vero in vam omogočilo, da se Mu približate kot svojemu Očku. Bog dobesedno sedi na robu svojega sedeža, in čaka na priložnost, da vas blagoslovi, da vam bo milostljiv, da vam bo pokazal usmiljenje in svojo dobrotljivost.

Psalm 36:6: »Gospod, v nebesih je tvoja dobrota, tvoja zvestoba sega do oblakov.«

Psalm 103:8–9: »8 Usmiljen in milostljiv je Gospod, počasen v jezi in bogat v dobroti. 9 Ne pravda se venomer, ne očita na veke.«

Psalm 136,1: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota.« Celoten psalm to ponovi 26-krat: »Njegova dobrota traja na veke.« Če vam Bog pove, da njegova dobrota traja na veke, in to ponovi šestindvajsetkrat – boste to končno sprejeli?

Naslednja vrstica razkriva še en vidik Božjega značaja – to, da je On ljubezen:

1 Janez 4:15–19: »15 Kdor priznava, da je Jezus Božji Sin, ostaja Bog v njem in on v Bogu. 16 Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem. 17 Ljubezen med nami je postala popolna v tem tako, da imamo zaupnost na dan sodbe, kajti kakor biva On, tako bivamo tudi mi na tem svetu. 18 V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah. Strah je namreč povezan s kaznijo, in kdor se boji, ni dosegel popolnosti v ljubezni. 19 Mi ljubimo, ker nas je on prvi vzljubil.«

Če želiš bolje spoznati Božji značaj, preuči življenje Jezusa v Svetem pismu, saj je Jezus rekel: »Kdor je videl mene, je videl Očeta« (Janez 12:45). Jezus je prišel, da ti pokaže Očeta. Ko je Jezus umrl na križu, se je zavesa v templju pretrgala na dvoje – in zdaj se lahko brez strahu, z zaupanjem in z drznostjo približaš Očetovemu prestolu!

Hebrejcem 4:16: »Bližajmo se torej z zaupnostjo prestolu milosti, da bomo dosegli usmiljenje in našli milost, ki nam bo v pravem trenutku pomagala.«

To je Oče, ki te vabi. Ne zato, da te obsodi – ampak da te dvigne, ozdravi in ljubi.

To je pomemben nauk za nekatere izmed vas, ker se Očetu izogibate kot kugi. In če se že kdaj pogovarjate z Njim v molitvi, pristopite k Njemu, kot da vas bo vsak trenutek udaril s strelo. Tukaj je vprašanje za vas – Kje je Oče? V nebesih. Kje je Jezus? Na Očetovi desni strani. Kje so nebesa? Zgoraj! Zakaj torej gledate navzdol, ko molite? Morda boste rekli: »To je pač spoštovanje« – ne, to vas je naučila človeška religija.

Želim vam znova predstaviti vašega Očeta. Želim, da se ga nehate izogibati. Želim, da drzno pridete pred Njegov prestol.

Ali veste, kaj pomeni drzen pristop? To pomeni, da preprosto vdremo vanj, ker je naš Očka in želimo govoriti z Njim! Kar pridite! Po veri ste sin ali hči Boga in lahko samozavestno pristopite k Njegovemu prestolu v času potrebe! On je vaš Oče – pojdite mu »težit«! Pogovarjajte se z Njim!

Molitev je preprosto pogovor z vašim nebeškim Očetom. Ni vam treba tega narediti nadvse duhovnega.

Bila sem na molitvenih srečanjih, kjer je nekdo molil in izrekel vsak Božji naziv: Oče, Gospod, Gospod Jezus, Bog, Oče, Bog Oče, Bog, Bog, Jezus – po vsaki drugi ali tretji besedi. Čas je, da postanemo pristni in da smo preprosto mi sami pred svojim Očetom.

Ko pristopite k svojemu Očku v molitvi, lahko rečete: »Pozdravljen, Oče. Poznam Te – Ti si ljubezen, poln si sočutja, bogat v usmiljenju in milosti. Tvoje usmiljenje je novo vsako jutro in traja na veke. Poslal si svojega Sina, da je umrl za moje grehe. Ljubim Te, Očka – Ti si moj Tata. Rad bi Te nekaj vprašal.« In potem naprej!

Rimljanom 8:15–16: »15 Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: »Aba, Oče!« 16 Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci.«

Obstajajo trije glavni vidiki stika z Bogom po veri, in to so prošnja, čaščenje

in občestvo. Lahko ste v občestvu z Bogom Očetom, Jezusom in Svetim Duhom, toda ko gre za prošnjo, morate govoriti z Očetom – in tu se pogosto zgodi prelom. Mnogi ljudje preprosto molijo k Bogu. Toda kdo je Bog? Pravijo: »Pač Bog.« Ali govorite z Bogom Očetom, Jezusom ali Svetim Duhom? Ali je to pomembno? Da, pomembno je. Želim, da se nehate izogibati Očeta v času molitve. Pokazala vam bom, zakaj je pomembno, komu molite, ko nekaj prosite, tudi za ozdravljenje.

Janez 16:23–27: »23 In tisti dan me ne boste ničesar spraševali. Resnično, resnično, povem vam: Če boste kaj prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal. 24 Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu. Prosíte in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.« 25 »To sem vam govoril v prispodobah. Pride ura, ko vam ne bom več govoril v prispodobah, ampak vam bom o Očetu jasno oznanjal. 26 Tisti dan boste prosili v mojem imenu, in ne pravim vam, da bom jaz prosil Očeta za vas. 27 Oče sam vas ima rad, ker imate tudi vi mene tako radi in trdno verujete, da sem prišel od Boga.«

Upoštevajte torej naslednje: Veliki, Vsemogočni, Veličastni, Neopisljivi Bog, ki je vaš Oče, pravi, da vas ljubi!

Povzetek Janeza 16:23–27 vam jasno pove: molite k Očetu v Jezusovem imenu. Zato nehajte moliti k Jezusu, ker vam ne bo odgovoril – ne bo šel proti lastni Besedi. Lahko ste v občestvu z Jezusom, toda ko nekaj prosite, tudi ozdravljenje – se obrnite na svojega Očeta. Če preberete Apostolska dela 2:22 in Apostolska dela 4:24–30, boste videli, da je bil pravzaprav Oče tisti, ki je ozdravljal po Jezusu in po učencih. To vam moram poudariti, ker vas želim naučiti, da ko molite, prosite Očeta, naj vas ozdravi in reši – v Jezusovem imenu.

Naslednja raven ločitve, kjer ima bolezen priložnost, da vstopi, je ločitev od samega sebe zaradi slabe samopodobe, nizke samo-vrednosti in sovraštva do samega sebe. Razviti zdravo samopodobo se začne s tem, da spoznamo, kdo smo v Kristusu, in se naučimo videti sebe tako, kot nas vidi Bog.

Zato je nujno, da si popravimo svojo predstavo o Bogu, kajti kako naj razvijemo dobro samopodobo, če si Boga predstavljamo kot trdega, zlobnega in obsojajočega? Dokler to vprašanje očeta ne bo rešeno, bo ostalo nerazrešeno in bo povzročalo prelom v odnosu z Bogom Očetom, z nami samimi in z drugimi, ker bomo tako težko dajali in sprejemali ljubezen.

Če ste ločeni od Boga in se ne morete poistovetiti z Njim kot s svojim Očetom zaradi trdega in nasilnega, ali odsotnega zemeljskega očeta, potrebujete služenje. Na konferencah, kjer poučujem to gradivo, to rešujem na način, ki sem se ga naučila od Henryja Wrighta. Pastirje in starešine v cerkvi (ki so starejši moški ali očetovske figure) prosim, da osebno služijo moškim in ženskam, ki potrebujejo ozdravljenje na tem področju. Ti možje simbolično stopijo v vlogo njihovega zemeljskega očeta in jim povedo naslednje besede:

»V imenu očeta, ki ti ni povedal, ni mogel povedati, ni znal povedati ali ni vedel, kako ti povedati, da te ima rad, bom jaz, tvoj brat, danes prevzel odgovornost za tvoje srce. V imenu tega očeta, mi boš odpustil, ker ti nisem rekel, da te imam rad? Zelo mi je žal za molk in vse slabe stvari, ki so te ranile, zmedle in te pustile samega ter prestrašenega v tvoji notranjosti, ko si ga najbolj potreboval. V imenu Gospoda Jezusa Kristusa te danes izpuščam iz tega strahu, zmede in bolečine. Danes bo tvoje srce slišalo te besede: ‘Ljubim te. Tako vesel sem, da si se rodil. Ponosen sem nate in dober si – dobra hči, dober sin. Pusti to bolečino za sabo, v Jezusovem imenu.’«

Potem so moški objeli osebo – če ji je bilo to udobno – in Bog je opravil ostalo: vrelci globin so se odprli, solze so začele teči in začelo se je ozdravljenje. Služba na tej ravni je zelo ganljiva in pretresljiva, ko vidiš, kako ti ljudje jokajo in ihtijo v bolečini in žalosti zaradi izgube očetove ljubezni.

Na koncu pa se ozdravljenje na tem področju lahko začne le tako, da se naučimo sprejemati ljubezen Boga Očeta. Ko se odpraviš na pot ozdravljenja, ti priporočam, da preživiš čim več časa z Bogom. Sedi k Njegovim nogam in uživaj v druženju v Njegovi navzočnosti. Potrebuješ, da bolje spoznaš Očeta.

2 Mojzesova knjiga 33:13–14: »Če sem torej res našel milost v tvojih očeh, mi pokaži, prosim, svoje poti, da te spoznam in tako najdem milost v tvojih očeh! In upoštevaj, da je ta narod tvoje ljudstvo!« 14 In je rekel: »Moje obličje bo šlo in naklonil ti bom počitek.«

Edini način, da nekoga resnično spoznaš, je, da z njim preživljaš čas. Ko začneš spoznavati Boga, bo Njegova ljubezen do tebe postala več kot le misel – spoznal jo boš skozi osebno izkušnjo. Spodbudim te, da si to svetopisemsko vrstico vzameš za svojo molitev:

Ef 3:14–20: »14 Zato upogibam svoja kolena pred Očetom, 15 po katerem se imenuje vsakršno očetovstvo v nebesih in na zemlji, 16 naj vam dá po bogastvu svojega veličastva, da se po njegovem Duhu močno utrdite v notranjem človeku. 17 Naj Kristus po veri prebiva v vaših srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, 18 mogli z vsemi svetimi doumeti, kolikšna je širokost in dolgost in visočina in globočina, 19 ter spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje, da bi se izpolnili do vse Božje polnosti. 20 Njemu pa, ki more po môči, katera deluje v nas, v vsem napraviti neznansko več od tega, kar prosimo ali mislimo.«

(»Oče, prosim Te, da mi iz bogastva svoje slave podeliš moč in okrepitev v notranjem človeku po Svetem Duhu, ki prebiva v moji najgloblji notranjosti in osebnosti. Naj Kristus po moji veri prebiva – naj se naseli, ostane in naredi svoj stalni dom – v mojem srcu! Naj bom globoko ukoreninjen-a in trdno utemeljen-a v ljubezni, da bom imel-a moč in bil-a sposoben-a skupaj z vsemi svetimi (Božjimi posvečenimi ljudmi) dojeti in zajeti izkušnjo te ljubezni – kakšna je njena širina, dolžina, višina in globina – in da jo bom resnično spoznal-a osebno, skozi izkušnjo, ker presega golo vednost. Naj bom napolnjen-a v vsem svojem bitju z vso polnostjo Boga – naj imam najbogatejšo mero Božje navzočnosti in postanem oseba, povsem napolnjena in preplavljena z Njim samim! Oče, Ti si po svoji moči, ki deluje v meni, sposoben izpeljati svoj namen in storiti neizmerno, daleč nad vsem, kar prosim ali si celo zamislim – neizmerno več od vseh mojih najvišjih molitev, želja, misli, upanj ali sanj.«)