Odpuščanje - KAKO OPRAVITI TEST ODPUŠČANJA

 

KAKO OPRAVITI TEST ODPUŠČANJA

 

 

Napad bo prišel. Nekje na vaši duhovni poti vas bo nekdo sovražil, zavračal, preziral, se norčeval iz vas, vas izdajal, vas obrekoval, se vas izogibal, ali pa bo do vas zahrbten.

Bolelo bo . . . . včasih huje in globje od fizične bolečine. Mikalo vas bo, da bi se maščevali, preklinjali ali jim povrnili v enaki ali še večji meri.

Ampak zapomnite si, da je to preizkus od Boga.

Obstajajo duhovne ravni, kjer vas Bog ne more uporabiti takšne kot ste. Bog vas ne bo uporabil, dokler vaše srce ne bo preizkušeno na ta način. Ko opravite preizkus, se bo vaše srce razširilo, povečalo, odprlo, da bi lahko postali in delali, kot to počne Bog, in šele potem lahko zdržite na višjem duhovnem mestu in ste močneje uporabljeni od Boga.

Kako opravite test?

1. Trenirajte svoje srce, da hitro odpušča, da obvladuje jezo in ji ne dovoli popolnega izražanja, kakor to dela svet, ki ne pozna Boga in da najdete načine, kako jezo izraziti ne da bi grešili.

Da bi vaše srce prispelo tja, lahko poiščete svetopisemske stihe o odpuščajoči naravi Boga in Kristusa, kakor tudi navodila v Božji besedi o jezi, užaljenosti in odpuščanju drugim.

Berite te Svetopisemske stihe znova in znova. Naj potonejo v vas in bogato prebivajo v vas.

2. Zelo zelo pomembna je druga točka. Redno prinašajte svoje sovražnike pred Boga v molitvi in namerno govorite nad njimi usmiljenje, odpuščanje, milost, blagoslove in osvoboditev od žalitve, ki so vam jo povzročili. Povejte Bogu, da jim odpuščate.

Ko to počnete, trenirate svoje srce in um, kako misliti, čutiti, govoriti in delovati do svojih sovražnikov. Trenirate, krepite, disciplinirate in upravljate svoje srce, da se lahko spopade z žalitvijo skozi pobožnost in podreditvijo Besedi, ki govori o tem.

Spoznali boste, da se bo vaše srce ne samo zacelilo od prejšnjih ran v vašem srcu, ampak tudi ne boste več tako občutljivi in zlahka užaljeni kot ste bili pred tem.

Kaj se zgodi na duhovnem področju, ko nas nekdo prizadene, nam stori krivico, ali nas užali? Prva stvar, ki se nam zgodi je, da postanemo jezni, užaljeni, prizadeti in takoj pomislimo na to, kako bi se maščevali in povrnili nazaj z isto ali še večjo mero.

Toda ali je tako prav? Bi Jezus naredil to na tak način?

In če ne reagiramo takoj, kakor smo najprej hoteli storiti, začnemo to, kar se nam je zgodilo neprestano premlevati v sebi. V mislih se neprestano in znova in znova spominjamo dogodka in krivice, ki se nam je zgodila.

Zakaj se nam to dogaja?

Satan pozna naše slabosti, ve kje smo najbolj ranljivi in ko mi ne odpustimo takoj, pride in nam začne vsiljevati misli, ki sploh niso naše. On nam jih vsiljuje, da bi nas še bolj razdražil v srcu in umu, glede situacije, ki se nam je zgodila.

Če se ne odločimo takoj odpustiti, nas bo satan mučil na tem področju znova in znova.

Na kratko želim povedati zelo pomembno stvar.

Ko nas nekdo prizadene, nas rani. Ko mi v svojem srcu reagiramo na to ranjenost, smo pred Bogom že grešili. Od takrat naprej ne moremo več reči, da nismo tudi mi grešili. Od tu naprej imamo dve stvari, oseba, ki nas je prizadela in naše neodpuščanje (jeza, rohnenje, bes, grenkoba), do te osebe. Torej obe osebi sta grešili in vsaka zase bosta to morali urediti z Bogom. Pred Bogom sta oba kriva. In dlje kot nismo pripravljeni odpustiti človeku, ki nas je prizadel, bolj ujeti se počutimo v zaporu neodpuščanja. Res, ko ne moremo odpustiti, se sami zapremo v zapor neodpuščanja, prepričani, da imamo vso pravico, da to delamo.

Toda KAJ DELAMO S TEM SEBI. Ranil nas je nekdo drugi, sedaj pa mi same sebe kaznujemo, ker ne odpustimo tej osebi.

Ko reagiramo z neodpuščanjem, nismo ranjeni samo iz strani te osebe, ampak ranimo tudi samega sebe. Zakaj, ker dopustimo satanu, da nas skozi to neodpuščanje legalno lahko muči.

Ali ima kakšen smisel, da si kaznovan dvakrat zaradi ene in iste stvari. Ima to kakšen smisel? Sigurno da ne. Dejansko je to absurd.

Torej je edina modra stvar, ki jo lahko naredimo, da se ODLOČIMO, odpustiti in se s tem osvobodimo iz zapora neodpuščanja in izpod tiranije sovražnika.

Mogoče nam fizično ne bo takoj odleglo, duhovno pa nam bo.

In sedaj vam bom navedla nekaj stihov, ki govorijo o Božjem odpuščanju nam in o našem odpuščanju drugim, po merilih Svetega pisma.

 

Svoj greh sem ti dal spoznati, svoje krivde nisem prikrival; dejal sem: »Priznal bom svoje pregrehe Gospodu.« In ti si odpustil krivdo mojega greha.  (Psalm 32:5).

Odpustil si krivdo svojemu ljudstvu, pokril si vse njihove grehe. (Psalm 85:3).

Ne bodo več učili vsak svojega rojaka, vsak svojega brata in rekli: »Spoznajte Gospoda!«, ker me bodo poznali vsi, od najmanjšega do največjega med njimi, govori Gospod. Kajti njihovo krivdo bom odpustil in njihovega greha se ne bom več spominjal. (Jeremija 31:34).

Očistil jih bom vse njihove krivde, s katero so grešili proti meni, in jim odpustil vse njihove krivde, ki so jih zagrešili proti meni in s katerimi so se mi upirali. (Jeremija 33:8).

Užaljen brat je hujši kot utrjeno mesto, prepiri so kakor grajski zapah.« (Pregovori 18:19).

Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. (Matej 6:14).

»Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.« (Matej 6:15).

Njega je Bog javno določil, da bi bil s svojo krvjo orodje sprave, h kateri prideš po veri. S tem je hotel pokazati svojo pravičnost, tako je v svoji potrpežljivosti odpustil prej storjene grehe. Hotel je pokazati svojo pravičnost v sedanjem času, da je namreč sam pravičen in da opravičuje tistega, ki veruje v Jezusa.« (Rimljanom 3:25).

»Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu.« (Efežanom 4:32).

»Skupaj z njim je oživil tudi vas, ko ste bili mrtvi zaradi prestopkov in zaradi neobrezanosti svojega mesa. Odpustil nam je vse grehe.« (Kološanom 2:13).

»Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte.« Kološanom 3:13).

Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.« (1 Janez 1:9).

»Naj izginejo med vami vsakršna ujedljivost, vsakršno besnenje, jeza, rohnenje in preklinjanje z vsakršno hudobijo vred.« (Efežanom 4:31).

»Zavedajte se, moji ljubi bratje, da mora biti vsak človek hiter za poslušanje, počasen za govorjenje, počasen za jezo, kajti človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti. Zato odpravite vso umazanostjo ter s krotkostjo sprejmite besedo, ki je v vas vrojena in ima moč, da reši vaše duše.« (Jakob 1:19-21).

Tedaj je pristopil Peter in mu rekel: »Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat. (Matej 18:21-22).