Evangelizacija - KAJ PRAVI SVETO PISMO O EVANGELIZACIJI

 

EVANGELIZACIJA

 

 

 

 

Obstaja veliko ljudi, ki imajo željo, da bi oznanjali evangelij drugim ljudem, vendar ne vedo, kako bi to storili. Tako kot vsake druge stvari, se lahko naučimo tudi tega. Saj smo Jezusovi učenci in učenci se učijo.

 

Res je, da nekateri lažje najdejo stik z ljudmi kot drugi in da nekateri lažje temo preusmerijo na Boga, vendar se da veliko stvari naučiti. Tudi tisti, katerim je to lažje, se morajo učijo.

 

Ne smemo pozabiti, da pri tem ne gre za našo lastno sposobnost, ampak za sposobnost Svetega Duha – za delovanje in moč Svetega Duha. Celo apostol Pavel, katerega je Bog zelo uporabil na področju oznanjevanja evangelija, je v 1. pismu Korinčanom 2:1-4 rekel: »... nisem prišel zato, da bi vam z vzvišenostjo besede ali modrosti (s posebnimi govorniškimi, prepričevalnimi sposobnostmi) oznanjal Božjo skrivnost. Sklenil sem namreč, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega... Moja beseda in moje oznanilo nista bila v prepričevalnih besedah modrosti, temveč sta se izkazala Duh in moč...«

 

Bog gleda na našo pripravljenost!!!

 

Efežanom 6:14-15 »Stojte... z nogami obutimi v pripravljenost, da oznanjate evangelij miru.«

 

Če smo pripravljeni narediti, kar Bog želi in pričakuje od nas – da oznanimo odrešenje Jezusa Kristusa ljudem, ki ne vedo za rešitev, nam bo On dal sposobnost za to. On nas bo usposobil, če se Mu damo na razpolago. Ne pozabimo, gre za NJEGOVO SPOSOBNOST, za NJEGOVO MOČ V NAS! Zaupajmo Mu in ne dvomimo v Njegovo sposobnost ter v Njegovo moč! Računajmo na Njegovo delovanje, na njegovo pomoč pri oznanjevanju! Zanašajmo se na Njega! Če prepustimo v Njegove roke naš um, misli, telo, potem On govori skozi nas.

 

2. Kor 3:4 (EKU)  »Zaupanje, ki ga imamo po Kristusu v Boga, je takšno, da nismo sami od sebe zmožni, da bi se sami nase zanašali, ampak vse zmoremo v Bogu. On nas je usposobil za služabnike nove zaveze...«

 

Filipljanom 4:13 »Vse premorem v Njem, ki mi daje moč.«

 

2. Kor 5:19b-20a (EKU)  »... nam pa naložil, da oznanimo besedo sprave. V KRISTUSOVEM IMENU SMO TOREJ POSLANI, KAKOR ČE BI BOG OPOMINJAL PO NAS.«

 

 

Matej 28:19 »... Pojdite torej ...«

Marko 16:15 »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu!«

Luka 10:3 »Pojdite! Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove.«

Janez 17:18 »Kakor si mene poslal na svet, sem tudi jaz njih poslal v svet.«

 

Jezus nas je poslal! V Kristusovem imenu smo poslani - ne piše »bomo poslani«, ampak »smo poslani«.

 

Torej, Jezus nas je poslal, to je naša naloga in naša odgovornost. Kaj počnemo pa mi? Kolikokrat marsikdo izmed nas pravi, Gospod, tukaj sem, ampak pošlji koga drugega. Gospod, jaz nisem za to, naj gredo drugi, pošlji koga, ki bo oznanjal.

 

 

Praksa je pokazala, da je tiste, ki so pokazali Bogu svojo pripravljenost, Bog za to usposobil in uporabil, ne glede na to, če so bili prej sramežljivi, nekomunikativni ali zaprti vase.

 

Bog nam v svoji Besedi zagotavlja, da nam bo dal moč. Toda kdaj?

On sam nam na to vprašanje zelo jasno odgovarja v Apostolskih delih 1:8 »PREJELI BOSTE MOČ, KO BO SVETI DUH PRIŠEL NAD VAS, DA BOSTE MOJE PRIČE v Jeruzalemu... ter do skrajnih mej sveta.«

 

Bog nam je dal svojo moč v prvi vrsti z namenom, da bomo njegove priče oz. pričevalci odrešenja.

 

Janez 17:22 »Jaz sem jim dal veličastvo, ki si ga dal meni, da bi bili eno, kakor sva midva eno.«

 

Matej 28:19-20 Jezus je pristopil in jim spregovoril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej … In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«

 

Tu name Jezus zelo jasno govori, da je Njemu dana vsa oblast in v tej moči, s tem pooblastilom nas On pošilja oznanjat evangelij, ampak nas ne pošilja samih. On je z nami vse dni do konca sveta. Če bi šli sami, to pomeni, v svoji lastni moči, ne bi dosegli ničesar in bi nas “volkovi” raztrgali. Ampak On nam daje tako veličastno obljubo – “jaz sem z vami vse dni do konca sveta”. On je ves čas z nami po svojem Svetem Duhu, katerega nam je dal. Če se zavedamo, kdo je On in kaj pomeni, da je Sveti Duh v nas, da je Vsemogočni, Najvišji, Najmočnejši ves čas z nami, potem se več ne zanašamo na sebe, na svojo nemoč, ampak na Njegovo moč v nas.

 

Satan se zelo trudi, da bi vernikom zaslepil duhovne oči, da tega ne bi dojeli, da bi zadrževal Božje delovanje skozi nas, da si ne bi upali oznanjati in delati vsega, kar nam je Gospod naročil ter zato, da se Božje kraljestvo ne bi širilo tako, kot bi se lahko.

 

Kaj pomaga bogatemu človeku, če je bogat, če pa ne ve, da je bogat in živi v revščini?!

 

Sovražnik se veseli, če nas uspe zaslepiti in prepričati, da mi tega ne znamo, ne zmoremo, da nismo dovolj dobri...

Če razmišljamo tako, pomeni, da ne upoštevamo Božje besede, ampak  nasedamo pastem sovražnika in njegovega religioznega duha, ki nas poskuša ujeti v past.

 

Mi zmoremo v Jezusovi moči, ne v svoji!

 

V svoji pravičnosti ne moremo storiti ničesar, ampak Bog Oče gleda svoje otroke skozi daritev svojega ljubljenega Sina. Ker imamo oseben odnos z Jezusom in Mu svoje grehe priznavamo, so nam grehi odpuščeni, smo pravični, sveti. Tako nam pravi Božja beseda. Nismo pravični zaradi sebe, ampak zaradi Jezusa. Nismo sveti zaradi sebe, ampak zaradi Jezusa. Janez 17: 19 »... in zanje se posvečujem, da bi bili tudi oni posvečeni v resnici.«

 

Jezus je v Evangeliju po Luki 10:3 tudi rekel: »Pojdite! Pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove.«   Ali bi bilo to pošteno, ali bi bilo to pošteno sorazmerje, ali bi ljubeči Oče poslal svoje ljubljene otroke v ta kruti svet (med volkove), če nam ne bi dal svoje moči???

 

V Marku 16:15-18 je Jezus rekel svojim učencem: »Pojdite po vsem svetu in oznanjujte evangelij vsemu stvarstvu! ... Tiste pa, ki bodo verovali, bodo spremljala ta znamenja:

• v MOJEM IMENU bodo izganjali hude duhove,
• govorili nove jezike,
• z rokami prijemali kače in če bodo kaj strupenega izpili, jim ne bo škodovalo,
• na bolnike bodo polagali roke in bodo ozdraveli.

 

Oni pa so šli in povsod oznanjali in Gospod je z njimi sodeloval ter potrjeval z znamenji, ki so jih spremljala.«

 

Lahko se vprašamo, ali verujemo vsem Jezusovim besedam???

 

Luka 9,1-6

»         1. Poklical je k sebi dvanajstere

            2. ter jim dal moč in oblast nad vsemi demoni

            3. in (moč) za ozdravljanje bolezni.

  4. Poslal jih je oznanjat Božje kraljestvo

5. in ozdravljat bolnike...

 

»Razšli so se in hodili od vasi do vasi ter povsod oznanjali evangelij in ozdravljali.«

 

»Razšli so se « - Luka 9    Iz tega vidimo, da učenci niso bili ves čas pri Jezusu, niti niso bili ves čas skupaj. Vendar so se razšli in šli oznanjat . . . Iz tega se lahko naučimo, da ni dovolj, če samo molimo ali če smo samo v cerkvi, ampak je treba iti.

Matej 10:1 . . . .

Marko 6:12-13:

»In šli so ter oznanjali, naj se spreobrnejo.

Izgnali so tudi veliko demonov

in veliko bolnikov mazilili z oljem ter jih ozdravljali.«

 

V vseh evangelijih lahko vidimo, da gredo te tri stvari skupaj. To je delal Jezus in Njegovi učenci.

 

Jezus je svoje učence poklical k sebi in jim dal moč, oblast, pooblastilo. Zavedati se moramo, da je bilo to še pred Jezusovo zmago na križu in Njegovim vstajenjem ter pred izlitjem Svetega duha.

Po Jezusovi zmagi na križu, po Njegovem vstajenju in prihodu Svetega Duha – torej v Novi zavezi – pa dobimo moč, oblast in pooblastilo takrat, ko pride na nas Sveti Duh.

 

Če preučimo Jezusove obljube, kaj vse se bo zgodilo s prihodom Svetega Duha, lahko dojamemo, kaj pomeni biti Božji otrok, biti novo stvarstvo, v katerem je Sveti Duh.

 

Efežanom 1:18-19 »On naj razsvetli oči vašega srca, DA BI DOUMELI, v kakšno upanje vas je poklical, KAKO BOGATO JE VELIČASTVO NJEGOVE DEDIŠČINE, KI JO DAJE SVETIM, KAKŠNA NEZNANSKA MOČ, pač v skladu z njegovo brezmejno mogočnostjo, DOBIVAMO OD NJEGA MI, KI VERUJEMO...«

 

 

Nekaj praktičnih nasvetov

 

Ko ljudem pričujemo o Jezusu:

- ne pozabimo, da jim mi s tem služimo. Pazimo, da se pri pogovoru ne bomo obnašali vzvišeno, ponosno. Ljudje morajo čutiti, da jih spoštujemo. Ves čas se zavedajmo, da so to dragoceni ljudje, katere je ustvaril Bog, katere Bog ljubi in jih želi rešiti.

 

- O Jezusu pripovedujmo z navdušenjem. Če mi sami nismo prevzeti od Jezusa, Njegove ljubezni in daritve na križu, potem bo to ljudi težko pritegnilo.

Pri našem pripovedovanju naj bo Jezus v središču pozornosti. Ljudje naj opazijo, da je Jezus center našega življenja.

 

- Računajmo na nadnaravno delovanje Boga, ker 

 je tisto, kar je za nas nadnaravno, za Boga naravno.

  Naučimo se moliti za ljudi in VERUJMO, da se jih

  bo Bog nadnaravno dotaknil.

 

- Nikoli ne govorimo grdo o drugih ljudeh ali o

  drugih cerkvah! (Naša naloga je, da ljudi ljubimo, jih blagoslavljamo, jim oznanjamo in za njih molimo, ne pa da jih sodimo, kritiziramo ali presojamo, kdo bo rešen ali ne. Prepustimo to Bogu!).

 

- Nikoli se z njimi ne prepirajmo!

- Ljudje ne smejo dobiti občutka, da na njih

  pritiskamo.

- Poslušajmo jih! Ne skačimo jim v besedo. Prisluhnimo jim, kaj nam želijo povedati ali kaj nas želijo vprašati, ker bomo na ta način izvedeli, kakšno mišljenje imajo, kaj naj jim povemo, kaj naj poudarimo.

 

- Kljub temu, pa moramo voditi pogovor mi, če jim želimo povedat evangelij. Če nas sredi pogovora vprašajo kaj nepomembnega ali nekaj, kar bi se utegnilo razviti v brezkončno razpravo in bi nas to samo odpeljalo z  »glavne poti« proti cilju, jim lahko vljudno rečemo: »A ti (vam) lahko na to odgovorim kasneje? Me lahko spomniš na to kasneje?« To naredimo s tem namenom, da ne zaidemo z glavne teme in da jim lahko oznanimo pomembne in bistvene stvari do konca. Včasih ljudje na to kasneje pozabijo in se jim sploh več ne zdi pomembno, včasih pa se spomnijo in jim pač odgovorimo kasneje.

 

Pri oznanjanju evangelija je zelo pomembno, da se poskušamo postaviti v vlogo človeka, kateremu oznanjamo - da se spustimo na njegov nivo, da poskušamo razumeti, kako razmišlja. Na ta način bomo veliko boljše razložili evangelij.

 

Npr.: učitelj lahko zelo dobro obvlada snov, ki jo predava. Vendar če se ne zna spustiti na nivo učencev, ne bo znal snovi dobro razložiti in svojih učencev ne bo mogel naučiti tistega, kar jih želi naučiti, ker ga učenci ne bodo razumeli. Na ta način mu njegovo dobro poznavanje snovi ne koristi, če je ne zna na primeren način razložiti.

 

Včasih nam ljudje zastavljajo vprašanja, na katera ne vemo odgovorov. V takšnem primeru je pametno že med tem, ko nas ljudje sprašujejo, v mislih vprašati Svetega Duha, kaj naj odgovorimo. Če pa odgovor ne pride, lahko mirno rečemo, da pač ne vemo odgovorov na vsa vprašanja. Vse odgovore ima samo Bog. Lahko pa kasneje poskusimo najti odgovor v Svetem pismu ali se pozanimamo kje drugje. Tudi če ne najdemo odgovora, ni to nič sramotnega. Mi smo samo ljudje in nismo vse vedoči. Vse vedoč je samo Bog in v nebesih bomo dobili odgovore na vsa vprašanja.

 

Uporabljajmo razumljiv jezik. Ne uporabljajmo cerkvenega, religioznega besednjaka, ker nas ljudje ne bodo razumeli. Včasih smo kristjani tako navajeni na cerkveni besednjak, da sploh ne vemo, kako bi na drug način povedali isto stvar.

 

Ko ljudje prvič slišijo besede: zveličanje, maziljenje, jagnje Božje, jagnjetova kri, tajna klet, spreobrniti se, roditi se na novo, sprejeti Jezusa, milost, greh, molitev . . . , ne razumejo njihovega pomena. Če ga pa že razumejo, imajo pogosto napačne predstave o tem, kaj to je (npr. milost, greh, molitev...)

 

Te stvari moramo ljudem najprej razložiti, kaj pomenijo. Npr., kaj pomeni » »sprejeti Jezusa,« »spreobrniti se« . . .  Kako naj oni to vedo, če pa tega niso nikoli slišali?

 

Npr. namesto molitev, lahko rečemo »pogovor z Bogom«.

Razložimo ljudem, kaj pomeni beseda »greh« - zadetek v prazno; vse, kar smo naredili narobe in tisto, kar bi morali narediti, pa nismo.

 

Pa tudi pri pogovoru z najstniki uporabljajmo drugačen besednjak kot v pogovoru s starejšo osebo. Bodimo fleksibilni, prilagodimo se situaciji. Tudi Jezus se je z ribiči pogovarjal o lovljenju rib, s Samarijanko, ki je prišla k vodnjaku po vodo . . . .

 

Dejstvo je, da ta trenutek niso vsi ljudje pripravljeni poslušati evangelija in sprejeti Jezusa. Prav tako pa je dejstvo tudi to, da obstajajo ljudje, ki bi se zdaj takoj spreobrnili, če bi jim kdo povedal evangelij. Naša naloga je, da te ljudi poiščemo.

 

V vsakem neverniku moramo videti potencialnega vernika.

 

Izkoristimo vsako priložnost. Vsepovsod okoli nas so ljudje, ki nimajo smisla življenja, ki nimajo notranjega miru in je v njih velika praznina . . .  Več ko bomo oznanjali, večja možnost je, da pridobimo ljudi za Kristusa. Več ko bomo molili za ozdravljenja ljudi, večja možnost je, da bodo ljudje ozdravljeni.

 

Naša naloga je, da oznanjamo in v veri pričakujemo, da se bodo ti ljudje spreobrnili ter da za njih molimo. Ni pa naša naloga, da ljudi spreobračamo. To dela Sveti Duh. Ni naša odgovornost, ali se bodo ti ljudje spreobrnili ali ne. Seveda si tega želimo in prav je tako. Vendar, če se ne spreobrnejo, to ni naša stvar. Marsikdo misli, da če se ljudje, katerim oznanja, ne spreobrnejo, da gre pri tem za njegovo lastno nesposobnost. Če mislimo tako, potem to pomeni, da se zanašamo na svojo lastno sposobnost

 

 

Ljudje radi poslušajo zgodbe.

 

Pripovedujmo jim zgodbe iz Svetega pisma. (Npr. zgodbo o izgubljenem sinu lahko uporabimo za evangelizacijo.) Parafrazirajmo jih, povejmo jih v razumljivem, sodobnem jeziku. Naučimo se tega. Vadimo. Pripravimo se na to. Tako kot se lahko naučimo česa drugega oz. tako kot se pripravimo na kaj v šoli ali službi, tako se lahko naučimo in pripravimo na to.

 

Zelo močan vtis na ljudi naredi naše pričevanje. Za naše pričevanje nihče ne more oporekati, da to ni res, ker so to dejstva, katera smo doživeli.

 

Ni slučajno, da je pričevanje apostola Pavla v Apostolskih delih zapisano kar štiri-krat.

 

Povejmo ljudem, kako smo se spreobrnili. Pripovedujmo jim tudi druga pričevanja, kaj je Bog storil v naših življenji. Povejmo jim na primer, ko smo bili v kakšni stiski, kako je Bog posredoval, kako je uslišal našo molitev, kako nas je potolažil, okrepil, kaj smo se naučili iz tega... Povejmo jim, da ima Bog izhod iz vsake situacije, da Njemu ni nič pretežko. On najde pot tudi takrat, ko zgleda, da je ni. Če nas je Bog ozdravil, jim to povejmo. Lahko jim pripovedujemo tudi pričevanja drugih ljudi.

 

Matej 28:19-20 “Jezus je pristopil in jim spregovoril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.”

 

»naredite učence«: Učenci so tisti, ki se učijo in napredujejo.

Učence moramo:

-   pridobiti  (»narediti«);

-          obdržati (za njih skrbeti, se z njimi ukvarjati, moliti za njih in z njimi . . . );

-          jih usposobiti, da bodo oni pridobivali nove učence.

 

Po spreobrnjenju pridejo preizkušnje, napadi iz pekla, duhovna bitka, duhovna vojna.

 

Izidi oz. rezultati vojne so naslednji:

 

-          mrtvi (tisti, ki odpadejo od Boga),

-          ranjeni (Nekateri ostanejo celo do smrti duhovni invalidi. Zato je nujno potrebno, da duhovnim »novorojenčkom« stojimo ob strani, jih spodbujamo, tolažimo, jih učimo, kako naj se borijo proti silam teme...)

-          nepoškodovani (To so tisti, na katere napadi nimajo tako velikega vpliva in se sami borijo, vztrajajo in ne dovolijo ničemur in nikomur, da bi jih karkoli odvrnilo od Boga. Vendar je takšnih ljudi malo.)

 

 

NEKAJ NAČINOV EVANGELIZACIJE:

 

 

Vsak dan zjutraj prosimo Boga, naj nas v tem dnevu vodi, naj On vodi, s kom se naj v tem dnevu srečamo, kje in kaj naj se pogovarjamo. Kamorkoli gremo, ga prosimo, naj gre On pred nami.

1. Najbolj učinkovit način je osebna evangelizacija. Osebno lahko

evangeliziramo svojim sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, sošolcem, bivšim sošolcem, sosedom, znancem in neznancem. 

Gradimo odnose z ljudmi.

Iščimo priložnosti, da spoznamo nove ljudi.

Hodimo naokoli z odprtimi očmi, da bomo videli in izkoristili priložnosti, da ljudem povemo veselo vest o Jezusu. Kjerkoli imamo oseben stik s komerkoli, je to lahko priložnost za oznanjevanje.

 

2. Lahko pa uporabimo tudi druge načine, da evangeliziramo osebno –

lahko na druge načine pridemo do ljudi, da jim potem oznanjamo osebno! Npr. ankete, ulične evangelizacije, krščanski koncerti ali druge prireditve, open-air kino . . .

 

3. Do ljudi, katerim bomo oznanili evangelij, lahko pridemo tudi tako, da

jim naredimo kakšno uslugo, da smo do njih prijazni, pozorni – na ta način odpiramo vrata za evangelij.

 

4. Lahko jih obiščemo, ko so bolni.
5. Lahko gremo z njimi na sprehod ali izlet.

 

6. Lahko jim za rojstni dan poklonimo kakšno krščansko knjigo,

 

7. krščanski CD ali DVD.

 

8. Lahko ljudi povabimo na kavico, sok, pecivo, na ogled krščanskega filma v kinu ali na domu.

 

9. Lahko povabimo v stanovanje akviziterje, ki od vrat do vrat prodajajo

knjige ali kaj drugega. Lahko jim kaj postrežemo in jim oznanimo evangelij in podarimo Sveto pismo ali kakšno drugo krščansko knjigo.

 

10. Lahko ustavimo avtoštoparju (vendar bodimo pri tem previdni in

presodimo, koga lahko spustimo v avto) in v avtomobilu pogovor navežemo na Boga. Ena ideja: Lahko v avtomobilu poslušamo krščansko glasbo ali kakšno dobro evangelizacijsko pridigo in že na ta način človek sliši evangelij.

 

11. Lahko v čakalnici pri zdravniku ali zobozdravniku »pozabimo« kakšen

krščanski traktat ali kakšno evangelizacijsko knjižico. To lahko »pozabimo« še na kakšnem drugem primernem mestu.

 

12. Če je npr. v kakšni trgovini prodajalka zelo prijazna do nas, ji lahko

rečemo: Ker ste pa tako prijazna, vam pa nekaj podarjam (lahko ji damo Sveto pismo Nove zaveze ali kakšno drugo primerno evangelizacijsko literaturo.

 

13. Lahko uslužbencu na cestninski postaji podarimo literaturo, se

nasmehnemo in jim zaželimo lep dan.

 

14. Če vidimo kakšno žalostno osebo, ji lahko »nežno« pristopimo in

previdno začnemo pogovor ter jo potolažimo z Božjo Besedo. Vedno prosimo Svetega Duha, naj nam polaga v usta tisto, kar morajo ljudje slišati.

15. Lahko evangeliziramo preko interneta, preko spletnih strani.

 

16. Cerkev lahko organizira piknik, skupen izlet ali skupno letovanje,

kamor se lahko povabi tudi nevernike in je tam priložnost, da jim oznanimo evangelij.

 

17. Cerkev lahko organizira krščanske koncerte, predavanja o kakšnih

aktualnih temah ali kakšne druge prireditve.

 

18. Lahko se organizirajo jezikovni tečaji, kjer se ob učenju tujega jezika v

tujem jeziku učimo tudi svetopisemskih resnic ali zgodb.

 

19. Lahko cerkev organizira skupno rekreacijo, kar je zelo koristno za

fizično zdravje in sprostitev, za medsebojne odnose vernikov, hkrati pa se lahko povabi tudi nevernike, s katerimi se spoprijateljimo in jim oznanimo evangelij.

 

20. Ljudi, ki imajo težave v zakonu, lahko usmerimo h krščanskim

svetovalcem za pare. Tam bodo slišali nasvete iz Božje besede in obstaja veliko možnosti, da bo te ljudi začel zanimat Bog in da se bodo spreobrnili.

 

21. Odvisnike od drog lahko usmerimo v kakšno dobro krščansko komuno

za odvajanje od drog, kot na primer Teen Challenge, Reto, Remar ... Tam se preučuje Sveto pismo, veliko odvisnikov je osvobojenih in preda svoje življenje Jezusu.