~ RESNIČNA ZGODBA ~
Vsako nedeljo popoldne, po
jutranjem bogoslužju v njihovi cerkvi, sta pastor in njegov enajstletni sin
odšla v njihovo mesto in delila evangelijske traktate. To posebno nedeljsko
popoldne, ko je prišel čas, da gresta pastor in njegov sin s svojimi traktati
na ulice, je bilo zunaj zelo mrzlo in deževalo je. Fant se je oblekel v svoja
najtoplejša in najbolj nepremočljiva oblačila in rekel --- »V redu, očka,
pripravljen sem.«
Njegov oče, pastor je vprašal ---
»Pripravljen na kaj?«
»Oče, čas je, da skupaj zbereva
najine traktate in greva ven. Oče odgovori: »Sin, zunaj je zelo mrzlo in
dežuje.« Deček očeta presenečeno pogleda in ga vpraša: »Ampak očka, ali ljudje,
če dežuje, ne gredo v pekel?«
Oče odgovori: »Sin, v tem vremenu
ne grem ven.«
Deček malodušno vpraša: »Oči, ali
lahko grem? Prosim?«
Njegov oče je za trenutek
okleval, nato pa rekel: »Sin, lahko greš. Tukaj so traktati; bodi previden,
sin.«
»Hvala očka!!!« In z vsem tem je
odšel na dež.
Ta enajstletni deček je hodil po
ulicah mesta in vsakomur, ki ga je srečal, delil evangelijski traktat. Po dveh
urah hoje v dežju je bil ves premočen, in do kosti premražen, moker do zadnjega
kotička telesa. Ustavil se je na vogalu in iskal nekoga, ki bi mu dal traktat,
toda ulice so bile popolnoma prazne.
Nato se je obrnil proti prvemu
domu, ki ga je zagledal, se povzpel po pločniku do vhodnih vrat in pozvonil.
Pozvonil je, a se nihče ni oglasil. Pozvonil je znova in znova, a se še vedno
nihče ni oglasil. Čakal je, a še vedno brez odgovora. Končno se je ta enajstletni
Božji vojak obrnil, da bi odšel, a ga je nekaj ustavilo. Spet se je obrnil k
vratom in pozvonil ter s pestjo močno potrkal na vrata. Čakal je, in nekaj ga
je držalo na sprednji verandi. Ponovno je pozvonil in tokrat so se vrata počasi
odprla.
Na vratih je stala zelo žalostna
starejša gospa. Nežno je vprašala: »Kaj lahko storim zate sin?« S sijočimi očmi
in nasmehom, ki je osvetlil njegov svet, je ta mali deček rekel: »Gospa,
oprostite, če sem vas zmotil, ampak želim vam samo povedati, da VAS JEZUS ZARES
LJUBI, in prišel sem vam dati moj zadnji evangeljski traktat, ki vam bo povedal
vse o JEZUSU in njegovi veliki LJUBEZNI.« Nato ji je izročil svoj zadnji
traktat in se obrnil, da bi odšel.
Poklicala ga je, ko je že odhajal.
»Hvala ti, sin! Bog naj te blagoslovi!«
Naslednjo nedeljo zjutraj je bil
v cerkvi pastor, oče tega sina za prižnico. Ko se je služba začela, je vprašal:
»Ali ima kdo pričevanje, ali želi kaj podeliti z nami?« V zadnji vrsti cerkve se
je počasi dvignila starejša gospa.
Ko je začela govoriti, je z
njenega obraza prišel veličasten sijaj, ko je rekla: »Nihče v tej cerkvi me ne
pozna. Nikoli prej nisem bila tukaj. Vidite, pred to nedeljo nisem bila
kristjanka. Moj mož je umrl pred časom in me pustil čisto samo na tem svetu.
Prejšnjo nedeljo, ki je bila posebej
mrzla in deževna, mi je bilo še toliko bolj težko pri srcu, ko se mi je zdelo,
da sem prišla do konca moči, ko se mi je zdelo, da nimam več ne upanja ne volje
živeti. Zato sem vzela vrv in stol ter se po stopnišču povzpela na podstrešje
svojega doma. Vrv sem varno pritrdil na špirovec na strehi, nato pa sem medtem,
ko sem stala na stolu, pritrdila drugi konec vrvi okoli svojega vratu.
Ko sem stala na tem stolu, tako
osamljena in zlomljenega srca, sem hotela skočiti s stola, ko me je nenadoma
prestrašilo glasno zvonjenje pri vratih v spodnjem nadstropju. Mislila sem si: »Počakala
bom minuto in kdorkoli že je, bo odšel.«
Čakala sem in čakala, a zvonjenje
na vratih je postalo vse glasnejše in vztrajnejše, nato pa je oseba, ki je
zvonila, začela glasno trkati. Spet sem si rekla: »Kdo neki bi to lahko bil?!
Nihče nikoli ni zvonil na moj zvonec ali da bi me prišel pogledat.«
Razrahljala sem vrv z vratu,
stopila iz stola in se odpravila proti vhodnim vratom, kjer je zvonec zvonil
vse glasneje.
Ko sem odprla vrata in videla kdo
stoji pred vrati, sem komaj verjela svojim očem, kajti na moji verandi je bil
najbolj sijoč in angelski deček, kar sem jih kdaj videla v življenju. Njegov
NASMEH, oh, nikoli ti ga ne bi mogla opisati!! In besede, ki so prišle iz
njegovih ust, so povzročile, da je moje srce, ki je bilo že dolgo mrtvo,
SKOČILO V ŽIVLJENJE, ko je vzkliknil z angelskim glasom:
»Gospa, samo povedati sem vam
prišel, da vas IMA JEZUS RES RAD.« Nato mi je dal ta evangeljski traktat, ki ga
zdaj držim v roki. Ko je deček izginil nazaj v mraz in dež, sem zaprla vrata,
se usedla za mizo in počasi prebral vsako besedo tega evangelijskega traktata.
Nato sem odšla na podstrešje po
vrv in stol. Nisem ju več potrebovala. Vidite, zdaj sem KRALJEV srečen otrok in
ker je bil naslov vaše cerkve na hrbtni strani tega evangelijskega traktata,
sem prišla sem, da bi osebno rekla HVALA BOŽJEMU ANGELU, KI JE PRIŠEL OB PRAVEM
ČASU S TEM TRAKTATOM REŠIL MOJO DUŠO VEČNOSTI V PEKLU.
V cerkvi ni bilo oči, ki bi
ostale suhe, in ko so vzkliki hvalo in čast KRALJU je odmevalo do samih
špirovcev zgradbe. Pastor, oče tega dečka, se je spustil s prižnice do sprednje
klopi, kjer je sedel njegov sin. Vzel da je v naročje in neustavljivo hlipal.
Verjetno nobena cerkev ni doživela bolj veličastnega trenutka.
In verjetno to vesolje še nikoli
ni videlo očeta, ki bi bil bolj poln ljubezni in spoštovanja do svojega sina,
RAZEN ENEGA. Ta OČE je svojemu Sinu tudi dovolil, da je odšel v hladen in temen
svet, da bi dal življenje za grešnike, kakor sva jaz ali ti. Po vsem tem je Svojega
Sina sprejel nazaj v Nebo, z neizrekljivim veseljem, in ko so vsa nebesa
vzklikala hvalnice in častila KRALJA KRALJEV, je OČE SVOJEGA LJUBLJENEGA SINA
posedel na prestol: »Nad vsakršno vladarstvo in
oblast, nad vsakršno silo in gospostvo ter nad vsakršno ime, ki se ne imenuje
samo na tem svetu, temveč tudi v prihodnjem.« (Efežanom 1:21).
Morda to bere NEKDO, ki v svoji
duši prav tako preživlja temno, hladno, osamljeno obdobje. Morda ste celo
kristjan, saj nismo brez težav. MOGOČE KRALJA še ne poznate. Ne glede na primer
in v kakršni koli težavi ali situaciji, v kateri se znajdete, in ne glede na
to, kako TEMNO se zdi, želim, da veste, da sem vam samo prišel povedati, da TE
JEZUS ZARES LJUBI.
~ Naj bodo nocoj V TEBI Ljubezen,
Milost in Usmiljenje Gospoda Jezusa Kristusa!
https://hwflc.org/storytestimony-page.html
Ni komentarjev:
Objavite komentar