KRISTJAN OSVOBODI SE SAM
Graham in Shirley
Powell
5. poglavje - Demonski svet
Ker je Satan prostorsko omejen in je lahko hkrati le na enem
mestu, mora za uresničitev svojih načrtov in namenov uporabiti svoje zlobne
služabnike. Kot je razloženo v četrtem poglavju, sta Satan in njegova vojska
dobro organizirana, z različnimi stopnjami hierarhije in odgovornosti. Demoni
sestavljajo nižje ravni in njihova dejanja vodijo do tega, da ljudje zapadejo v
takšno ali drugačno suženjstvo. Redko imamo opravka s samim Satanom, temveč z
njim posredno, preko zlih duhov.
Izraza "demoni" in "zli duhovi" sta
sinonima in ju je mogoče uporabljati izmenično.
1. Izvor demonov
Sveto pismo nam ne pove izvora demonov. Toda mnogi so
izrazili različne domneve o tej temi. Na primer, to so padli angeli;
breztelesni duhovi iz stvarjenja pred Adamom; duhovi nenaravnih potomcev,
rojenih iz zveze angelov in žensk iz človeške rase pred potopom.
Ne strinjam se z nobeno od teh teorij, verjamem pa, da gre
za padle angele. Knjiga Apostolskih del pojasnjuje razliko med duhovi in angeli
(glej Apostolska dela 23:8-9).
Lahko govorimo o izvoru demonov, a če Sveto pismo o tej temi
molči, potem nam tega ni treba vedeti. Vemo pa, da so demoni resnični in da nam
je bilo dano vse, kar potrebujemo, da jih premagamo.
2. Identiteta demonov
Demoni so živa bitja z inteligenco. Ne moremo jih dojemati
kot neomejeno silo, ki vpliva na življenja ljudi. Njihova osebnost je popolnoma
sprevržena in popolnoma so podobni Satanu, ki uresničuje svoje zlobne načrte.
Hočejo izmaličiti osebnost človeka, ustvarjenega po Božji podobi. Vendar se
zdi, da so breztelesna bitja. Imajo osebnost, vendar nimajo telesa, v katerem
bi živeli. Zato se trudijo naseliti v človeška telesa, da bi lahko bolj polno
izrazili svoje bistvo.
Izkazujejo naslednje osebnostne značilnosti: voljo, znanje,
čustva, govor in samozavedanje.
a) volja
"43 Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih
krajih in išče pokoja, in ga ne najde. 44 Tedaj pravi: ›Vrnil se bom v svojo
hišo, iz katere sem odšel.‹ Ko pride, jo najde prazno, pometeno in urejeno."
(Matej 12:43-44).
Demoni sprejemajo odločitve. Izberejo lahko: "Vrnil se
bom v svojo hišo." Velikokrat sem med svetovanji slišal demone kričati
skozi usta ljudi, ne da bi upoštevali ukaz, naj odidejo: "Ne bom odšel!
Nikoli ne bom odšel!"
b) Znanje
"23 V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z
nečistim duhom in je zavpil: 24 »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas
prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji." (Marko 1:23-24).
In čeprav ljudje niso vedno in s težavo prepoznali
identitete Jezusa, Božjega sina, ga je nevidni svet dobro poznal: "Poznam te, kdo si, Sveti Božji." Zli
duhovi imajo znanje. O tem beremo tudi v Apostolskih delih:
"Toda hudi duh je odgovoril in rekel: Jezusa poznam in
Pavla poznam, kdo pa si ti?" (Apostolska dela 19:15).
c) Čustva
"Ti veruješ, da je Bog eden? Prav imaš. Tudi demoni
verujejo, a trepetajo." (Jakob 2:19).
V grščini beseda "drhteti" pomeni "trepetati",
"tresti se", "biti prestrašen". Demoni izražajo bogato
paleto čustev, ne glede na to, ali se oseba, v kateri so, tega zaveda ali ne.
Ko je Filip odšel v Samarijo in ljudem oznanjal Kristusa, se
je zgodilo naslednje: "Veliko obsedencev so z glasnim krikom zapustili
nečisti duhovi, veliko hromih in pohabljenih je bilo ozdravljenih." (Apostolska
dela 8:7). "Veliko vpitje" kaže na močna čustva.
Pri službah odrešitve, ki sem
jih vodil, sem videl veliko primerov manifestiranja zlih duhov. Ne bi smelo
biti dvoma, da demoni izražajo čustva. Zelo se bojijo vernikov, ki svojo oblast
izvajajo v Kristusu.
d) Govor
Kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali predenj in
vpili: "Ti si Božji Sin!" 12 Vendar jim je odločno zapovedoval, naj
ga ne razglašajo." (Marko 3:11-12).
V tem odlomku demoni jasno in glasno govorijo z Jezusom, ki
jim nato reče, naj ga ne razglasijo. Demoni pogosto
govorijo skozi ljudi, zlasti med osvoboditvijo.
Nekega dne sem molil za osvoboditev nekega človeka in demon
je svoje sovraštvo do mene izrazil z nesramnim in zlobnim govorom prek
normalne, mirne in dobro vzgojene osebe. Rekel je: "Sovražim
te! Sovražim te in vse, kar počneš!" Čudno je bilo slišati takšne besede
od nekoga, ki ste ga vedno imeli za dobrega prijatelja in s katerim ste
vzdrževali dobre odnose. Povsem očitno je, da te besede niso prišle od osebe,
ampak od demona.
Ko se je to zgodilo, sva spoznala izvor nasprotovanja in
zamere, ki sva ga s Shirley čutila v majhni skupini ljudi v cerkvi, ker sva
okarala enega od članov te skupine in ga opozorila na nenehni greh v njegovem
življenju, ki je porušil harmonijo v naši glasbeni ekipi. Demonove besede so potrdile, da ni problem toliko v
ljudeh, ki so nam nasprotovali (čeprav so prostovoljno sodelovali v tem
nasprotovanju), ampak da je izvor nasprotovanja v demonskem delovanju.
e) Samozavedanje
In z močnim glasom zavpil: "Kaj imam s teboj, Jezus,
Sin Boga Najvišjega? Rotim te pri Bogu, ne muči me!" 8 Jezus mu je namreč
rekel: "Pojdi iz človeka, nečisti duh!" 9 Nato ga je vprašal: "Kako
ti je ime?" "Legija mi je ime," mu je odgovoril, "ker nas
je veliko," (Marko 5:7-9).
Ko je Jezus vprašal za ime duha,
je odgovoril: "Ime mi je Legija, ker nas je veliko." Duh se je
zavedal samega sebe in poznal svoje ime. Vsak duh pozna svoje ime in svoje
funkcije.
3. Obsedenost z demoni
"43 "Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po
suhih krajih in išče pokoja, in ga ne najde. 44 Tedaj pravi: ›Vrnil se bom v
svojo hišo, iz katere sem odšel.‹ Ko pride, jo najde prazno, pometeno in
urejeno. 45 Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujših od sebe, in
gredo vanjo ter tam prebivajo." (Mtatej12:43-45).
Duhovi zelo neradi zapustijo
svoj dom in običajno ne pridejo ven, dokler niso v to prisiljeni s silo. Ko jim
je rečeno, naj odidejo, običajno rečejo stvari, kot so: "To je moj
dom." Ali: "Nočem oditi." Ali: "Tukaj živim že trideset let
in ne grem nikamor."
Zli duhovi lahko živijo tudi v živalih. Evangelij po
Marku opisuje dogodek, ko je Jezus iz obsedenega človeka izgnal legijo zlih
duhov, ti pa so začeli prositi Jezusa, naj jim dovoli vstopiti v čredo dva
tisoč svinj. Jezus je dovolil in ko so vstopili v prašiče, je čreda v trenutku
planila s pečine v morje in se utopila.
Ko sem začel razumevati delo
sovražnika v svojem življenju in začel moliti za odrešitev, sem opazil, da je
pes čez cesto začel tuliti na nenavaden način vsakič, ko so se duhovi v meni
začeli vznemirjati. To je postalo tako stalen pojav, da sem bil
prepričan, da je pes demoniziran. Na dvorišču je bil vedno na povodcu, nekega
dne pa se je snel z verige. Najprej je stekel do sosednje hiše, kjer se je na
travniku igrala deklica, in zgrabil nemočnega otroka za obraz. Mama je pritekla
k njej, ko je otrok zavpil. Psa je bilo treba usmrtiti. Moj sum, da je pes demoniziran, se je na tako tragičen način potrdil.
Mnogi kristjani napačno
razumejo, da ima človek v sebi nečiste duhove. Izraz "obseden od demonov"
zveni nekoliko obsojajoče. Nekatere različice Svetega pisma prevajajo grško
besedo daimonizomai kot "obseden z demoni". Na žalost ima ta prevod
skriti pomen, ki nakazuje, da je človek "do roba napolnjen" z demoni.
Zaradi tega ima veliko kristjanov negativen odnos do ideje, da lahko vernike
vežejo duhovi. "Kako lahko Sveti Duh in
nečisti duhovi hkrati prebivajo v meni?" - vprašajo.
Bolj literarni prevod besede daimonizomai je demoniziran.
Demonizirana oseba ni nujno popolnoma pod nadzorom zlih duhov. V evangeliju po
Mateju 9:32 nam je povedano o nemem človeku, ki je imel demone in so ga
pripeljali k Jezusu. Čeprav je imel v sebi hudobnega duha, ki mu je preprečil
govoriti, ni bil popolnoma pod nadzorom hudobnih duhov. Njegovo telo je bilo na videz zdravo, njegov intelekt je bil v redu,
le svojih misli ni mogel izraziti, ker je imel zvezan jezik. Potem ko je Jezus
izgnal demona, je človek lahko svobodno izrazil svoje misli, skozi svoja usta.
Demonizacija se običajno pojavi
le na določenih področjih človekovega življenja. Njegovo telo je lahko v dobrem
zdravju, medtem ko je njegova duša lahko globoko potrta. Telo morda ni pod
nadzorom sovražnika, lahko pa je pod njegovim nadzorom en vidik njegove
osebnosti. Zgodi se, da človek doživi največji mir, a se hkrati boji psov.
Vsakič, ko mu pes prekriža pot, ga prevzame strah. Sovražnik je na tem območju
zasedel določeno količino moči. Oseba ni obsedena v smislu, da je polna
demonov. Preprosto obstaja področje njegove osebnosti, ki ga ne nadzoruje
popolnoma. Na tem področju je demoniziran.
Strah pred demonsko obsedenostjo
bomo izgubili, če bomo razumeli, da smo lahko na nekaterih področjih našega
življenja demonizirani, torej pod vplivom ali delovanjem zlih duhov, hkrati so
lahko druga področja naše osebnosti popolnoma prosta.
Sveto pismo uporablja različne izraze za označevanje
odvisnosti od zlih duhov. "Hudiča ima" (Matej 11:18); "obseden
od nečistega duha" (Marko 1:23); "obseden" (Luka 8:36); "obseden
od hudiča." (Apostolska dela 10:38). "Poseden" je prevod grške
besede katadunasteuo, ki pomeni "izvajati oblast nad nečim."
Nekateri ljudje poskušajo razlikovati med "demonsko
obsedenostjo", "demonskim zatiranjem" in "demonskim
poseganjem v življenje " itd. Te klasifikacije samo ustvarjajo zmedo in po
nepotrebnem komplicirajo dokaj preproste stvari. Zli
duhovi so znotraj ali zunaj. Če so notri, jih je treba izgnati. Če so zunaj, se
jim izogibajte. (1 Petrovo pismo 5:8-9).
4. Obseg demonizacije
Obseg demonizacije je veliko
večji, kot si predstavljajo navadni verniki in celo krščanski voditelji.
O neverujočih Sveto pismo pravi: ". . . Za nevernike,
ki jim je bog tega sveta zaslepil misli, tako da jim ne zasveti razsvetljenje
evangelija o veličastvu Kristusa, ki je podoba Boga. . ." (2 Korinčanom
4:4).
Satan zaslepi um neverujočih
ljudi s svojim delovanjem v njih. Drugo pismo Korinčanom (3:13-16)
pravi, da je na srcu neverujočega človeka tančica, ki jo je mogoče odstraniti
le tako, da se obrne na Jezusa Kristusa.
Ko se je Gospod prikazal Pavlu na Damaščanski cesti in ga
poklical v službo, je rekel, da bo moral Pavel iti k poganom. Pavlu je moral "odpreti
oči, da bi se spreobrnili od teme k svetlobi in od satanove oblasti k Bogu."
(Apostolska dela 26:18).
Pavel v Pismu Efežanom, ko govori o stanju vernikov, preden
se obrnejo k Bogu, pravi:
"1 Tudi vi ste
bili mrtvi zaradi svojih prestopkov in grehov, 2 v katerih ste nekoč živeli na
način tega sveta, ko ste sledili poglavarju oblasti zraka; ta duh zdaj deluje v
sinovih neposlušnosti." (Efežanom 2:1-2).
Kar zadeva kristjane, sem
prepričan, da je na tej točki v zgodovini Cerkve zelo majhno število vernikov,
ki so popolnoma osvobojeni demonskega ujetništva. Ne dvomim, da bo marsikateri
bralec nad to izjavo presenečen, nekateri pa ji bodo težko verjeli.
Ne trdim, da mnogi kristjani živijo popolnoma osredotočeni
na svoje težave ali da nimajo velike mere zmage in veselja. Verjamem pa, da Bog vidi potrebo po nadaljnji notranji
osvoboditvi in očiščenju mnogih kristjanov, tudi tistih, ki jih Bog učinkovito
uporablja in ki doživljajo močno maziljenje Svetega Duha.
Mnogi dragoceni sveti (verniki) pogumno hodijo po krščanski
poti in se posvečajo delu služenja, navzven izražajo vse znake zmage, čeprav v
sebi obupavajo nad tem, da bi prejeli potrebne odgovore na svoje potrebe. Druge
nenehno tlačijo spomini na pretekle negativne izkušnje, saj verjamejo, da
morajo za zmagovito življenje pozabiti na preteklost, namesto da bi se z njo
soočili. Toda Bog želi, da se lahko ozremo nazaj in
se spomnimo tudi najbolj travmatičnih dogodkov, brez kakršne koli bolečine ali
reakcije na spomine iz preteklosti. Tukaj je prava zmaga.
Glede na osebne izkušnje ne dvomim, da sem bil kot kristjan
demoniziran. Poskušal sem na vse mogoče načine, da bi premagal svoje osebne
težave, vendar je zmaga prišla šele, ko sem odkril
demonsko vmešavanje kot vir svojih težav in se z njim spopadel s
svetopisemskimi metodami.
Satan bo naredil vse, da ne bomo
vedeli, da smo tako ali drugače demonizirani. Deluje v temi in všeč mu je, če
njegovi predstavniki ostanejo skriti. Ne želi, da bi bila njegova dejanja
razkrita.
V prvih letih svojega krščanskega življenja, ko sem iskal
pomoč pri različnih služiteljih, je en duhovnik namignil, da so moje težave
demonske narave. Določila sva čas in šel sem k njemu domov, da bi molil za
mene. Z njim je bil evangelist iz Škotske, znan po svoji sposobnosti izganjanja
demonov. Pol ure so vztrajno molili zame in govorili demonom, naj se pokažejo
in pridejo ven. Vendar se ni zgodilo nič. In čeprav sem bil odprt za njihove
storitve, ni bilo rezultatov. V meni je bilo vse tiho in mirno. Ker ni bilo manifestacij zlih duhov, so prišli do
zaključka, da v meni ni zlih duhov. Po tem sem se zasmejal že ob
sami misli na to: "No, vau, kako so lahko v meni demoni?!" Kakšno
zmago je takrat dosegel sovražnik! To bitko je
dobil samo zato, ker se je pritajil in molčal.
Srečal sem druge kristjane, ki
so doživeli nekaj podobnega. Molili so za njihovo osvoboditev, a ker ni bilo
manifestacij zlih duhov, so prišli do zaključka, da osvoboditve ne potrebujejo.
Mnogo mesecev ali let kasneje je bilo odkrito, da so bili res demonizirani.
Nato so demoni preprosto utihnili in niso kazali znakov življenja. Kako zelo
Cerkev potrebuje dar razločevanja duhov!
Znebiti se moramo ideje, da so
ljudje lahko zvezani z demoni le, če so duševno zaostali. Žal smo predolgo
pogubno gledali nase in na svoje težave. Takšno stanje sem opravičeval s tem,
da sem po naravi takšen, da so vsi v naši družini takšni, da je bil takšen naš
oče itd. In ves ta čas sovražnik molči in se skriva.
Sveto pismo svari kristjane, naj ne dajo prostora hudiču: "26
Jezite se, a nikar ne grešite; sonce naj ne zaide nad vašo jezo 27 in ne
dajajte prostora hudiču." (Efežanom 4:26-27).
Beseda "kraj" v grščini je "topos",
koren te besede v ruščini je mogoče najti v pojmu "topografija". Ta
beseda se uporablja za opredelitev prostora, kraja ali regije, ki jo zaseda
oseba ali stvar. Zato ta verz pravi, da lahko
kristjani nekaj mesta v svojem življenju prepustijo hudiču in potem bo on
zasedel to ozemlje. Opozorjeni smo, naj tega ne počnemo.
V Prvem Janezovem pismu beremo: "18 Vemo, da nihče, ki
je rojen iz Boga, ne greši, ampak ga iz Boga rojeni varuje in hudič se ga ne
dotakne. 19 Mi vemo, da smo od Boga in da ves svet tiči v zlu." (1 Janez 5:18-19).
Beseda za dotik v grščini je
haptomai. Pomeni, najprej, "pripeti, oprijeti, pritrditi." Če smo
nepozorni ali neprevidni in se prepustimo moči greha, dajemo sovražniku
zakonito pravico, da se veže na tisti kraj ali tisto območje. To je zelo jasna
slika delovanja demonov – dobesedno se vežejo na določena področja našega
življenja. Preživel sem nešteto osvoboditev, kjer je bilo treba demone, ki so
zapustili moje življenje, dobesedno izriniti, odtrgati, popolnoma izvleči ven,
nato pa so nenadoma odšli, ker je Bog izvajal oblast nad njimi.
Ko je Jezus poslal svoje učence, jim je dal najprej oblast,
da izganjajo nečiste duhove: "In poklical je svojih dvanajst učencev in
jim dal oblast nad nečistimi duhovi, da jih izganjajo in ozdravljajo vsako
bolezen in vsako bolezen. ." (Matej 10:1).
Jezus je poslal dvanajst učencev in jim naročil: . . . . 5
Teh dvanajst je Jezus poslal in jim naročil: "Ne hodíte na pot k poganom
in ne vstopajte v nobeno samarijsko mesto! 6 Pojdite rajši k izgubljenim ovcam
Izraelove hiše. 7 Spotoma pa oznanjajte in govorite: ›Nebeško kraljestvo se je
približalo.‹ 8 Bolnike ozdravljajte, mrtve obujajte, gobave očiščujte, demone
izganjajte. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte." (Matej 10:5-8).
Upoštevajte, da jih Jezus ni poslal k poganom, ampak k izgubljenim ovcam Izraelove
hiše.
Poleg tega tu ni šlo za naključno osebo, iz katere bi morali
izgnati demone: "Ko se je zvečerilo, so
pripeljali k njemu veliko obsedenih in z besedo je izgnal duhove in ozdravil
vse bolnike." (Matej 8:16).
Po svojem vstajenju je Jezus pozval svoje učence, naj gredo
oznanjat evangelij vsemu stvarstvu. Nato je rekel: "Ta znamenja bodo
spremljala tiste, ki verujejo: v mojem imenu bodo
izganjali demone . . . ." (Marko
16:17).
Nekateri verjamejo, da kristjani
ne morejo biti obsedeni z demoni. V tem primeru to naročilo pomeni, da nam je
Jezus naročil, naj gremo k neverujočim ljudem in iz njih izganjamo demone.
Ampak ne morem si predstavljati, kako je to mogoče. Nisem še srečal niti enega
kristjana, ki bi izvajal službo izganjanja hudiča iz nevernikov. Res je, da
obstajajo situacije, ko je pridobitev osvoboditve sredstvo za obračanje osebe h
Kristusu, vendar razen tega nima smisla osvobajati neverujoče ljudi od zlih
duhov. Prvič, tega nočejo, takšnega služenja ne morejo sprejeti in tudi če
bodo osvobojeni, te svobode ne bodo mogli ohraniti. Osvoboditev izpod
demonskega zatiranja je torej namenjena vernikom.
V prvi cerkvi je bilo izganjanje demonov tako pomembno in
potrebno, da je v šestnajstem poglavju Markovega
evangelija ta vrsta službe navedena kot prva na seznamu znamenj, ki bodo
spremljala tiste, ki verujejo v Jezusovo ime.
Toda kaj se dogaja danes? Mnoge cerkve se sploh ne ukvarjajo
z izganjanjem nečistih duhov. Na splošno ne ubogamo Jezusove zapovedi in tako
žanjemo posledice v našem cerkvenem življenju. Vsak
voditelj in vsak vernik mora vedeti, kako izganjati demone. Vsi se ne bodo
specializirali za to vrsto služenja, vendar bi morali vsi to poznati in znati.
Do sedaj smo oznanjali
evangelij, ki je bil okrnjen in nepopoln. Mnogi evangelisti pridigajo o lahki
veri – brez kesanja, brez popolne pokornosti in predanosti Kristusu kot
Gospodu. Ne govorijo o potrebi po vodnem krstu, o izganjanju demonov, o
napolnjenosti s Svetim Duhom. Mnoge vabijo v Božje kraljestvo tako, da jih
prepričujejo in skorajda prisilijo, da odgovorijo na Kristusov klic.
Toda tudi tisti, ki z vsem srcem želijo slediti Jezusu,
pogosto ne obiskujejo cerkva, katerih voditelji so opremljeni z duhovnim
razumevanjem potrebe po osvoboditvi ljudi iz duhovnega suženjstva. Kar bi se moralo zgoditi med ali po spreobrnjenju, se
sploh ne zgodi. Boga za to ni mogoče kriviti. Njegova Beseda je jasna. Moramo
priznati, kaj je sovražnik storil, in se dvigniti, da bi enkrat za vselej
obračunali z njim.
Nov dan je prišel. Naš nebeški
Oče želi, da so njegovi otroci čisti in svobodni. Pri obnavljanju resnice v
Njegovi Cerkvi mora biti na prvem mestu resnica o osvobajanju od demonov.
Seveda bodo ljudje, ki te resnice ne bodo sprejeli, a hvala Bogu, mnogi jo
prepoznajo zdaj in jo bodo prepoznali tudi kasneje, da bo zasijala nova luč in
prinesla novo svobodo.
5. Število demonov
Duhovnih bitij je ogromno. Knjiga Razodetja nam daje bežen
vpogled v številne angele, ki obdajajo Božji prestol: "Med videnjem sem
vsenaokrog prestola in živih bitij ter starešin slišal glas mnogih angelov. Njih število je bilo deset tisoč krat deset tisoč in
tisočkrat tisoč." (Razodetje 5:11).
Padlih angelov je tudi zelo,
zelo veliko, če predstavljajo tretjino celotnega števila angelov. Na popolnoma
enak način lahko domnevamo, da zli duhovi obstajajo v velikem številu.
V knjigi Razodetja beremo o jami brez dna, ki se bo nekega
dne odprla in iz katere se bodo začela pojavljati ostudna bitja, ki so videti
kot kobilice, a so v resnici množica satanskih bitij (Razodetje 9:1-11).
Si lahko predstavljate invazijo tolikšnega števila kobilic,
ki bi zadostovalo za mučenje vseh ljudi na zemlji, ki nimajo Božjega pečata na
čelu? To je število satanskih bitij, ki bodo izpuščena iz brezna.
V knjigi Razodetja tudi beremo, da se bo, ko bodo štirje
angeli, privezani ob reki Evfrat, izpuščeni, pojavila vojska konjenikov, dvesto
milijonov jezdecev.
13 Zatrobil je šesti angel.
Tedaj sem zaslišal glas, ki je prihajal od štirih vogalov zlatega oltarja, ki
stoji pred Bogom. 14 Rekel je šestemu angelu, ki je imel trobento: "Odveži
štiri angele, ki so privezani ob veliki reki Evfrat!" 15 Odvezal je štiri
angele, ki so pripravljeni čakali na uro, dan, mesec in leto, da pomorijo
tretjino ljudi. 16 Število konjeniških trum pa je bilo dvesto milijonov; slišal
sem njihovo število." (glej Raz 9:13-16). Še enkrat, to je ogromna številka.
Zli duhovi lahko živijo v velikem številu v telesih moških
in žensk. V petem poglavju Markovega evangelija beremo zgodbo o človeku z
nečistim duhom, ki je živel v Geraški deželi. Ko je Jezus vprašal kako mu je
ime, je odgovoril: "Ime mi je Legija, ker nas je veliko" (Marko 5:9).
Legija v Rimu je bila vojaška enota, sestavljena iz pehote
ob podpori konjenice in je štela od tri do šest
tisoč ljudi. Jezus je iz tega človeka izgnal na tisoče duhov. Bili so
tako močni in vplivni, da so, ko jim je Jezus ukazal, naj zapustijo človeka,
vstopili v čredo dva tisoč svinj in jih prisilili, da so se vrgli s pečine v
morje.
Prepričan sem, da je Jezus
uslišal prošnjo duhovom in jim dal možnost vstopiti v svinje, da bi ublažil
trpljenje obsedene osebe, neizogibno med osvoboditvijo od demonov. Zli duhovi se med procesom zapuščanja človeka pogosto
obnašajo kruto in boleče. Če bi se v tej osebi hkrati manifestiralo vseh tisoč
demonov, bi se zanjo lahko slabo končalo. Ko
so prejeli pozitiven odgovor na svojo prošnjo, so osebo zapustili prostovoljno
in povsem mirno, ne da bi mu povzročili nasilje.
Ogromno ljudi (kristjanov), danes
potrebuje odrešitev, pa ne od nekaj demonov, ampak od mnogih. Potem, ko mi je Gospod razodel načine in sredstva za
uničenje duhovnih trdnjav, sem čez čas odkril, da se moram jaz, duhovnik, ki
živim v strahu pred Bogom, osvoboditi mnogih, mnogih duhov.
Ni čudno, da sem imel težave! Ni čudno, da je bila človeška
modrost nemočna, da bi me osvobodila! Duhovno
suženjstvo je treba uničiti z duhovnim orožjem v duhovni vojni.
6. Vrste demonov
S fizičnimi očmi lahko vidimo fizične, materialne stvari. Z
duhovnimi očmi zaznavamo duhovne resničnosti. Bog
nam lahko odpre duhovne oči, da vidimo duhovne stvari – tako iz Božjega
kraljestva kot iz kraljestva teme.
En služitelj, ki sem ga poznal,
je bil osvobojen hude migrene veliko pred opisanim incidentom. Nekega večera je
sedel v šotoru in opazoval evangelista, ki je molil za drugega človeka, da bi
bil osvobojen migrene. Med tem so se mu odprle oči in zagledal je zeleno kačo,
ki se je ovila okoli glave osebe, za katero so molili. Ko je evangelist migreni
prepovedal delovati, je kača zapustila človeka in šla naravnost k mojemu
prijatelju. Takoj je razglasil zaščito v imenu Jezusa in ona se mu je umaknila.
Ko se je obrnil, je moj znanec videl, da se je kači podoben duh ovil okoli
glave evangelistovega pomočnika, ki se je takrat preselil v zadnji del šotora.
Ves naslednji dan je človeka bolela glava zaradi strašne migrene.
Zanimiv je podatek, da je moj znanec videl zlega duha v
obliki kače – v enaki podobi, kot se je Satan prikazal Evi v rajskem vrtu.
Sveto pismo kaže na tesno povezavo med živalskim svetom in svetom demonov. V
Lukovem evangeliju se zli duhovi pogosto imenujejo kače in škorpijoni: "Glejte, dal sem vam oblast stopati na kače in
škorpijone ter na vsakršno sovražnikovo moč. In nič vam ne bo škodovalo." (Luka
10:19).
Knjiga Razodetja govori o treh nečistih duhovih, podobnih
žabam: "Nato sem videl, kako so iz ust zmaja,
iz ust zveri in iz ust lažnega preroka prišli trije nečisti duhovi, podobni
žabam." (Razodetje 16:13).
V isti knjigi beremo o satanskih hordah, ki se pojavljajo v
obliki ostudnih kobilic s človeškimi obrazi, ženskimi lasmi in levjimi zobmi
ter njihovimi repi kot škorpijoni: "7 Kobilice
so bile na pogled podobne konjem, pripravljenim za boj. Na glavah so nosile
nekakšne zlate vence, njihovi obrazi pa so bili kakor človeški obrazi. 8 Lase
so imele kakor ženske, njihovi zobje pa so bili kakor levji. 9 Imele so
nekakšne železne oklepe, hrum njihovih perutnic pa je bil kakor ropot bojnih
voz z mnogimi konji, ki drvijo v boj. 10 Imele so repe, kakor jih imajo
škorpijoni, in žela. V repih so imele moč, da pet mesecev škodujejo ljudem. 11
Za kralja nad sabo so imele angela brezna: po hebrejsko mu je ime Ábadon, po
grško pa Apolíon." (Razodetje 9:7-11).
Nekega dne je mali deček na služenju za osvobajanje videl
nečiste duhove v podobi krastač in žuželk, kako skačejo in se plazijo s
srečanja. "Od kod so prišla ta čudna bitja?" - je vprašal mamo in jim
poskušal slediti, da bi videl, kam so šli. Ni ga bilo strah, le radoveden je
bil.
Demoni lahko prevzamejo ne le
videz živali, ampak tudi druge, groteskne in zastrašujoče oblike. Če pogledamo
malike, izklesane iz lesa ali izklesane iz kamna v poganskih templjih, bomo
videli strašne, gnusne in ostudne predstavnike demonskega sveta, ki se jim
milijoni ljudi klanjajo in jih častijo.
Nekoč sem molil za mladeniča, ki
je vadil jogo, preden se je obrnil k Bogu (tega takrat še nisem vedel).
Nepričakovano sem videl, kako nečisti duh, v popolnoma gnusni obliki zapušča
tega človeka. Lahko bi ga primerjali s katerim od indijskih bogov. Še isti
večer, ko sem razmišljal o tem, kar sem videl, sem spoznal, da je duh sedel v
istem položaju, v katerem običajno sedijo ljudje, ki vadijo jogo. Ta duh se je
dvignil nad tistega mladeniča in izginil.
Ko sva s Shirley na Papui
Novi Gvineji molila za misijonarja, mi je Gospod pokazal, da je pod smrtnim
prekletstvom. Odprle so se mi oči in videl sem veliko število duhov, ki so se
zaradi tega prekletstva prilepili nanj.
Njihovi obrazi so bili grozljivi in zelo podobni maskam, ki jih domačini
izrezujejo in uporabljajo v demonskih ritualih. Takoj so pobegnili iz njega;
takoj, ko smo prišli proti njim v imenu Jezusa.
V isti državi smo obiskali šolo,
kjer je malo pred našim prihodom ena učenka začela glasno kričati, takoj ko je
stopila na šolsko dvorišče. Krščanski učitelj jo je odpeljal k sebi domov in
tam je deklica rekla, da je videla nečistega duha, ki jo je zelo prestrašil.
Učitelj je radoveden vprašal: "Kako je izgledal ta duh?" Obrnila se
je in je pokazala na masko na steni in rekla: "To je to! Izgledal je točno
tako!" Razkriti učitelj je svoj spominek naglo uničil.
Mnogi od nas, demonov in
duhov, ne vidijo z duhovnimi očmi. Ni potrebno. Dovolj je vedeti, da so to
zlobna in odvratna bitja, odvratna po svojem videzu, značaju in dejanjih. Ne
dajmo jim mesta v svojem življenju.
Zelo me skrbijo punčke, ki so
prikazane v nekaterih otroških televizijskih programih in oddajah. In čeprav so
mnoge od teh punčk videti smešne in ljubke, so nekatere strašne in
zastrašujoče, še posebej za majhne otroke. Od kod ustvarjalci takšnih punčk črpajo
navdih? Ali ne bi morali kot starši poskrbeti, da se naši otroci ne
izpostavljajo duhovom strahu? Otrok seveda ni treba pretirano ščititi, moramo
pa jim zagotoviti zadostne, razumne zaščitne ukrepe.
Kje črpajo navdih ustvarjalci
likov, kot so vile, palčki in čarovnice? Tudi to so vrste bitij iz demonskega
sveta.
Poznal sem ljudi, ki so se jim
demoni prikazovali prav v tej podobi. Ko sem bil otrok, so se moji strahovi
povečali, ko sem prebral pravljico in gledal slike čarovnic in njihovih dejanj.
Moji strahovi so se po še eni pravljici in spremljajoči glasbi, ki mi je bila
dana v poslušanje, še okrepili. Majhni otroci so še posebej občutljivi na
strahove, ki se pojavijo, ko vidijo ali slišijo nekaj strašnega.
7. Dejavnost demonov
V desetem poglavju Janezovega evangelija Jezus govori o sebi
kot o dobrem pastirju, ki skrbi za ovce in jih ljubi. Nasprotno pa govori o
tatu in volku, pri čemer se nanaša na dela Satana in njegovih sledilcev:
"9 Jaz sem vrata. Kdor
stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo. 10
Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz
sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju. 11 Jaz sem dobri
pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. 12 Tisti pa, ki je
najemnik in ne pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da
prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi.« (Janez 10:9-12).
"Tat pride samo ukrasti,
ubiti in uničiti." To povzema satanovo delo na tem svetu. Ali to ni jasno?
Demoni vam bodo ukradli zdravje, mir, preudarnost in potrpežljivost. To so
roparji! Če jim dovolite, vam bodo dobesedno vzeli življenje. Ogromno število
kristjanov umre pred časom, ki ga je Bog določil. Ni Božja volja, da bi mati na
primer izgubila zdravje in na koncu umrla za rakom, zaradi česar so mož in
otroci v veliki žalosti. Satan je ropar! On je uničevalec! On je morilec! Ne
smemo dovoliti, da bi še naprej brez težav opravljal svoje smrtonosne posle v
naših družinah.
Med poletnimi šolskimi počitnicami smo izvedli vrsto srečanj
za otroke in jih učili o svetopisemskih načelih za osvoboditev iz duhovnega
suženjstva. Fantje in dekleta so prišli s svojimi starši in skušal sem jim
deliti Božje resnice na način, ki so ga razumeli. Otroci zlahka verjamejo v
duhovno resničnost. Toda odrasli so že izgubili otroško dojemanje in težko
razumejo koncepte duhovnega sveta. Med pogovorom z otroki sem rekel:
"Ko pride bolezen v vaš dom in nekdo v vaši družini
trpi, zelo trpi, je Satan srečen, zelo srečen. Rad rani ljudi. Rad ima, ko
ljudje zbolijo. Všeč mu je, ko se ljudje počutijo slabo. Veseli ga, ko ljudje
jokajo od bolečine, ko se ljudje dušijo v napadu astme. Takšno bitje je on. To
je grozna, popolnoma grozna oseba.
Toda Jezus je popolno nasprotje. Jezus je žalosten, ko se
nam zgodijo te stvari. Poln je ljubezni do nas. Želi, da ne doživljamo
bolečine, bolezni in žalosti. In ko se počutimo slabo, je njegovo srce polno
žalosti. Želi nas ozdraviti, da bi nam lahko v vsem uspevalo." Zavedajmo
se sovražnika, s katerim imamo opravka.
Kristjani, v vojni smo! Ne
igramo cerkve! Ne igramo igric! Smo pravi bojevniki, ki se borimo s
sovražnikom, ki ne počiva ne podnevi ne ponoči. Čas mlačnih kristjanov je
minil. Vstati moramo v moči Svetega Duha in pridobiti absolutno zmago nad deli
teme.
8. Imena demonov
K meni je prišla lepa mlada ženska in me vprašala, ali naj v
cerkvi prizna, da je lagala številnim njenim članom, zdaj pa jih je želela
prositi za odpuščanje. Dolga leta je lagala različnim ljudem, ker se te slabe
navade ni mogla znebiti. In čeprav je bila kristjanka že dve leti, še vedno ni
mogla obvladati te navade. Toda med bogoslužjem prejšnjo nedeljo je bila
osvobojena duha laži in je zdaj lahko govorila resnico.
Ta zli duh ima ime in posebne
funkcije, ki jih mora opravljati. Ta lažnivi duh je mlado žensko gotovo
spodbudil k laži. Vsi zli duhovi, ki pridejo v naša življenja, so takšni. Vsi
imajo ime in posebne odgovornosti.
Nekega dne je k nam prišel
nekdo, ki se je hotel osvoboditi duha ponosa. To je precej redek
pojav, saj navadno ponos človeku ne dovoli, da bi prepoznal potrebo, da se ga
znebi. Ko smo molili in poimenovali področja, ki so padla pod vpliv tega duha,
so se v tej osebi začeli pojavljati zli duhovi. Uporabite
svojo domišljijo in si predstavljajte osebo, ki je arogantna in ponosna. Točno
tako so se manifestirali duhovi. Ta moški se je vzravnal, sedel na stolu,
iztegnil prsi, ponosno dvignil glavo in nenadoma začel pihati, pihati, pihati.
Bilo je tako smešno, da se naši svetovalci kar nekaj časa niso mogli nehati
smejati.
Tega duha so imenovali duh
ponosa, njegove naloge pa so bile, da se človek obnaša vzvišeno in arogantno.
Tukaj je nekaj imen duhov, ki so omenjena v Svetem pismu. Na
primer:
"Nečisti duh." (Marko 1:23).
"Duh je nem in gluh." (Marko 9:25).
"Duh je slep in nem." (Matej 12:22).
"Duh šibkosti." (Luka 13:11).
"Zavajajoči duh." (1 Timotej 4:1).
"Duh pijanosti." (Izaija 19:14).
"Duh nečistovanja." (Ozej 4:12).
"Duh vedeževanja." (Apostolska dela 16:16).
"Duh, ki porodi mrtve." (3 Mojzesova knjiga 19:31).
Z osebnimi izkušnjami, s
svetovanjem in molitvijo za druge ter z darom razločevanja duhov sem ugotovil,
da je seznam neskončen. Če želite našteti vse demone, morate navesti vse vrste
greha. Poleg tega se za vsakim negativnim čustvom skrivajo tudi nečisti duhovi
– duhovi strahu, žalosti, osamljenosti, zavrnitve ipd. Vendar to ne pomeni, da
vsaka negativna reakcija prihaja od zlih duhov.
Občutek žalosti ne pomeni nujno, da vas veže duh žalosti. Toda mnogi ljudje, ki se ne znajo pravilno soočiti z
negativnimi in težkimi situacijami v svojem življenju, se odprejo zlim duhovom
in zapadejo v suženjsko odvisnost od njih.
9. Skupine demonov
Zli duhovi praviloma ne delujejo sami v človekovem
življenju. Najpogosteje delajo v družinah ali skupinah.
Če ima oseba težave s strahom,
potem bolj ko se boji, večja je trdnjava in več duhov je vpletenih v mučenje te osebe. Vpliv zlih duhov se poveča,
ko se poveča njihovo število.
V resnici obstaja veliko
različnih vrst strahu. V skupini strahov so lahko na primer občutki
negotovosti, nerodnosti, neustreznosti, sramežljivosti, neuspeha, tesnobe ipd.
Poleg tega obstaja veliko število drugih strahov. To je strah pred ljudmi,
strah pred neuspehom, razočaranje, osamljenost, strah pred smrtjo tudi strah
pred vodo, živalmi, strah pred nadrejenimi, strah pred nadnaravnim, strah pred
višino itd.
Če ima oseba trdnjavo žalosti,
potem lahko v to skupino vključimo povezane strahove, kot so kesanje,
samopomilovanje, melanholija in občutek izgube.
Če človek trpi zaradi občutka
zavrženosti, ga spremljata tako strah pred zavrnitvijo kot strah pred
osamljenostjo.
Oseba, ki trpi zaradi
razdražljivosti in kratke jeze, se mora osvoboditi tudi občutkov obupa. Duhovi
vedno delujejo skupaj. Eden odpira vrata drugim demonom.
Zelo pomembno je razumeti, da
ima lahko oseba več zlih duhov z istim imenom. Na primer, oseba ima
lahko več duhov akrofobije (strah pred višino). Človek pride na službo
odrešenja, molijo zanj, duhovi ga zapustijo. Odide v veselju in hvali Boga za
zmago ter nadaljuje s hojo po Gospodovih poteh. Naslednji teden gre v hribe in
ugotovi, da ima še vedno iste težave (čeprav so morda malo manjše). Kaj naj
naredi zdaj? Lahko občuti obup in celo pride do zaključka, da mu ni uspelo ali
da so se duhovi vrnili k njemu. Če pa ve, da v njem ostajajo istoimenski
duhovi, in se namesto razočaranja z njimi sooči ter se vztrajno bori, bo
deležen popolne odrešitve.
V trinajstem poglavju bomo
videli, da je osvoboditev proces in da lahko traja dolgo časa, da se znebimo
celotne družine duhov. Že dlje časa se soočam z večjimi osvoboditvami na istem
področju.
Včasih sem med osvoboditvijo
doživel zelo močno bruhanje, zaradi česar sem mislil, da zdaj v tej trdnjavi v
meni ne more biti nobenega duha več. Vendar se je izkazalo, da sem spet, mesec
za mesecem, moral iti naprej, da bi dosegel popolno osvoboditev.
Prav te izkušnje so mi
pokazale moč in globino demonskega zatiranja na nekaterih področjih. Močnejše
kot je suženjstvo na tem območju, več duhov je tam vpletenih in dlje običajno
traja, da se jih znebimo.
Ker demoni delujejo v skupinah,
sem ugotovil, da je najbolje govoriti z njimi v ednini, vendar ne pozabite, da
jih je veliko.
V evangelijih bi skupino duhov lahko imenovali
"duh" (ednina) in "duhovi" (množina).
V petem poglavju Markovega evangelija beremo zgodbo o
obsedenem v Géraški deželi. Drugi verz pravi, da je
človeka obsedel "nečisti duh" (ednina). V sedmem verzu duh govori o
sebi v ednini: "Kaj imaš z menoj (ednina), Jezus, Sin Boga Najvišjega?
Zaklinjam (ednina) Tebe pri Bogu, ne muči me (ednina)!" Toda ko Jezus
vpraša demona po imenu, opazite prehod iz množine v ednino in nazaj: "Legija
(množina) je moje ime (ednina), ker nas je (množina) veliko." V dvanajstem
verzu: "Pošlji nas (množina) med svinje, da bomo (množina) vstopili vanje."
Trinajsti verz: "Jezus jim je takoj dovolil (množina)."
Sveto pismo v Markovem
evangeliju pravi, da je bil človek "obseden od nečistega duha", kot
da bi bil en sam duh. Ko pa je duh spregovoril, je govoril v imenu mnogih
duhov, saj je rekel: "Kaj imamo (množina) s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas
(množina) prišel pokončat? Vem (ednina), kdo si: Sveti, Božji." (Marko 1:24).
V obeh primerih ima skupina
demonov predstavnika, ki govori v imenu vseh. Nekateri duhovi imajo več moči in
avtoritete kot drugi. Pogosto govorim neposredno z glavo skupine s ključnim
duhom, vodjo skupine, in tako nagovarjam osrednjo figuro v tej trdnjavi.
10. Poraz in usoda demonov
V četrtem poglavju smo govorili
o Satanovem porazu in usodi. Videli smo, da so satan, njegovi angeli in vsi
ljudje, ki se ne obrnejo h Kristusu, obsojeni na večno kazen v ognjenem jezeru.
To usodo bodo z njimi delili tudi demoni.
V Matejevem evangeliju, v zgodbi o dveh demoniziranih v Géraški
deželi, so demoni vpili: "Kaj imaš z nami, Jezus, Božji sin? Si pred časom
prišel sem, da bi nas mučil." (Matej 8:29). Demoni
poznajo avtoriteto Jezusa Kristusa in dejstvo, da jih bo ob določenem času
poslal na kraj njihove večne kazni.
Od časa do časa, ko duhovi
postanejo trmasti in se upirajo ukazom, naj zapustijo osebo, jih spomnim, da
jim je Jezus Kristus prizadel večni poraz. Pravim, da bolj ko bodo mučili Božje
dete, bolj bodo trpeli v ognjenem jezeru.
Morda se sprašujete, kam gredo duhovi, potem ko so izgnani?
Jih lahko pošljemo k hudiču? Včasih ljudje naročijo demonom, naj gredo v brezno
ali kak drug kraj. Na podlagi Božje besede
nimamo pravice dajati takih ukazov. Jezus Kristus tega ni nikoli rekel.
Enostavno jih je izgnal. Ob neki priložnosti jim je rekel, naj se ne vračajo
več. (Marko 9:25).
Evangelij po Mateju pravi, da ko so duhovi izgnani, hodijo
po suhih krajih in poskušajo najti počitek, vendar ga ne najdejo (Matej 12:43-45).
Ali iščejo nov dom ali pa se vračajo tja, od koder so odšli. Vendar to ne
pomeni, da se moramo bati vrnitve zlih duhov (glej 17. poglavje).
11. Izganjanje
Zdaj, ko vemo dovolj o demonih, kaj naj naredimo z njimi?
Odgovor je preprost: če so našli mesto v vašem
življenju, jih morate izgnati. Če iščejo mesto v vašem življenju, se jim moramo
izogibati.
Kdo naj izganja demone? Jezus je
to storil (Marko 1:39); dvanajst apostolov
je izganjalo nečiste duhove (Matej 10:1); sedemdeset
učencev je tudi izganjalo demone (Luka 10:17) in vsi verniki bi prav tako morali izganjati demone. (Marko 16:17).
Grška beseda "ekballo" je prevedena kot
"izgnati" in je zelo ekspresivna beseda. Koren besede
"ballo" pomeni "zavreči" ali "vreči ven".
"Ekballo" pomeni veliko dejanj. To so "izbruhati ven",
"vreči ven", "izgnati ven", "izvreči",
"izključiti" in "izvleči". Je tudi "iztrgati",
"izvleči", "izseliti", "odnesti",
"postaviti", "odposlati" in "izgnati".
V vsakdanji rabi pojem izgon pomeni "vreči ven ali izgon na silo". Zato moramo te
duhove izgnati z močjo Jezusovega imena. In pri tem bi morala biti naša srca
napolnjena s pravično jezo. To je vojna! Ne moremo pasivno sedeti, ampak moramo
z močjo Svetega Duha nastopiti agresivno, napadalno.
Poglejmo, kako se beseda "ekballo" uporablja v
drugih svetopisemskih odlomkih.
Potem ko je Jezus prebral in razložil Izaijevo prerokbo v
sinagogi v Nazaretu, so bili ljudje "polni jeze in . . . so ga peljali na vrh gore . . . da bi ga strmoglavili." (Luka 4:28-29).
Ko se je Štefan zagovarjal pred velikim zborom, so njegove
besede razjezile ljudstvo in "57 Tedaj so
zavpili z močnim glasom, si zatisnili ušesa
in vsi hkrati planili nadenj. 58 Pahnili so ga iz mesta in ga kamnali.
In priče so položile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki mu je bilo ime Savel."
(Apostolska dela 7:57-58).
Ko je Jezus vstopil v jeruzalemski tempelj, ga je prevzela
pravična jeza ob pogledu na hišo njegovega Očeta, ki je postala kot tržnica, "in naredil je bič iz vrvi in vse pregnal iz templja
. . . " (Janez 2:15).
Si lahko predstavljate Jezusa, prevzetega od gorečnosti za
Boga, z bičem v rokah, kako izganja (ekballo) trgovce iz templja? Ali vidite
Štefana, ki so ga odpeljali (ekballo) iz mesta, da bi ga ubili? Ali lahko
vidimo Jude, ki so v svoji ogorčenosti vodili (ekballo) Jezusa na vrh gore, da
bi ga vrgli s pečine v gotovo smrt?
Na enak način nam je zapovedano
izganjati (ekballo) demone. Biti moramo agresivni, polni gorečnosti za Boga,
imeti moramo Božje maziljenje proti silam teme.
12. Cena izganjanja
Definicija cene je naslednja: to je strošek tega, kar želite
dobiti. Nenehno izganjanje nečistih duhov
zahteva čas in trud. Da bi izpolnili zahteve duhovnih bojevnikov, se moramo
nenehno obnavljati skozi občestvo z Bogom in branje Njegove Besede.
A to je le del cene. Obstaja
še ena cena, ki jo z veseljem plačajo mnogi, ki želijo druge osvoboditi
suženjskega jarma. Ta cena je v sposobnosti soočanja z nezaupanjem in vsemi
vrstami obtožb. Napadi pogosto prihajajo od vernih bratov, ki so zaslepljeni in
ne vidijo dobro skritega dela sovražnika. Mislijo, da z nasprotovanjem takim
stvarem opravljajo božje delo.
V soočenju z demoni razkrivamo in uničujemo skrivne poti, po
katerih satan vstopa v življenja vernikov. To je zadnja stvar, ki jo Satan
želi. Ni čudno, da je besen. Izganjanje demonov za mnoge seveda postane precej
kontroverzno vprašanje. Satan sam je poskrbel za to.
Jezus sam je bil preganjan,
ker je izganjal demone. V
Markovem evangeliju beremo, da so, ko je Jezus ozdravljal in osvobajal, duhovi
padali pred njim (v človeških telesih) in ga prepoznali kot Božjega sina (Marko
3:10-11). Nato beremo, kako je imenoval dvanajst apostolov in jim dal oblast,
da izganjajo zle duhove (vrstica 14-19).
Potem, ko se je vrnil domov v svoj domači kraj, "Ko so
njegovi to izvedeli, so odšli, da bi ga na silo odvedli, kajti govorili so, da
ni priseben." (Marko 3:21).
Predstavljajte si, da pridete
domov in vam prijatelji in družina rečejo, da ste nori! Da ste izgubil
sposobnost razmišljanja! Da ste postali duševno bolni! To so bile obtožbe, s
katerimi se je soočil Jezus.
Nadalje v odlomku je navedeno: Pismouki, ki so prišli iz
Jeruzalema, so govorili: "Bélcebub ga je obsedel in s poglavarjem demonov
izganja demone." (Marko 3:22). Jezusa so
obtožili, da je povezan s Satanom, s katerim se je prišel borit. Obtožili so
ga, da uporablja satansko moč namesto moči Svetega Duha za izganjanje demonov.
To je zelo resna obtožba za
tiste, ki jo izrekajo. Točno to je vrsta obtožbe, ki jo Sveto pismo razglaša za
neodpustljiv greh, večni greh: "28 Resnično, povem vam: Človeškim sinovom bo vse odpuščeno, grehi in kletve,
kolikor jih bodo izrekli. 29 Kdor pa preklinja Svetega Duha, vekomaj ne bo
dosegel odpuščanja, ampak ga bo greh večno bremenil." 30 To je
povedal, ker so govorili: "Nečisti duh ga je obsedel." (glej Marko
3:28-30).
Naj povem še enkrat. Satan bo naredil vse, da bo oviral
vernike in jim preprečil uničenje »pete kolone« v svojih vrstah. Poslal bo
duhove nevere, intelektualizma, takšnih in drugačnih predsodkov, verskega duha,
strahu pred ljudmi, duhove nasilja, sovraštva itd. Naredil
bo vse, da bo Božje vojake odvrnil od zmage, ki je bila izbojevana na križu
Golgote. Ne iščite soočenja, a ko pride do njega, ne bodite presenečeni. Lahko
pride odkrito ali tiho in neopazno, na skrite načine. Toda ne glede na to,
kako se zgodi, se ne pozabite veseliti.
"11 Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali,
preganjali in vse húdo o vas lažnivo govorili. 12 Veselite in radujte se, kajti
vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč
preganjali že preroke, ki so bili pred vami." (Mt 5:11-12).
Pavel in Sila sta bila zaprta, ker sta iz sužnje izgnala
duha vedeževanja, vendar sta v zaporu pela hvalne pesmi Bogu. (glej Apostolska
dela 16:16-25).
Vendar pazite, da do
nasprotovanja ne pride zaradi vaših fizičnih dejavnosti ter pomanjkanja
modrosti in takta. Če se obnašate neumno, potem boste dobil nasprotovanje, ki
si ga zaslužite. Če pa nastopi nasprotovanje, ker se gibljete v Svetem Duhu,
SE VESELITE!
6. poglavje - Vstop demonov
Obstajajo različni načini, kako nečisti duhovi vstopijo v
naša življenja. Ko se seznanite z njimi, boste pozorni in jim boste lahko
preprečili, da bi se vmešavali v vaše življenje.
1. Med nosečnostjo
Zli duhovi pogosto preidejo s
staršev na otroke, še preden se ti rodijo.
Nekega dne sem molil za osvoboditev neke matere in njen
trimesečni otrok, ki je bil v isti sobi, je neprenehoma jokal. To se pogosto
zgodi. Sovražnik skuša odvrniti našo pozornost od molitve tako, da začne motiti
otroke. Običajno se trudim, da me to ne moti, toda takrat
sem začutil željo, da bi molil tudi nad otrokom. V njem sem začutil duha
zavrženosti in mu ukazal, naj odide. Takoj, ko so duhovi odšli, je otrok na
veliko presenečenje matere večkrat močno zazehal. Še nikoli ni videla, da bi
otrok tako močno zehal.
Morda se zdi nenavadno, da
ima trimesečni otrok duh zavrženosti, zlasti tisti, ki se je rodil v dobri
družini s starši, ki so želeli, da se rodi. Samo
v tem primeru je mati sama imela trdnjave zavrženosti in ti duhovi so z nje
prešli na otroka še v času, ko se je oblikoval v njenem trebuhu.
Rekel bi, da se danes večina
otrok rodi v ta svet že demoniziranih. Neverni
starši ne morejo storiti ničesar, da bi preprečili takšen prehod, ker je
njihovo življenje podvrženo avtoriteti boga tega časa. Toda, če so starši kristjani in so sami popolnoma
osvobojeni kakršnega koli demonskega suženjstva ali če se znajo upreti dejanjem
sovražnika, se je takšnemu prehodu mogoče izogniti. Vendar sem do danes videl
zelo malo staršev, ki bi to znali in zmogli.
Ne trdim, da se bodo vse težave,
ki jih imajo starši, neizogibno prenesle na njihove otroke, ampak pravim, da
bodo duhovi, ki stojijo za nekaterimi težavami, to zagotovo storili.
Ste že kdaj opazili, da se
nekatere slabosti, grehi in bolezni prenašajo iz roda v rod? Bog je rekel, da
se bo točno to zgodilo, če se bodo ljudje odvrnili od njega:
"5 Ne priklanjaj se jim in jim ne služi, kajti jaz,
Gospod, tvoj Bog, sem ljubosumen Bog, ki
obiskujem krivdo očetov na sinovih, na tretjih in na četrtih, tistih,
ki me sovražijo,." (2 Mojzesova knjiga 20:5).
Duhovna odvisnost se prenaša
iz roda v rod. To so celotne družinske linije sovraštva, jeze, fizičnih in
duševnih bolezni, nezmožnosti vere v Boga itd. Če je bila vpletena kakršna koli
oblika čarovništva, se bo najverjetneje prenašala po družinski liniji.
Družinske šibkosti običajno
dojemamo kot nekaj, s čimer se moramo sprijazniti. Pogosto lahko slišite
komentarje, kot je ta: "O, takšna sta bila moj oče in dedek." Ali:
"Ima značaj matere." Ali: "Epilepsija je v naši družini že več
generacij." Obstajajo vrste duhovnega suženjstva, ki so značilne za cele
narode – to so nacionalne lastnosti, ki se prav tako prenašajo iz roda v rod.
Nekega dne med čaščenjem
Gospoda na srečanju vernih kristjanov in njihovih še ne-spreobrnjenih
prijateljev je Sveti Duh nenadoma začel niz osvoboditev. Tiste, ki so že doživeli odrešitev, smo
spodbudili k molitvi za tiste, ki še niso bili odrešeni. V odgovor na ta klic je mlada študentka začela moliti za
moškega, ki je stal poleg nje. Medtem, ko je molila, so se v njej nenadoma
začeli pojavljati zli duhovi. Postalo ji je težko dihati, pobegnila je iz sobe
in na pragu hiše izgubila zavest. Neuspešno smo jo poskušali obuditi k
zavesti, nato pa smo jo odnesli v sobo.
Vsi drugi so še naprej hvalili Boga za njegovo prisotnost in
moč, toda deklica ni prišla k sebi. Do konca srečanja ji je Shirley še naprej služila
in dekle se je končno prebudilo. Ko je bila
osvobojena, nam je povedala, da je duh v njej rekel, da mu je ime zapeljevanje
in da je prišel k njej od njenega dedka in je ne namerava zapustiti.
To dekle je imelo dolgo
zgodovino omahljive vere. Na neki stopnji smo celo mislili, da je popolnoma
izgubila vero v Boga. Nekaj v njej jo je nenehno poskušalo zapeljati in
speljati s poti. To je bil zli duh, ki se je prenašal iz roda v rod, k njej pa
je prišel od njenega dedka. Danes je v svoji veri močno in samozavestno dekle.
Duhovi, ki jih prenašajo
predniki, ne začnejo nujno takoj delovati v človeku. V njem lahko tiho in
skrivaj živijo več let, preden se začnejo manifestirati.
Na primer, duh nezvestobe
lahko preide v otroka že v trenutku njegovega razvoja v maternici, vendar se bo
pokazal šele v odrasli dobi, ko bo nasprotoval zakonski zvezi in družinskemu
življenju.
Neki krščanski voditelj je
prišel k meni po nasvet in pomoč. Ko smo skupaj molili, sem razločil duhove
norosti. Skupaj smo poimenovali tega duha, ter zvezali in uničili glavno
trdnjavo zlih duhov. Med tem postopkom so se začeli manifestirati duhovi, ki so
popačili mladeničev obraz in telo ter ustvarili najbolj smešne izraze in poze,
kar sem jih kdaj videl. Njegov obraz je postal popolnoma nenormalen, iz ust mu
je tekla slina, roke in noge so se mu tresle in upognile. Tudi, ko sva počivala
sredi duhovnih bitk, se ni mogel povsem sprostiti.
Pozneje je povedal, da so bili v
njegovi družini primeri duševnih motenj po materini strani. Navzven je bil
povsem normalen človek, znotraj pa je imel vse pogoje za razvoj hudih duševnih
motenj. Zli duhovi so bili čisto tiho in so čakali na pravo priložnost, da
opravijo svoje umazano delo.
Ko smo rojeni iz Svetega Duha, smo zakonsko osvobojeni zle
dediščine, ki smo jo prejeli od naših prednikov. Postali smo novo stvarjenje v
Kristusu. Nismo več Adamova dediščina, ampak smo postali Kristusova dediščina.
Včasih, ko me vodi Sveti Duh, molim takole: "Gospod,
rešili smo se te odvisnosti. Uničen je vsak dedni dejavnik do tretje in četrte
generacije. Ta vernik ni več v Adamu, ampak v Kristusu. Moč greha v njem je
uničena. Zdaj smo nova stvaritev v Kristusu. S Tvojo močjo zdaj uničimo vsakega
zlega duha, ki je prišel po družinski liniji."
Nekega dne med javno službo
osvoboditve me je Duh vodil, da sem prekinil podedovano moč norosti v tretji in
četrti generaciji. Nenadoma, brez kakršnega koli opozorila, je dva človeka v
dvorani vrglo s stolov, enega od njiju pa je vrglo celo v sosednjo vrsto. Bog
Sveti Duh se je s prstom dotaknil globokih trdnjav v teh ljudeh. In demoni,
presenečeni in prestrašeni, so se nenadoma pokazali na ta način.
Povedali smo že, da demoni
pogosto vstopijo v otroka, ko se še oblikuje v trebuhu matere. Drugi primer
odpiranja vrat zlim duhovom se zgodi med porodom. Za nekatere otroke je porod
travmatična izkušnja, še posebej, če gre za težak porod z operacijo.
Zdi se, da od prvega Adamovega otroka demoni poskušajo
vse pobiti, ukrasti in uničiti. Vsako situacijo izkoristijo za svoje umazano
dejanje.
Kot starši se ne bi smeli bati
ali čutiti krivde, da bi nekaj prenesli na svoje otroke. Ne dajajte prostora
sovražniku in se ne ukvarjajte s samokritiko. Uporabite
Božje resnice, da premagate sovražnika. Prizadevajmo si za svobodo in molimo
zase in za svoje otroke. Vstopimo v blagoslove Kristusove dediščine, ki jo je
kupil za nas na Kalvariji, ko je zakonito zlomil satanovo oblast nad
človeštvom. Oznanjajmo duhovom, ki prehajajo iz roda v rod, da je bila za našo
svobodo plačana cena dragocene krvi in da po veri zdaj prebivamo v Kristusu, v
kraljestvu luči. Vse staro je zdaj minilo. (2 Korinčanom 5:17).
2. Po grehu
Če se mi, verni ali neverni,
prepustimo kakšnemu grehu, damo s tem legitimno osnovo demonom za njihov vpliv, s katerim pridobijo
določeno mero nadzora nad našim življenjem na področju ali področjih, kjer smo
grešili. Nadaljevanje greha povzroča zelo resne posledice.
Ko ubogamo Boga, se okoli našega
življenja ustvari zaščitna ograda, ko pa smo neposlušni, se v ogradi pojavi
luknja.
Job, pravičen mož, ki se je ogibal zla ( Job 1:8), je imel
okoli svojega življenja zaščitno ogrado, ki je Satanu preprečila, da bi se ga
dotaknil. Satan je rekel Bogu: "Mar ne varuješ ti njega, njegove hiše in
vsega, kar je njegovega naokrog? Blagoslavljaš delo njegovih rok in njegova
posest se širi v deželi." (Job 1:10).
Izaija v petem poglavju svoje knjige primerja izraelski
narod z vinogradom, ki ga je Bog zasadil z dobrimi semeni in okoli katerega je
zgradil ograjo in zid. Toda Izrael je grešil in se odvrnil od Boga in njegovih
zapovedi. Zaradi tega je Bog rekel:
"5 Zdaj vam bom povedal,
kaj bom storil svojemu vinogradu: odstranil mu bom ograjo, da bo izropan, podrl
mu bom obzidje, da bo poteptan. 6 Spremenil ga bom v pustinjo, ne bo
obrezovan ne okopavan, poganjala bosta trnje in osat in prepovedal bom oblakom,
da bi dež rosili nanj." (Izaija 5:5-6).
Ko zaščitni zid pade ali ko se v
njem pojavi preboj, omogoči vstop nečistim duhovom in ti opravijo svoje
uničujoče delo. Krščansko življenje ni igra. Ne moremo se igrati z grehom ali
demoni.
V šestem poglavju Pisma
Rimljanom smo opozorjeni, da če se vdamo grehu, postanemo njegovi sužnji.
Suženj nima pravic, je nemočen in se ne more osvoboditi. Prisiljen je ubogati
svojega gospodarja. S podreditvijo grehu odpiramo pot demonskim silam, da vstopijo
in nas zasužnjijo grehu, ki smo se mu predali.
Nasprotno pa se lahko
posvetimo pravičnosti in postanemo Božji služabniki. Suženjstvo grehu ali
suženjstvo Bogu. Moramo izbrati.
Osemindvajseto poglavje Pete Mojzesove knjige govori o
številnih blagoslovih in prekletstvih. Od oseminšestdesetih verzov v tem
poglavju le štirinajst govori o blagoslovih, ki prihajajo na Božje ljudstvo kot
rezultat njihove poslušnosti Božjim zapovedim. Hoja
po Božjih poteh odpira vrata pozitivni oskrbi. Sem spadajo čast, obilje,
plodnost, zmage, svetost, zdravje itd.
Obstaja pa tudi štiriinpetdeset
verzov s prekletstvi, ki padajo na Božje ljudstvo zaradi neposlušnosti. Teh
prekletstev je veliko. To so porazi pred sovražnikom, različne bolezni, duševne
motnje, uničenje družine, lakota, strah, obup itd. Ko se spogledujemo z grehom,
pademo pod prekletstvo. Vzemite si čas in ponovno natančno preberite to
poglavje.
Skupino krščanskih najstnic je zamikalo narediti nekaj, kar
je narobe. Eno dekle je reklo: "Naredimo to! Bog je Bog odpuščanja in
potem, ko grešimo, ga lahko prosimo za odpuščanje." Kako neumen in
nepremišljen odnos! Kakšno pomanjkanje kesanja! Na srečo dekleta niso šla po
tej poti. Ena od njih nam je pozneje povedala za ta dogodek.
Obstajajo trije razlogi, zakaj naj se ne odločim grešiti: strah pred Gospodom, načela setve in žetve ter dejstvo,
da greh zagotavlja pravno podlago za demone, da vstopijo v naše življenje in
ustvarijo trdnjave v njem.
a) Strah Gospodov
Mislim, da je to moj najčistejši motiv. Ljubim Gospoda in ga
častim, ker mu želim ugajati. Imam sveti občutek spoštovanja do njegove
veličine in moči.
Strah Gospodov sovraži hudobijo,
prevzetnost, napuh, hudobno pot in hinavska usta sovražim. (Pregovori
8:13).
b) Setev in žetev
Obstaja Božje načelo setve in
žetve. To je tako naravno kot duhovno načelo. Mi živimo v kmetijski
regiji Avstralije, kjer se seje pšenica, in večkrat sem posebej štel zrna
pšenice v klasju. Iz enega samega posejanega semena, kot sem štel, zraste do
osemsto zrn.
Če nekaj sejemo, bomo zagotovo
želi. Žanjemo le tisto, kar sejemo in žanjemo veliko več, kot smo sejali. V
naravi lahko pride do izpada pridelka, toda v duhovnem svetu nikoli. Včasih se nam zdi, da ne žanjemo ničesar, a vedeti
moramo, da kar sejemo, bomo zagotovo želi.
V naravi nekatera semena, na primer redkvice, zelo hitro dozorijo. Druga
semena potrebujejo več mesecev ali celo let, da dozorijo, preden jih je mogoče
pobrati. Enako lahko rečemo za duhovni svet: naša
žetev lahko pride zelo kmalu, lahko pozneje ali pa z zamudo, ko smo že pozabili
kaj smo sejali.
Zakon setve in žetve ne
moremo imenovati negativno načelo. Ko sejemo dobra semena v vsakodnevnih dobrih
delih ljubezni in pravičnosti, bomo poželi dobro žetev. Žanjemo le tisto, kar
sejemo, in žanjemo veliko več, kot smo sejali.
"7 Ne slepite se: Bog se
ne pusti zasmehovati. Kar bo človek sejal, bo tudi žel. 8 To se pravi: kdor seje v svoje meso, bo od mesa
žel pogubo; kdor pa seje v Duha, bo od Duha žel
večno življenje." (Galačanom 6:7-8).
Druga Samuelova knjiga opisuje zgodbo o Davidu, ki je grešil
proti Gospodu in preštel prebivalstvo Izraela. Ko se je Joab, ki je skušal
odvrniti kralja, vrnil k njemu s popisom, se je Davidovo srce vznemirilo in
rekel je: "Hudo sem grešil s tem; in zdaj
te prosim, o Gospod, odpusti greh svojemu služabniku, ker sem ravnal zelo
nespametno." (2 Samuelova 24:10).
In čeprav je Bog Davidu odpustil, je ta greh
Izraelu prinesel "bogato" žetev – umrlo je sedemdeset tisoč ljudi. (2 Samuelova 24:15).
Ne glede na to, kako duhovni
smo, zakon setve in žetve velja za vse brez izjeme. Pravzaprav, bolj ko se
obračamo stran od luči, večja sodba nas čaka.
Ko govorimo o Davidu, se vsi dobro spominjamo žetve v
povezavi z njegovim grehom z Batšebo (glej 2 Samuelova knjiga 11). Samo eno
prešuštvo ga je pripeljalo do prevare in umora ter cele vrste preizkušenj.
Prerok Natan je bil orodje, s katerim je Gospod razkril Davidov greh. Toda to
se je zgodilo šele potem, ko je David spoznal, da se je sam motil - obsodil je
bogataša, ki je revežu vzel njegovo edino ljubljeno jagnje. David je rekel: "Kakor živi Gospod! oseba, ki je to storila, si
zasluži smrt; in za jagnje mora štirikrat plačati, ker je to storil in ker ni
imel sočutja." (2 Samuelova 12:5-6).
David je za svoje grehe plačal točno štirikrat:
1. Meč ne bo nikoli odšel iz
tvoje hiše (v. 10);
2. Iz tvoje hiše bom dvignil
hudobijo proti tebi (v. 11);
3. Vzel bom tvoje žene pred
tvojimi očmi in jih dal tvojemu bližnjemu, in on bo spal z tvojimi ženami pred
tem soncem (v. 11);
4. Sin, ki se ti bo rodil, bo
umrl (v. 14).
Naslednja poglavja razgrnejo grozljivo sliko posledice
Davidovega greha v procesu izpolnjevanja teh besed. Ker
se je David pokesal, je Gospod vzel njegov greh (glej v. 13) in obljubil, da ne
bo umrl. Toda po odpuščanju je moral David žeti posledice svojega greha.
c) Pravna podlaga za
prisotnost demonov
Lahko izvajate vsa verska
dejanja, da dokažete svojo pravičnost, lahko preslepite svojega pastorja in
prijatelje, a če ste še naprej v grehu, lahko na vrata svoje hiše obesite
napis, ki vabi nove najemnike - "PROSTE SOBE." Sveto pismo nam govori,
naj ne dajemo prostora hudiču. (
Efežanom 4:27).
Peto poglavje Janezovega evangelija pripoveduje, kako je
Jezus ozdravil človeka, ki je bil bolan osemintrideset let. Po ozdravitvi je
Jezus izginil med množico, a ga je kasneje našel v templju in rekel: "Glej, ozdravljen si; Ne greši več, da se ti ne
zgodi kaj hujšega." (Janez 5:14).
Razširjeno Sveto pismo jasno pravi: "Nehaj
grešiti, sicer bodo stvari še slabše."
Greh nima le fizičnih
posledic, kot v tem primeru, ampak tudi posledice na mentalnem, čustvenem in
duhovnem področju človekovega življenja.
Preden sem se z vsem srcem obrnil h Kristusu, sem oskrunil
ustnice z nečistimi besedami. V šolskih letih sem slovel kot čist mladenič, ki
ni odobraval neokusnih in prostaških zgodb in pripomb. Bil sem spoštovan zaradi
svojih prepričanj. Toda po šestih mesecih dela v trgovski mornarici sem začel
tako preklinjati, da sem, ko smo šli na obalo in se znašli v družbi drugih
ljudi, spravil v zadrego celo svoje kolege mornarje. Prišel sem do točke, ko
včasih nisem vedel, kaj govorim. Umazane besede so kar deževale iz mene. Ko sem se obrnil h Kristusu, se je moj govor spremenil,
vendar je ta problem ostal v mojih mislih. Dolga leta sem se v mislih boril s
preklinjanjem in psovkami ter se počutil močno obsojenega. Te misli so se mi
porajale zlasti, ko sem bil v službi ali na bogoslužju. Ko sem končno spoznal,
da je vir te umazanije demonskega izvora, sem si lahko zbistril misli.
Nekega dne med duhovnim
bojevanjem me je Gospod spomnil in mi pokazal, kako je prvi od teh duhov našel
svoje mesto v meni.
Ko sem se kot majhen deček igral z drugimi otroki na
sosedovem dvorišču, sem si drznil glasno preklinjati. Napetost med igro je bila
res močna, vdal sem se skušnjavi in s tem prekršil načela svojih staršev, a še
huje, šel sem proti lastni vesti. Počutil sem se krivo in se vrnil domov,
prepričana, da so starši vse slišali. Ampak niso slišali. In čeprav nisem nikoli več preklinjal, preden sem se
pridružil trgovski mornarici, je to dejanje neposlušnosti odprlo vrata duhovom
nesramnega jezika. Potrpežljivo so čakali na trenutek, ko so se lahko svobodno
izrazili. Potem so se jim pridružili drugi duhovi in to področje je v meni
postalo trdnjava. Kako neumno je upati, da lahko grešiš in zaradi tega ne
trpiš!
Moja dobra prijateljica me je
prosila, naj molim za njeno težavo s težo.
Bila je žena kmeta in je veliko časa preživela v kuhinji ter
pripravljala kosila za moža in njegove delavce. Ni se mogla upreti in je
nenehno nekaj žvečila. Tako se je zredila, da ji
oblačila niso več pristajala. Med pogovorom smo ugotovili, da se je njena
težava začela zaradi greha ponosa in kritike.
Žena njenega pastorja je bila
velika ženska, ki ni mogla nadzorovati svojega apetita. Ko je pri cerkvenih
obrokih požrešno jedla, se ji je naša prijateljica v srcu smejala in bila
ponosna na svojo sposobnost nadzorovanja apetita. Nato je tiho začela kritizirati
pastorjevo ženo. Od tistega trenutka naprej jo je začel prevzemati apetit in
nenadoma se je zalotila, da nenehno nekaj je.
Pogovarjala sva se o kesanju in
spovedi, nakar je z veseljem priznala svoj greh in z vero sprejela odpuščanje.
Potem se je odpovedala duhu požrešnosti in se ga osvobodila. Kmalu se je njena
teža normalizirala.
Ugotovili smo tudi, da ni bila
krščena v vodi, čeprav jo je Gospod na to v treh letih večkrat spomnil.
Priznala je svojo neposlušnost in se v enem tednu krstila. Ko je prišla iz
vode, je doživela novo raven osvoboditve. Poslušnost prinaša blagoslove.
Najpogostejši način, kako
sovražnik pridobi zakonit dostop do naših življenj, je z zamero in
nepripravljenostjo odpustiti. Ne glede na greh, pokesajte se! Za vaše dobro se
pokesajte! Odločite se za hojo v luči.
Žélimo si vsakodnevnega tesnega
druženja z Jezusom, ne glede na ceno. V nasprotnem primeru bomo svojo samovoljo
zelo drago plačali.
3. Med čustvenimi krizami
Demoni izkoristijo vse krizne
trenutke, ki se nam zgodijo v življenju. Človek se lahko znajde v suženjstvu,
ne da bi sploh grešil in to samo zato, ker se ni znal ohraniti v času krize.
Oseba, ki se je skoraj utopila, lahko razvije strah pred
vodo.
Oseba, ki jo napade pes, postane odprta za strah pred psi.
Oseba, ki je bila udeležena v prometni nesreči, se morda
boji voziti.
Ljudje, ki so izgubili ljubljene, se lahko odprejo duhovom
žalosti.
Otrok, ki ostane sam doma, lahko omogoči dostop do duhov
osamljenosti.
Hude bolezni lahko omogočijo dostop do duhov smrti.
Življenje je polno velikih in majhnih kriz. Naša sposobnost,
da jih pravilno premagamo, določa našo stopnjo svobode.
Ko sem nekega dne na javnem srečanju molil za rešitev
kongregacije pod Božjim vodstvom, sem zaznal duhove strahu, iz katerih je bila
rešena pastorjeva žena, ki je sedela v prvi vrsti. Malo
kasneje me je Duh pripeljal do nje in začel sem izganjati strah pred nevihto. Po srečanju je povedala, da se ji je v prvem spominu
odvrnil prizor, v katerem se je mama med nevihto skrivala pod posteljo z njo v
naročju, ko je bila še dojenček. Njena mama je imela divji strah pred
nevihtami. Ta deklica ni grešila, vendar v trenutku krize ni bila zaščitena in
demoni so to izkoristili.
Z vami sem že delil velik krizni
dogodek v mojem življenju, ki se je zgodil pri šestih letih in je močno
negativno vplival na mojo osebnost. Moral sem izgnati mnoge duhove, ki so v
tistem trenutku prišli v moje življenje. Zgodili so se mi še drugi dogodki, na
katere me je pozneje spomnil Gospod, ko me je učil o načelih osvoboditve.
Vedno so mi bile všeč komedije. Kot majhen deček sem rad
gledal komedije z liki, kot sta Laurel in Hardy (Stan in Olio). Trudil sem se,
da nisem zamudil nobenega filma, kjer sta nastopala. Od srca sem se nasmejal in
z vsem srcem užival v njihovih norčijah.
Se pa spomnim, da so v nekem
filmu moji junaki končali v jami s krokodili. Bil sem premlad, da bi se
spopadel s tem čustvenim šokom. Hitro sem zapustil kino in dolgo stal,
trepetajoč, na pločniku. Zdaj razumem, da je bil ta dogodek naslednji korak pri
krepitvi mojih strahov.
Starši, pozivam vas, da svojih otrok ne ščitite pretirano, vseeno
pa bodite pazljivi in pazite nanje, še posebej, če so še majhni. Milijoni
najstnikov se med gledanjem televizije prepustijo demonom, ko vidijo prizore
nasilja ali nepokorščine avtoriteti. Če to
sprejmejo, se na teh področjih svojega življenja odprejo moči demonov. Drugi
prevzamejo demone agresije ali postanejo odvisni od duhov strahu, kot sem jaz.
Ne bojmo se sovražnikov,
naučimo pa se razumeti njihovo taktiko. Življenje ni igrača ali neskončen
zabaviščni park. V vojni smo!
Drug vzrok čustvene travme za
otroke (in odrasle) so vzdevki. Stari pregovor, "če človeku rečeš pujs, bo
zakrulil", drži. Ko otroka ali odraslega kličejo in zbadajo, doživi
bolečino in se lahko odpre duhom zavrnitve, zamere, razočaranja in podobnega,
razen če se nauči uporabljati zaščito, ki mu jo daje Jezus.
Če je oseba nenehno klicana ali
travmatizirana zaradi takšnih dejanj, lahko bolečina, ki jo doživlja, postane
osnova za vstop zlih duhov v njegovo življenje. Stalna kritika ima lahko enak
učinek.
Če se znajdemo v krizi, bi
morali imeti oči uprte v Jezusa in se vedno zavedati, kaj skušajo demoni
narediti v tej situaciji. Trdno bi se morali držati priznanja zmage sredi vseh
tragičnih ali negativnih okoliščin. Če sovražnik dobi dostop do naših življenj,
se mu moramo odpovedati in se osvoboditi njegovega vpliva.
Ni komentarjev:
Objavite komentar