Sveto pismo - Evangelij po Janezu - KDO JE JEZUS?

 

K D O   J E   J E Z U S ?

Evangelij po Janezu 1; 1,3,4,5,10,11,12,13,14,17,18

1 V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.

3 Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo.

4 V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi.

5 In luč sveti v temi, a tema je ni sprejela.

10 Beseda je bila na svetu in svet je po njej nastal, a svet je ni spoznal.

11 V svojo lastnino je prišla, toda njeni je niso sprejeli.

12 Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime

13 in se niso rodili iz krvi ne iz volje mesa ne iz volje moža, ampak iz Boga.

14 In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice.

17 Postava je bila namreč dana po Mojzesu, milost in resnica pa je prišla po Jezusu Kristusu.

18 Boga ni nikoli nihče videl; edinorojeni Bog, ki biva v Očetovem naročju, on je razložil.

 

Evangelij po Janezu 1;29,32,33,34

 

29 Naslednji dan je zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, in je rekel: »Glejte, Božje Jagnje, ki odvzema greh sveta.

32 In Janez je izpričal: »Videl sem Duha, ki se je spuščal z neba kakor golob in ostal nad njim.

33 In jaz ga nisem poznal; tisti, ki me je poslal krščevat v vodi, mi je rekel: ›Na kogar boš videl prihajati Duha in ostati nad njim, tisti krščuje v Svetem Duhu.‹

34 In videl sem in pričujem, da je ta Božji Sin.«

 

Evangelij po Janezu 2;1,11,12

 

5 Njegova mati je rekla strežnikom: »Kar koli vam reče, storite.«

11 Tako je Jezus v galilejski Kani naredil prvo od znamenj in razodel svoje veličastvo in njegovi učenci so verovali vanj.

12 Potem je šel dol v Kafarnáum in z njim njegova mati, njegovi bratje in njegovi učenci; in tam so ostali nekaj dni.

 

Evangelij po Janezu 2;13,19-22

19 Jezus jim je odgovoril in rekel: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil.«

20 Judje so tedaj rekli: »Šestinštirideset let so zidali ta tempelj, ti pa ga boš postavil v treh dneh?«

21 On pa je govoril o templju svojega telesa.

22 Ko je bil obujen od mrtvih, so se njegovi učenci spomnili, da je govoril o tem, in verovali so Pismu in besedi, ki jo je rekel Jezus.

 

Evangelij po Janezu 2,23-25

23 Ko je bil med praznikom pashe v Jeruzalemu, so mnogi začeli verovati v njegovo ime, ker so videli znamenja, ki jih je delal.

24 Jezus pa se jim ni zaupal, ker je vse poznal

25 in ker ni bilo treba, da bi mu kdo pričeval o človeku; sam je namreč vedel, kaj je v človeku.

 

Evangelij po Janezu 3,1-21

1 Med farizeji pa je bil človek, ki mu je bilo ime Nikodém; bil je prvak med Judi.

2 Ponoči je prišel k Jezusu in mu rekel: »Rabi, vemo, da si prišel od Boga kot učitelj; kajti nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti delaš, če ni Bog z njim.«

3 Jezus je odgovoril in mu rekel: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi od zgoraj, ne more videti Božjega kraljestva.«

4 Nikodém mu je dejal: »Kako se more človek roditi, če je star? Mar more drugič v telo svoje matere in se roditi?«

5 Jezus mu je odgovoril: »Resnično, resnično, povem ti: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo.

6 Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh.

7 Ne čudi se, da sem ti rekel: Morate se roditi od zgoraj.

8 Veter veje, koder hoče, njegov glas slišiš, pa ne veš, od kod prihaja in kam gre. Tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha.«

9 Nikodém je odgovoril in mu rekel: »Kako se more to zgoditi?«

10 Jezus mu je odvrnil: »Ti si učitelj v Izraelu in tega ne veš?

11 Resnično, resnično, povem ti: Govorimo o tem, kar vemo, in pričujemo o tem, kar smo videli, toda našega pričevanja ne sprejemate.

12 Če ne verjamete, kar sem vam govoril o zemeljskih stvareh, kako boste verjeli, če vam bom govoril o nebeških?

13 Nihče ni šel v nebesa, razen tistega, ki je prišel iz nebes, Sina človekovega.

14 In kakor je Mojzes povzdignil kačo v puščavi, tako mora biti povzdignjen Sin človekov,

15 da bi vsak, ki veruje, imel v njem večno življenje.

16 Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina,

   da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.

17 Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil.

18 Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina.

19 Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temo kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna.

 20 Kdor namreč dela húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi pokazala njegova dela.

21 Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se razkrije, da so njegova dela narejena v Bogu.«

 

Evangelij po Janezu 3,30

 

30 On mora rasti, jaz pa se manjšati.«

 

Evangelij po Janezu 3,31-36

31 »Kdor prihaja od zgoraj, je nad vsem; kdor pa je z zemlje, je zemeljski in govori zemeljsko. Kdor prihaja iz nebes, je nad vsem, in pričuje o tem,

32 kar je videl in slišal, vendar nihče ne sprejema njegovega pričevanja.

33 Kdor pa je sprejel njegovo pričevanje, je s pečatom potrdil, da je Bog resničen.

34 Kogar je namreč poslal Bog, govori Božje besede, kajti on ne daje Duha na mero.

35 Oče ljubi Sina in mu je vse dal v roko.

36 Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa ne veruje v Sina, ne bo videl življenja, ampak ostane nad njim Božja jeza.«

 

Evangelij po Janezu 4,1-42

5 Prišel je torej v samarijsko mesto, imenovano Sihár, blizu posesti, ki jo je Jakob dal svojemu sinu Jožefu.

6 Tam je bil Jakobov studenec. Jezus je bil utrujen od poti in je kar sédel k studencu. Bilo je okrog šeste ure.

7 Tedaj je prišla neka žena iz Samarije, da bi zajela vode. Jezus ji je rekel: »Daj mi piti!«

9 Samarijanka mu je torej rekla: »Kako vendar ti, ki si Jud, prosiš mene, Samarijanko, naj ti dam piti?« (Judje namreč nočejo imeti stika s Samarijani.)

10 Jezus ji je odgovoril in rekel: »Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi: ›Daj mi piti,‹ bi ga ti prosila in dal bi ti žive vode.«

11 Žena mu je rekla: »Gospod, nimaš s čim zajeti in vodnjak je globok. Od kod imaš torej živo vodo?

13 Jezus je odvrnil in ji rekel: »Vsak, kdor pije od te vode, bo spet žejen.

14 Kdor pa bo pil od vode, ki mu jo bom jaz dal, ne bo nikoli žejen, ampak bo voda, katero mu bom dal, postala v njem izvir vode, ki teče v večno življenje.«

15 Žena mu je rekla: »Gospod, daj mi te vode, da ne bom žejna in ne bom hodila sem zajemat.«

16 Rekel ji je: »Pojdi in pokliči svojega moža in pridi sem!«

17 Žena je odgovorila in mu rekla: »Nimam moža.« Jezus ji je rekel: »Dobro si rekla: ›Nimam moža‹;

18 kajti pet mož si imela in ta, ki ga imaš zdaj, ni tvoj mož. To si prav povedala.«

19 Žena mu je dejala: »Gospod, vidim, da si prerok.

22 Vi častite, česar ne poznate, mi pa častimo, kar poznamo, kajti odrešenje je od Judov.

23 Pride pa ura in je že zdaj, ko bodo pravi častilci častili Očeta v duhu in resnici. Prav takih častilcev si namreč želi Oče.

24 Bog je duh, in kateri ga častijo, ga morajo častiti v duhu in resnici.«

25 Žena mu je dejala: »Vem, da pride Mesija (kar pomeni Maziljenec). Ko pride, nam bo vse oznanil.«

26 Jezus ji je rekel: »Jaz sem, ki govorim s teboj.«

28 Tedaj je žena odložila vrč, odšla v mesto in pripovedovala ljudem:

29 »Pridite in poglejte človeka, ki mi je povedal vse, kar sem storila. Kaj, če je on Mesija?«

30 Odšli so iz mesta in se napotili k njemu.

32 On pa jim je rekel: »Jaz imam za jed hrano, ki je vi ne poznate.«

34 Jezus jim je rekel: »Moja hrana je, da uresničim voljo tistega, ki me je poslal, in dokončam njegovo delo.

35 Ali ne pravite vi: ›Še štiri mesece in žetev bo tu.‹ Glejte, jaz pa vam pravim: Povzdignite oči in poglejte polja, da so bela za žetev.

38 Poslal sem vas, da boste poželi, za kar se niste trudili. Drugi so se trudili, vi pa ste vstopili v njihov trud.«

39 Veliko Samarijanov iz tistega mesta je začelo verovati vanj zaradi ženinih besed:

   »Vse mi je povedal, kar sem storila.«

41 Zaradi njegove besede jih je še veliko več začelo verovati.

 42 Ženi pa so govorili: »Ne verjamemo več zaradi tvojega pripovedovanja, kajti sami smo slišali in vemo, da je on resnično odrešenik sveta.«

 

Evangelij po Janezu 4;53,54

53 Oče je spoznal, da se je to zgodilo tisto uro, ko mu je Jezus rekel: »Tvoj sin živi.« In začel je verovati sam in vsi njegovi domači.

54 To pa je bilo že drugo znamenje, ki ga je storil Jezus, odkar je iz Judeje prišel v Galilejo.

 

Evangelij po Janezu 5,1-18

1 Potem je bil judovski praznik in Jezus je šel v Jeruzalem.

2 V Jeruzalemu je pri Ovčjih vratih kopel, ki se po hebrejsko imenuje Betésda in ima pet pokritih stebrišč.

3 V njih je ležalo veliko bolnikov: slepih, hromih in sušičnih. Čakali so na valovanje vode,

4 kajti od časa do časa je prihajal v kopel Gospodov angel in vzburkal vodo. Kdor je po vzburkanju vode prvi vstopil vanjo, je ozdravel, najsi je imel katero koli bolezen.

5 Med njimi je bil tudi človek, ki je bil bolan osemintrideset let.

6 Jezus ga je videl, kako leži tam, in ker je vedel, da je že dolgo bolan, mu je rekel: »Bi rad ozdravel?«

7 Bolnik mu je odgovoril: »Gospod, nimam človeka, ki bi me dal v kopel, kadar se voda vzburka. Medtem ko grem tja, se spusti pred menoj kdo drug.«

8 Jezus mu je rekel: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi!«

9 In mož je takoj ozdravel. Vzel je posteljo in hodil. Tisti dan pa je bila sobota.

10 Zato so Judje govorili ozdravljenemu: »Sobota je. Ne smeš prenašati postelje!«

11 On pa jim je odgovoril: »Tisti, ki me je ozdravil, mi je rekel: ›Vzemi svojo posteljo in hôdi!‹«

12 Vprašali so ga: »Kdo je tisti človek, ki ti je rekel: ›Vzemi jo in hôdi!‹«

13 Ozdravljeni pa ni vedel, kdo je tisti; Jezus se je namreč umaknil, ker je bila tam množica.

14 Pozneje ga je Jezus srečal v templju in mu rekel: »Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!«

15 Mož je odšel in sporočil Judom, da je Jezus tisti, ki ga je ozdravil.

16 Zaradi tega so Judje preganjali Jezusa, ker je takšne reči delal na soboto.

17 Jezus pa jim je odvrnil: »Moj Oče dela do zdaj in tudi jaz delam.«

18 Zato so si Judje še bolj prizadevali, da bi ga umorili, ker ni samo kršil soboto, ampak je tudi Boga imenoval za svojega Očeta in se tako delal enakega Bogu.

 

Evangelij po Janezu 5,19-30

Oblast Božjega Sina

19 Jezus jim je tedaj odvrnil in jim govoril: »Resnično, resnično, povem vam: Sin ne more delati ničesar sam od sebe, ampak le to, kar vidi, da dela Oče; kar namreč dela on, dela enako tudi Sin.

20 Kajti Oče ima Sina rad in mu pokaže vse, kar dela sam, in še večja dela od teh mu bo pokazal, tako da se boste čudili.

21 Kakor namreč Oče obuja mrtve in jim daje življenje, tako tudi Sin daje življenje, komur hoče.

22 Kajti Oče nikogar ne sodi, ampak je dal vso sodbo Sinu,

23 da bi vsi častili Sina, kakor častijo Očeta. Kdor ne časti Sina, tudi ne časti Očeta, ki ga je poslal.

24 Resnično, resnično, povem vam: Kdor posluša mojo besedo in veruje njemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride v obsodbo, temveč je prestopil iz smrti v življenje.

     25 Resnično, resnično, povem vam: Pride ura in je že zdaj, ko bodo mrtvi slišali glas Božjega Sina, in kateri ga bodo slišali, bodo živeli.

     26 Kakor ima namreč Oče življenje v sebi, tako je dal tudi Sinu, da ima življenje v sebi.

     27 Oblast mu je dal, da sodi, ker je Sin človekov.

28 Ne čudite se temu, kajti pride ura, v kateri bodo vsi, ki so v grobovih, slišali njegov glas.

29 In tisti, ki so delali dobro, bodo odšli v vstajenje življenja, tisti pa, ki so delali húdo, v vstajenje obsodbe.

30 Jaz sam od sebe ne morem ničesar storiti: kakor slišim, sodim, in moja sodba je pravična, ker ne iščem svoje volje, ampak voljo tistega, ki me je poslal.«

Evangelij po Janezu 5,31-47

Pričevanje za Jezusa

36 Jaz imam pričevanje, ki je večje kakor Janezovo: dela namreč, ki mi jih je dal moj Oče, da jih izvršim, prav ta dela, ki jih opravljam, pričajo o meni, da me je poslal Oče.

37 In tudi Oče, ki me je poslal, on je pričeval o meni: vendar vi niste nikoli slišali njegovega glasu ne videli njegovega lika.

38 In tudi nimate njegove besede, ki bi ostajala v vas, ker ne verujete tistemu, ki ga je on poslal.

39 Preiskujete Pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, a prav ta pričujejo o meni.

40 Toda vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje.

43 Prišel sem v imenu svojega Očeta in me ne sprejmete. Če pride kdo drug v svojem imenu, ga boste sprejeli.

 

Evangelij po Janezu 6,22-59

Jezus je kruh življenja

26 Jezus jim je odgovoril in rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ne iščete me zato, ker ste videli znamenja, ampak ker ste jedli kruh in se nasitili.

27 Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov; nanj je namreč vtisnil pečat Oče, Bog.«

28 Tedaj so mu rekli: »Kaj naj storimo, da bomo delali Božja dela?«

29 Jezus je odgovoril in jim dejal: »Božje delo je to, da verujete v tistega, ki ga je on poslal.«

32 Jezus jim je dejal: »Resnično, resnično, povem vam: Ni vam Mojzes dal kruha iz nebes, ampak moj Oče vam daje resnični kruh iz nebes.

33 Božji kruh je namreč tisti, ki prihaja iz nebes in daje svetu življenje.«

35 Jezus jim je dejal: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.

36 Toda rekel sem vam, da ste me celo videli, in vendar ne verujete.

37 Vse, kar mi da Oče, bo prišlo k meni; in kdor pride k meni, ga nikoli ne bom zavrgel,

39 Volja tistega, ki me je poslal, pa je, da ne izgubim nič od tega, kar mi je dal, marveč vse to obudim poslednji dan.

40 Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.«

44 Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal, in jaz ga bom obudil poslednji dan.

45 Pri prerokih je zapisano: Vsi se bodo dali poučiti Bogu. Vsak, kdor posluša Očeta in se mu da poučiti, pride k meni.

46 Ne rečem, da bi bil kdo videl Očeta: samo tisti, ki je od Boga, on je videl Očeta.

47 Resnično, resnično, povem vam: Kdor veruje, ima večno življenje.

48 Jaz sem kruh življenja.

50 To je kruh, ki prihaja iz nebes, da tisti, ki od njega jé, ne umre.

51 Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Če kdo jé od tega kruha, bo živel vekomaj. Kruh pa, ki ga bom dal jaz, je moje meso za življenje sveta.«

53 Jezus jim je tedaj rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Če ne jeste mesa Sina človekovega in ne pijete njegove krvi, nimate življenja v sebi.

54 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil poslednji dan.

55 Kajti moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača.

56 Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem.

57 Kakor je mene poslal živi Oče in jaz živim po Očetu, tako bo tudi tisti, ki mene jé, živel po meni.

58 To je kruh, ki je prišel iz nebes, ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli: kdor jé ta kruh, bo živel vekomaj.«