ZDRAVLJENJE SE ZAČNE S POSVETITVIJO SRCA
- 'NOBENA BOLEZEN NI
NEOZDRAVLJIVA'
– Michelle Strydom –
3.del
Prevod – Zdravko
Zapušek
.jpg)
Možganska skorja, kjer . . . .
Dobre spomine gradiš po istem postopku. Na primer, če sediš
in študiraš Božjo besedo, pride informacija skozi tvoje oči (če bereš Sveto
pismo) ali ušesa (če poslušaš pridigo, ali bereš Sveto pismo na glas) v tvoje
možgane v obliki svetlobnih in zvočnih valov, ki se nato pretvorijo v
električni tok v tvojih možganskih živcih. Ta informacija je zdaj v obliki
misli. Ko ta misel doseže tvojo svobodno voljo, se odločiš, ali boš to misel
premišljeval ali ne. Če si len in se ti ne ljubi potruditi in razmišljati o tej
misli iz Božje besede, se lahko s svojo svobodno voljo odločiš, da jo zavrneš, kar
pomeni, da bo izpuhtela. Ta informacija torej ne bo prodrla globlje v tvoje
možgane.
Po drugi strani, če se s svojo svobodno voljo odločiš
sprejeti to misel iz Božje besede, se tvoj corpus callosum preklopi v visoko
prestavo in začneš premišljevati o tej misli. Medtem ko premišljuješ o Božji
besedi, kemikalije, ki nosijo to informacijo, stečejo v možgansko skorjo, kjer
se nahajajo drevesa tvojega uma, in začneš graditi spomin skozi proces sinteze
beljakovin. Bolj ko premišljuješ o tej svetopisemski vrstici, več vej zgradiš
na tem drevesu in močnejši postane ta spomin v tvojih možganih.
Povzetek:
Če zavrneš misel z odločitvijo svoje svobodne volje, bo ta
dobesedno postala kot vroča para in ne bo prodrla globlje v tvoje možgane. Če
se odločiš, da boš o tej informaciji razmišljal, se bo preselila na živčne veje
v drevesih tvojega uma in zgradil se bo spomin. Dobre misli povzročijo gradnjo
dobrega spomina. Negativne misli povzročijo gradnjo slabega, strupenega
spomina. Vsaka posamezna misel, naj bo pozitivna ali strupena, gre skozi isti
cikel, ko nastaja. Edina razlika je, da misli sprostijo različne količine
kemikalij. Glede na to, kakšna misel je (pozitivna ali strupena), bo imela
različno strukturo, ki jo povzročijo te kemikalije. Zato spomini, ki nastanejo
iz negativnih, strupenih misli, izgledajo zelo drugače od pozitivnega, zdravega
spomina.
Ko premišljuješ Božjo besedo ali razmišljaš o tem, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je
čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in
hvalevredno, (Filipljanom 4:8),
se v tvojih možganih zgradi pozitivni spomin. Ta spomin je videti kot bujno
drevo.
To je prava slika živčnih povezav v tvojih možganih.
Odebeljen predel je močan spomin z veliko vejami. To je pozitivna utrdba, ki je
videti kot bujno drevo.
Ko pa premišljuješ o toksičnih mislih, kot so strah,
tesnoba, nezmožnost odpuščanja, grenkoba, jeza, bes, zamera, sovraštvo do
samega sebe, krivda, obsojanje in podobno, se ustvarja toksični spomin, ki ima
drugačno kemično strukturo kot pozitiven spomin. Ima popolnoma drugačno
elektromagnetno polje, ki je videti težko in temno. Toksični spomin, zgrajen iz
toksičnih misli, je dejansko videti kot trnovo drevo. Zato se bom pogosto
sklicevala na negativne, toksične spomine kot na »trnova drevesa«. Toksična
trnova drevesa jeze, sovraštva, grenkobe in podobno rastejo kot plevel in
zavzamejo prostor v tvojih možganih.
Ko gradiš spomin, hkrati
doživljaš tudi čustva. Učenje je
tudi čustvena izkušnja. Kemikalije v tvojih možganih, ki prenašajo informacije
iz tvojih misli, prenašajo tudi čustva, ki si jih doživel ob teh mislih.
Imenujemo jih informacijsko-čustvene kemikalije. Prenašajo tako čustva kot
odtis ali kopijo spomina, ki je bil zgrajen v tvojih možganih. Te kemikalije
čustev so žive in dinamične – sproščajo se kot odziv na tvoje misli in tečejo
po vsem tvojem telesu. Povezujejo se z receptorji na celicah tvojega telesa, in
zato tudi fizično občutiš čustveno reakcijo.
Na primer, medtem ko premišljuješ o mislih neodpuščanja
in grenkobe do svoje tašče, fizično občutiš tisti »visoko-oktaninski« udar v
sebi.
Mimogrede, ko govorimo o »občutku v trebuhu« – to je
resnično. Tvoj prebavni sistem je z možgani povezan z živci. Tvoj prebavni
sistem in možgani komunicirajo preko teh živcev. Tanko in debelo črevo sta
gosto obdana s temi živci in tudi s kemikalijami, imenovanimi nevropeptidi in
receptorji, ki nenehno izmenjujejo informacije, polne čustvene vsebine – in to
je tisto, kar ti daje »občutek v trebuhu«.
Torej, medtem, ko premišljuješ o neki misli, gradiš
spomin in hkrati doživljaš čustvo. Informacija iz te misli se shrani v
možganski skorji kot veje na drevesih tvojega uma. Čustvo pa se fizično shrani
v tvoje možgane v obliki kemikalij, ki so shranjene v področju možganov,
imenovanem amigdala in globoki limbični sistem.
Odvisno od tega, o čem razmišljaš, gradiš bodisi zdrava
bujna drevesa v svojih možganih, kar pomeni dobre spomine, ali pa gradiš
toksična trnova drevesa, ki so negativne utrdbe.
Vsakič, ko ponovno razmišljaš o tisti misli, se ti že
obstoječi spomini v možganih znova aktivirajo. Na primer, če imaš že
obstoječi spomin v možganih, ki je trnovo drevo grenkobe do tvoje tašče – in v
tem trenutku znova začneš premišljevati o tem, kako ti je storila krivico in
kako ji ne moreš odpustiti – medtem ko premišljuješ o tej nezmožnosti odpuščanja,
gradiš še več vej na trnovem drevesu grenkobe v svojih možganih in ga s tem
utrjuješ in krepiš.
Poleg tega medtem ko premišljuješ o tej nezmožnosti
odpuščanja, hipotalamus izloča kemikalije, ki se sproščajo v drevesa tvojega
uma, kjer so vsi tvoji že obstoječi spomini. Te kemikalije ustvarijo val
električne energije, ki potuje skozi drevesa tvojega uma. Temu pravimo »vetrič
skozi drevesa« – izraz, ki ga je skovala dr. Caroline Leaf. Vetrič skozi
drevesa znova aktivira že obstoječi spomin oziroma trnovo drevo grenkobe do
tvoje tašče in ti te misli pripelje nazaj v zavest.
Ko se to trnovo drevo znova aktivira, trni na drevesu
izločijo toksične kemikalije, ki te začnejo zastrupljati in delajo bolnega. V
našem primeru grenkobe do tašče bodo te toksične kemikalije sprožile zaporedje
kemičnih in hormonskih reakcij, ki lahko vodijo do raka na dojkah. Trnovo drevo
strahu in tesnobe bo sprostilo toksične kemikalije, ki lahko povzročijo več kot
100 neozdravljivih bolezni, kot so angina pektoris, srčno popuščanje, visok
krvni tlak, alergije in astma. Trnovo drevo jeze, besa in zamere lahko povzroči
anevrizme, možganske kapi, krčne žile in hemoroide. Trnovo drevo ljubosumja in
zavisti lahko povzroči osteoporozo. Trnovo drevo nizke samopodobe in krivde bo
sprostilo toksične kemikalije, ki lahko povzročijo depresijo, zasvojenosti,
migrene, avtoimunske bolezni in povečanje telesne teže zaradi
pretiranega prenajedanja – to je le nekaj primerov.
Če te vrste toksičnih misli prevladujejo v tvojem
miselnem življenju, se bo vetrič skozi drevesa vedno znova vračal k tistemu
trnovemu drevesu, dokler se z njim ne soočiš. Vsakič, ko se to trnovo drevo
aktivira, izloči toksične kemikalije, ki povzročajo bolezni v tvojem telesu. In
vsakič, ko znova razmišljaš o tej negativni stvari, utrdiš to negativno utrdbo
in narediš trnovo drevo močnejše.
Enako velja za zdrav spomin, ki je bil na primer zgrajen z
razmišljanjem o Božji besedi. Kadarkoli ga znova aktiviraš z razmišljanjem o
teh svetopisemskih odlomkih, listi na bujnem drevesu sprostijo kemikalije, kot
so endorfini, enkefalini, serotonin in dopamin, ki so vse zelo zdrave zate.
Dvignejo te, dajo ti dober občutek in prinašajo ozdravljenje. Kopanje v teh
pozitivnih biokemikalijah spodbuja delovanje razuma in s tem duševno in telesno
zdravje. Tako pravi najnovejša medicinska raziskava. Kdo pa je to rekel že
prej? Bog!
Pregovori 4:20–22: »20 Sin moj, pazi na moje besede, nagni
svoje uho k mojim izrekom. 21 Naj ti ne uidejo izpred oči, hrani jih v svojem
srcu. 22 Kajti življenje so temu, ki jih najde, zdravje celemu njegovemu
telesu.«
Ko se te že obstoječe spomine ponovno aktivira z »vetrom med
drevesi«, hipotalamus aktivira tudi čustva, ki so shranjena v amigdali. To
čustvo, ki se aktivira, se je razvilo in shranilo v možganih, ko se je prvotni
spomin ali trdnjava oblikoval v drevesih tvojega uma. Pozitivna trdnjava bo
aktivirala pozitivna čustva, kot so ljubezen, veselje, mir itd. Negativna
trdnjava ali strupeno trnovo drevo pa bo aktivirala zelo močno čustvo, kot je
strah, sovraštvo, jeza itd., ki privre na dan iz amigdale. Ta čustva so zelo
resnična in se lahko ponovno pojavijo celo leta po dogodku, ko se v spominu
prikliče dogodek.
Na primer, ko pomisliš na svojo taščo, se ponovno aktivira
že obstoječi spomin neodpuščanja in grenkobe zoper njo z »vetrom med drevesi«,
in ustrezno negativno čustvo privre na dan iz amigdale. Molekule
informacijsko-čustvenega tipa, ki prenašajo to čustvo in kopijo oziroma vtis
spomina, se sprostijo in preplavijo tvoje telo. Vežejo se na receptorje v
telesnih celicah, kar povzroči, da to močno čustvo jeze fizično začutiš v sebi.
To je tisti »visoko oktanski ping«, ki eksplodira v tvoji notranjosti. Na
misel boš začel (a) reagirati duševno in fizično, kot da se dogodek ponovno
dogaja.
Raziskave so pokazale, da globoko razmišljanje, domišljija
in vizualizacija sprožijo enake fizične odzive v možganih, kot če bi domišljeni
proces človek dejansko izvajal. Slike možganov kažejo, da se isti deli možganov
aktivirajo pri akciji in že zgolj ob razmišljanju o tej akciji. Bolj kot
premišljuješ o tej misli, močnejša in bolj živa postaja čustvena in telesna
reakcija. Zlahka se zgodi, da boš želel-a odreagirati na ta močan, negativen,
telesni občutek. Če si impulziven-na in takoj odreagiraš na čustvo, ki privre
na dan, lahko storiš napako. To je zato, ker čeprav se tvoja čustva zdijo
resnična, so dejansko osnovana na zaznavi, ne pa na resnici. Zato je bolje,
da se najprej ustaviš in analiziraš svoja čustva, preden se nanje odzoveš.
Prav tako teh čustev, ki jih občutiš kot odziv na misli,
aktivirane v drevesih uma, ne moreš ignorirati ali jih potlačiti – moraš se z
njimi soočiti. Potlačena čustva so kot vulkan – slej ko prej bodo izbruhnila
(običajno v najbolj neprimernem trenutku). Na primer, če se boriš z jezo, si po
napornem dnevu v službi ujet-a v prometu in nekdo brez smernika grobo zapelje
predte, zaradi česar moraš močno zavreti, da preprečiš nesrečo. V tebi se bo
sprožilo močno čustvo, da izbruhneš v jezi. Moraš se zrelo soočiti s to močno
čustveno reakcijo: priznati si moraš čustvo in na primer reči: »Da, jezen/jezna sem, ampak nima smisla izgubljati
živcev, ker to ne bo spremenilo situacije. Bolje je, da ostanem miren/mirna in
to spustim.« Z drugimi besedami, to čustvo nadomestiš z logično,
razumsko odločitvijo.
Območje v tvojih možganih, kjer se shranjujejo ta čustva
(amigdala), ima neposredno povezavo s prefrontalnim korteksom. Prefrontalni
korteks je tisti del možganov, ki sprejema razumne odločitve. Pomaga ti
razmišljati in analizirati informacije ter dobesedno svetuje čustvenemu delu
tvojih možganov, kaj naj stori. Ko torej rečeš: »Ok, to je situacija, ampak . .
.«, vstopiš v prefrontalni korteks in ta ti bo pomagal obvladati to čustvo.
Tako lahko uporabiš prefrontalni korteks, da zamenjaš negativno čustveno zaznavo
z logično, razumsko odločitvijo.
Povezava med čustvenim delom možganov (amigdalo) in
prefrontalnim korteksom ni razvita pri otrocih do približno 18. leta, zato
morajo starši usmerjati njihovo čustveno odzivanje in odločanje. Tudi odrasli
včasih ne uporabljajo svojega prefrontalnega korteksa (razumskega odločevalca)
in se impulzivno odzovejo na prevladujoče čustvo – kar pa ni dobro. Napake
delamo, ko delujemo impulzivno.
Če so ti govorili, da si obsojen-a ponavljati vzorce iz
svoje družine, da si žrtev, ki jo vodijo geni in biologija, ali da ne moreš
preseči vpliva okolja – so ti lagali in moraš slišati resnico.
Želim ti povedati nekaj zelo spodbudnega: morda si v svojem
življenju 40, 50 ali 60 let nalagal-a v svoj um strupene misli in gradil-a
negativne trdnjave. Morda imaš celo gozd strupenih trnovih dreves v možganih,
a:
Že v 4 dneh pravilnega
razmišljanja lahko odstraniš trne iz teh trnovih dreves, in v 21 dneh lahko
zgradiš nove, zdrave spomine čeznje. Dobesedno lahko razstrupiš svoj um in
spremeniš njegovo nevrokemično strukturo skozi svoje miselno življenje.
Na primer: če se odločiš, da boš zavrnil-a misli
neodpuščanja, sovraštva, grenkobe, jeze itd. skozi iskreno kesanje, odpustitev
in izpustitev, lahko spremeniš ta spomin in strukturo teh trnovih dreves. Znanstveno je dokazano, da če se odločiš zavrniti te
strupene misli in namerno premišljuješ o dobrih mislih – kot je Božja Beseda –
bodo kemikalije, sproščene iz teh dobrih misli, prešle skozi trnova drevesa in
dobesedno odstranile trne.
Na primer, ko se pokesaš za grenkobo in odpustiš, bodo
kemikalije, sproščene iz teh misli, dobesedno odrezale trne s tega trnovega
drevesa grenkobe. Spomin bo sicer ostal – na primer, vedno se boš spominjal-a,
kaj ti je naredila tvoja tašča. Vendar pa, ker si odpustil-a, to drevo grenkobe
ne bo več vplivalo nate ali te delalo bolnega/bolno, saj ne bo več imelo trnov,
ki sproščajo strupene kemikalije. Ko boš pomislil-a na taščo (mamo, očeta), se
v tebi ne bo več sprožil tisti »visoko oktanski ping«; medtem ko prej, preden
si odpustil-a, si ob omembi njenega imena fizično občutil-a močan val jeze, ki
se je dvignil v tebi.
To velja za katero koli drugo strupeno trnovo drevo, kot
so strah, tesnoba, skrb, nizka samopodoba, krivda, sovraštvo do samega sebe,
jeza, ljubosumje, zavrnitev itd. Ko se odločiš, da boš zavrgel te strupene
misli in spremenil svoje mišljenje v skladu z Božjim mišljenjem, kot je opisano
v Njegovi Besedi, se nad starim strupenim trnovim drevesom zgradi nov zdrav
spomin in čustveni ping izgine. Svoje možgane lahko po lastni volji
spreminjaš in razvijaš s pomočjo mišljenja. Odločiš se lahko, da se boš
spopadel s temi strupenimi trnovimi drevesi in nad njimi zgradil nove, zdrave
spomine.⁴ V znanosti se ta proces imenuje »nevroplastično prepisovanje teh
spominov«. Sveto pismo temu pravi »prenovitev uma«.
Rimljanom 12:2: »2 In nikar se ne prilagajajte temu svetu,
ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali,
kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.«
Efežanom 4:23: »Da se prenovite v duhu svojega uma . . .«
Bog je ustvaril naše možgane na tak način, da imamo
izjemno sposobnost obnavljanja svojega uma. Ko se odločiš, da se boš soočil s
svojimi starimi, strupenimi vzorci razmišljanja in prepoznal, kako vplivajo na
tvoje življenje, se te strupene misli iz podzavesti premaknejo v tvojo zavest.
V tem trenutku vstopijo v t. i. labilno stanje, kar pomeni, da postanejo
nestabilne in jih je mogoče spremeniti.¹⁰ To pomeni, da lahko medtem, ko je
misel v tvoji zavesti, nekaj storiš z njo: lahko jo preoblikuješ in spremeniš
ali pa ohraniš in s tem okrepiš.¹¹ Z drugimi besedami, ta spomin (ne glede na
to, ali je zdrav ali strupen) bo bodisi spremenjen bodisi okrepljen. Nobena
misel ne ostane nevtralna.¹⁰
Ko misel vstopi v tvojo zavest, postane nestabilna in se
spremeni bodisi v pozitivno bodisi negativno smer, nikoli pa ne ostane enaka.
Tudi če vsebine misli ne spremeniš, nastanejo nove beljakovine (sinteza
beljakovin), ki to misel okrepijo. Strupena misel se lahko poslabša ali pa
dobra misel okrepi.
Ko se odločiš, da boš opustil te strupene miselne navade in
svoj um prenovil z Božjo Besedo, se nekatere veje na živčnih povezavah
odstranijo, nastanejo nove, moč povezav se spremeni in spomini se povežejo z
drugimi mislimi.¹² Tvoji možgani imajo
neverjetno sposobnost, da se spreminjajo, preoblikujejo, rastejo in zdravijo!
Dobesedno lahko preoblikuješ spomine v svojih možganih s tem, da spremeniš
svoje razmišljanje. Naši možgani so res izjemni – lahko jih preoblikujemo in
prenovimo.¹³ Vse je pod tvojim nadzorom.
Kot sem že prej razložila,
tvoje misli ne preoblikujejo le spominov v možganih, temveč tudi tvoje gene.
Svoje možgane lahko po lastni volji spreminjaš in razvijaš s pravilnim
razmišljanjem, vse do ravni DNK v tvojih genih. To je resnično osupljivo. Na izjemen
način potrjuje resnico iz Svetega pisma: »Kakor človek misli v svojem srcu,
takšen je« (Pregovori 23:7).
S pomočjo Svetega Duha lahko prenoviš svoj um in prelomiš
verige, ki so omejevale tvoj razvoj v zmagovitega človeka, kakršnega te je Bog
ustvaril, da boš postal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar