Razmišljanja moja - TVOJA SPOLNA IZPOSTAVLJENOST

 

TVOJA SPOLNA IZPOSTAVLJENOST

"Ko imaš spolni odnos z nekom, imaš spolni odnos tudi z vsemi, s katerimi je tvoj partner imel spolni odnos  v zadnjih desetih letih, in z vsemi, s katerimi so imeli spolni odnos oni, ali njihovi partnerji, v zadnjih desetih letih."

Moje nadaljnje razmišljanje ne bo toliko temeljilo na ugotavljanju fizičnih posledic spolnega odnosa izven zakona, kolikor za razmišljanje o duhovnih posledicah le-tega.

Tudi se ne bom spuščala v razpravljanje, ali gre tukaj res samo za partnerje v obdobju desetih let, ali ne, toda moje mnenje je, da tu ne gre za časovno omejitev.

Zakaj tako mislim?

Moje pisanje ne bo temeljilo na znanstvenih ampak predvsem na izkustvenih dognanjih mene same, pa tudi drugih ljudi, s podobnimi življenjskimi izkustvi, ki so se večinoma zgodili zaradi življenjskih situacij, ki si jih določena oseba ni niti želela, niti ni vedela, kaj te situacije prinašajo v njegovo-njeno življenje in tega ni mogla preprečiti ali se temu izogniti.

Glede časovne omejitve - deset let . . . . 

V svetu se dogajajo razne situacije in med njimi žal obstajajo tudi spolni odnosi, ki se jih imenuje posilstvo. Če v takšnem odnosu pride do zaploditve otroka, se bo ta otrok, če ga ne bo žtrev abortirala, (Bog je proti abortusu ne glede na to iz kakšnega odnosa je prišlo do zanositve otroka, ker je vsak abortus po Božjih načelih umor), rodil z določenim demonskim vplivom. In ta demonski vpliv ne bo prenehal obstajati po 10 letih. Demoni nimajo roka trajanja. Ta otrok bo obremenjen s tem vplivom, dokler se ne bo srečal z Jezusom in spoznal, da ga On tega demonskega vpliva lahko odreši, oziroma ga osvobodijo drugi kristjani).

Bog za človeka ni namenil, da bo imel priložnostne spolne odnose, toda v svetu se je, med ljudmi, predvsem mladino, ki ne poznajo Boga in Njegova načela glede spolne čistosti, razširil ta pojem svobode, češ: "Telo je moje in z njim lahko delam, kar mi je všeč."

Bog pa pravi: "Razodela se je namreč Božja milost, ki rešuje vse ljudi. Vzgaja nas, naj se odpovemo brezbožnosti in posvetnim poželenjem ter razumno, pravično in res pobožno živimo v sedanjem veku." (Tit 2:11-12).

Za visoko ceno ste bili odkupljeni; ne postanite sužnji ljudem. (1 Korinčanom 7:23).

Bog človeku ni namenil takšnega življenja, ampak je spolnost namenil le v okviru zakonske zveze. Ta Zveza naj bi bila dejansko zaveza; zaveza moškega in ženske, z Bogom. Tak zakon je pod Božjo zaščito in temelji na medsebojni zvestobi obeh zakoncev drug, drugemu.

Apostol Pavel svetuje ljudem, da če ne morejo biti kot on, neporočen, ker je sklenil ostati sam in za Gospoda, je bolje, da se poročijo.

Če pa se ne morejo obvladati, naj se poročijo, ker je boljše skleniti zakon kakor plameneti. (1 Korinčanom 7:9).

In apostol Pavel v tem naslednjem tekstu jasno pravi, da se bodoča zakonca poročita brez predhodnega poskušanja, ali bosta sploh primerna eden za drugega, ali ne. Zakon ni spolnost, ampak ljubezen. Torej, se poročita nedolžna; čista.

Kdor torej poroči svojo devico, stori prav, kdor pa je neporoči, stori še bolje. (1 Korinčanom 7:38).

Kaj takšnega je v našem sodobnem svetu, kjer je zgodnja spolnost nekaj normalnega, in del sodobnega dojemanja partnerskih odnosov skorajda nemogoče, ali izredno redko. Toda to je Božji način. Bog ve zakaj je postavil takšna določila, saj pozna ljudi in njihovo padlo naravo bolj kot kateri koli človek.

Ali si ne želijo starši najbolje za svojega sina ali hčer, koliko bolj Nebeški Oče.

In sedaj stopimo na drugo stran, na stran tega sveta, ki mu Božja pravila in določila ne pomenijo nič; ali zaradi tega, ker jih ne pozna, ali zaradi tega, ker jih pozna a jih ignorira.

Toda malo kdo od teh se zaveda duhovnega vpliva, ki ga prinaša za seboj neposlušnost Bogu.

Kdorkoli živi svoje življenje brez Boga in na svoj način, kakor se mu zdi, je preklet.

 Če kdo ne ljubi Gospoda, bodi preklet! Maranata. (1 Korinčanom 16:22).

Ne imej drugih bogov poleg mene! (2 Mojzesova 20:3).

Če Bog ni tvoj Oče, potem je tvoj "oče" knez tega sveta, satan. In potem delaš to, kar hoče on.

Duhovni svet je bolj resničen, kakor svet, ki ga doživljamo s svojimi lastnimi očmi in čutili. Bog ve, kaj se dogaja v duhovnem, zato nam je iz varnostnih razlogov, nam v zaščito (ne samo fizično, ampak tudi duhovno), dal določena pravila. 

Če mi zato, ker Boga ne poznamo, ali ga ne poznamo na pravi način, delamo stvari v življenju po svoje, kakor se nam zdi ali zahoče, bomo nosili posledice. Toda žal, posledice ne bomo nosili samo mi, ampak vsi s katerimi bomo stopili v spolni stik in kasneje, če se poročimo, češ, našel sem pravega, pravo, tudi naši otroci.

In Bog to ve. Ker nas ljubi, želi te posledice preprečiti. 

Eden on najbolj podlih načrtov satana je, da imajo ljudje več spolnih partnerjev, čim več tem bolje. In on to izkoristi za širjenje svojega kraljestva, skozi katerega uničuje medsebojne odnose v družinah, med zakoncema, onemogoči zdrav razvoj otrok, v zdravi starševski skupnosti, razdira zakone in prinaša trpljenje v človeška življenja.

On to lahko dela, ker ne spoštujemo Boga in Njegovih napotkov človeku. Tu ne gre za izpolnjevanje zakona (človek Bog), ampak za poslušnost Bogu iz ljubezni. Satan pa ve, da ljudi, ki ne poznajo Boga lahko izkoristi tako, da uniči njih in jih skozi njihovo uničenje uporabi za uničenje drugih.

Če otrok v svojem otroštvu doživi spolno zlorabo, se preko človeka, ki ga je zlorabil, nanj prenese duh nečistosti. Lahko je teh demonskih vplivov več, vendar je osnovni vpliv ob tem doživetju demonski duh, ki v življenju tega otroka v času odraščanja in v odrasli dobi, vpliva na njegovo življenje na razne načine. Lahko začne z zgodnjim samozadovoljevanjem, s prezgodnjimi spolnimi odnosi, z nagibanjem v homoseksualni odnos ali lezbični odnos, z bolestnim iskanjem osebe, ki bi ji izkazovala ljubezen, ali z neprestanimi nečistimi mislimi. Lahko pride tudi do velikih nenormalnih fizičnih ali psihičnih odklonov, ki lahko človeka zaznamujejo z manjšo ali večjo intenziteto.

Tu je opisan le eden od možnih načinov duhovnega vpliva, ki ga izvaja satan na ljudi; ali od rojstva ali v kasnejših letih življenja. In človek, ki tako odrašča se zaveda, da v njegovem življenju ni vse tako kot bi moralo biti, a ne ve, kako naj si pomaga iz tega; ne ve kako uiti iz tega, kajti dejansko je iz tega nemogoče iziti s človeško močjo, ker tu ne gre za človeški vpliv.

Ko pa takšna oseba doživi srečanje z Gospodom Jezusom Kristusom in ga osebno spozna kot svojega Odrešenika, se seznani z resnico Svetega pisma,  doživi duhovno novo rojstvo in je napolnjena s Svetim Duhom, lahko pride v določeni meri do osvoboditve od teh demonskih vplivov, vendar ne vedno in ne od vseh. 

Zato je pomembno, da takšna oseba najde primerno cerkveno skupnost, kjer imajo pastor in starešine spoznanje in izkušnje glede duhovnega osvobajanja, da je lahko do konca osvobojen in lahko svoje nadaljnje krščansko življenje živi v duhovni svobodi in za Kristusa. 

Mnogi ne poznajo tega, ker ali so živeli v zdravem okolju krščanske družine, ali pa niso nikoli v življenju doživeli travmatičnih izkustev na tem področju življenja. Žal ljudje druge večinoma presojajo glede na njegov način življenja, a se mnogokrat ne vprašajo, zakaj oseba je takšna, še manj pa, kakšno je bilo njeno otroštvo in na čem je bilo utemeljeno.

Nekateri si mislijo, da pri takšnih duhovnih situacijah lahko pomaga psihiater, psiholog, ali svetovalec, toda če le-ta ne pozna duhovnega ozadja, v katerem se prizadeta oseba nahaja, ji ne bo mogel pomagati. Pri tem ne pomagajo zdravila, ali antidepresivi in podobno, kajti nobenega demona se ne izžene z zdravili. To se lahko naredi le v imenu Jezus.

Obstaja še en duhovni vpliv glede na situacijo, ki je bila opisana zgoraj. Žal, to mnogo ljudi ne pozna, žrtve pa si o tem ne upajo govoriti, ker jih nebi nihče razumel, temveč bi ga proglasili za duševno motenega. Kajti mnogi obravnavajo fizično, vidno, malo jih je, celo v krščanskem svetu, ki poznajo različne načine vpliva sil teme na ljudi, zaradi česar jim ne morejo pomagati na pravi način, še več, takšne osebe so v cerkvenih skupnostih, tam slavijo Boga, so na videz srečne, a globoko v sebi imajo na tisoče vprašanj in izkustev, ki jih ne morejo podeliti z nikomer. Ali zato, ker same ne vedo, kaj se jim dogaja in zakaj, ali zato, ker mislijo, da jih ne bo nihče razumel, ali zato, ker dejansko ni nikogar, ki bi znal pravilno pomagati človeku, v njegovi situaciji.

Duhovni zakonec. Nekaterim je to popolna neznanka, za nekatere pa trpljenje in krivda iz katere ne more najti izhoda.

Namreč obstaja demonski vpliv, ko si demon prisvoji človeka kot svojega in si ga ne samo duhovno, ampak "telesno" lasti. Takšnim ljudem se dogaja, da kakor koli bi se trudili, da si najdejo primernega moža, ženo, ali pa tisti, ki ne poznajo Boga, partnerja, partnerko, jim to znova in znova spodleti. Ne glede na to kako lepe zunanjosti so, ne glede na to da so lahko na videz zelo priljubljeni in uspešni v svojem življenju, jim nikakor ne uspe ustvariti srečne, stabilne, trajne in uspešne zveze z nasprotnim spolom. Vse to se dogaja zaradi duhovnega vpliva duhovnega zakonca, ki preko čustev in misli, manipulira eno in drugo stran.

In satan izkoristi vsak telesni stik, ki ni v skladu z Božjim namenom in načrtom Boga za človeka, da uničuje človeške odnose. In potem se dogaja, da je njegovo življenje v razvalinah, njemu pa nikakor ni jasno, zakaj.

Rešitev je le v Jezusu Kristusu. On je izhod iz vsake jame uničenja:

V svoji stiski so vpili h Gospodu, njihovih tesnob jih je odrešil: poslal je svojo besedo in jih ozdravil, potegnil jih je iz njihovih jam. (Psalm 107:19-20).

On nas je namreč iztrgal iz oblasti teme in nas prestavil v kraljestvo svojega ljubljenega Sina, v katerem imamo odkupitev, odpuščanje grehov. (Kološanom 1:13-14).

Zato pravi Gospod: Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu. Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu, mož je namreč glava ženi, kakor je Kristus glava Cerkvi: on, odrešenik telesa. In kakor je Cerkev podrejena Kristusu, tako naj bodo v vsem žene možem. 

Možje, ljubíte svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe, da bi jo posvetil, ko jo je očistil s kopeljo vode z besedo, tako da bi sam postavil predse veličastno Cerkev, brez madeža, gube ali česa podobnega, da bo sveta in brezmadežna. 

Tako so tudi možje dolžni ljubiti svoje žene kot svoja lastna telesa. Kdor ljubi svojo ženo, ljubi sebe. Saj vendar ni nihče nikoli sovražil svojega mesa, temveč ga hrani in neguje, kakor Kristus Cerkev: smo namreč deli njegovega telesa. 

Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso. Ta skrivnost je velika; jaz pa pravim: glede Kristusa in glede Cerkve. Zato naj tudi vsak med vami tako ljubi svojo ženo kakor sebe, žena pa naj spoštuje moža. (Efežanom 5:21-33).