PILATOVO
VPRAŠANJE
Hyman J. Appelman
»Kaj
naj torej storim z Jezusom, ki se imenuje Kristus?« jim je rekel Pilat. Vsi so
dejali: »Križan naj bo!« (Evangelij po Mateju 27,22)
Kakor v tem času, tako tudi v večnosti, je
to poslednje vprašanje. To je najpomembnejše vprašanje, na katerega bodo morali
vsi odgovoriti. Če je odgovor pravilen, bo vse ostalo dobro; če pa je odgovor
napačen, bo tudi vse ostalo napačno. To je osebno vprašanje. Na njega ne moremo
odgovoriti namesto nekoga drugega. Med nami so matere, katere bi rade prelile
vsako kapljico svoje krvi, če bi lahko prinesle odločitev o tem problemu, za
svoje otroke. Tu so očetje, ki bi radostno prenesli vsako žrtev in pretrpeli
vsako bolečino, če bi lahko prinesli odločitev, za svoje ljubljene. Toda, to je
popolnoma osebno vprašanje.
To je zelo pomembno vprašanje. Obstajajo
vprašanja, na katera vam ni potrebno odgovoriti, toda na tega morate. Če se mu
boste izognili, se boste z njim srečali kasneje, toda takrat bo prepozno. Od
njega ne morete pobegniti. Morate doumeti to ogromno dejstvo in ne noro
odlašati, zanemarjati in zavračati to, kar se razume pod tem vprašanjem. Bog daj,
da vas nikdar ne pusti, da se vam nikoli ne izgubi, naj vas pritiska, dokler ne
pridete do pravega razodetja in zaključka.
To je vprašanje sedanjosti. Morate, morete
in lahko odgovorite nanj, preden pridete do konca tega sporočila. Ni možnosti
za obvoznico. Ni nevtralnosti. Ni izogibanja, ni drugega načina. Danes se
soočate z njim. Odločili se boste za Kristusa, ali proti njemu. Od tukaj
boste odšli po Jezusovi poti v nebo, ali po satanovi poti v pekel.
Zaradi velike pomembnosti tega vprašanja,
zaradi tega, kar razodeva v odnosu do večnosti, vam želim govoriti o njem iz
treh perspektiv. Prvič, kdo je ta Jezus? Drugič, zakaj bi pravzaprav morali z
njim nekaj narediti? Tretjič, Kaj boste vi z njim naredili?
1.
KDO JE TA JEZUS ?
On ni samo še en moški, še en učitelj, še
en Jud, še en vladar, še en državnik, še en
reformator,
še en etik, še en verski vizionar. On je Sin Božji. On je utelešeni Bog,
rojen po devici Mariji.
On je Božji Sin, ki vas je ljubil in umrl
za vaše grehe. Kristusova
ljubezen, strastna in čista, vztrajna Kristusova ljubezen, bi morala vsakogar
od nas pripraviti, da mu ljubezen vračamo. Njegova strašna smrt na križu, njegova
prelita kri, bolečina srca, zlomljenega srca na golgotskem križu, bi morala
vsakogar od nas približati k Njemu z najbolj globokimi občutki naše duše. To je
tisto, kar naredi iz nevere tako odvraten zločin. To je tisto, kar zaradi
zavračanja Kristusa, ustvarja greh, za katerega ni opravičila, niti sedaj, niti
v večnosti. To, da nas je ljubil in umrl za nas, bi moralo voditi vsakega
grešnika, da sprejme Kristusa kakor Odrešenika in vsakega kristjana mrtve
tradicije, da se preda Kristusu kakor Gospodu in Gospodarju. To je bilo geslo,
motiv in sporočilo apostola Pavla: »Kristusova
ljubezen nas stiska, saj smo presodili takole: eden je umrl za vse in zato so
umrli vsi. Za
vse pa je umrl zato, da tisti, ki živijo, ne bi živeli več zase, ampak za
tistega, ki je zanje umrl in bil obujen.« (2 Kor 5;14,15) To je
bil poslednji izraz službe Janeza Ljubljenega: »Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je
vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za
naše grehe.« (1
Jn 4,10) To je bistvo evangelija: Bog
je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se
nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.
(Jn 3,16) To ljubezen nudi Sveti Duh vsakomur od nas, po pogojih evangelija. To
je ljubezen, ki jo morate vzeti v obzir, ko se odločate o tem, kaj boste
naredili z Jezusom, po imenu Kristus.
On je Božji Sin, ki vas je ljubil, ki je
umrl za vas, ki vas edini lahko odreši od vaših grehov, obvaruje od pekla in
vam dopusti vstop v nebo. Njemu je dal Bog popolno in edino oblast, za
odrešenje. Jezus Kristus je isti danes, kakor je bil v času apostolov, da: »V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem
ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili.« (Apd 4,12)
Niti Bog, ne more oprostiti greha niti enemu grešniku, brez posredništva
prelite krvi, odrešenja v imenu Gospoda Jezusa Kristusa. Če ga zavrnete,
zavržete, zanemarite, bodo vroči plameni večnega pekla vaša dediščina.
Sprejmite ga: Če so vaši grehi rdeči kakor škrlat, bodo beli kakor sneg, če so rdeči kakor
bagrenina, bodo beli kakor volna. (Iz 1,18) Ta
Jezus, vas lahko odreši. On vas želi rešiti. On vas bo v tem trenutku odrešil,
če sprejmete ponudbo Njegove milosti. Če ga zavrnete, se boste nekega dne
soočili, ne več z nežnim in potrpežljivim Odrešenikom, ki prosi in kliče,
temveč s strogim, nemilostnim, nepopustljivim sodnikom in izvrševalcem vaše
večne usode. Da, ta Jezus je dvostranski Kristus. Do tistih, ki verujejo, je poln
sočutja, milosti, potrpežljivosti; Jezus galilejskih ozdravljenj, getsemanske molitve,
golgotske krvi. Tistim, ki živijo in umirajo v neveri, je on desnica Gospodova,
zatiralec Božjih sovražnikov. Odgovor na to vprašanje, kaj boste naredili z
Jezusom, resno razmislite, pazljivo, celo v skrbi v smislu večne resničnosti,
da vam bo Jezus Bog rešitve, sicer bo sodnik, ki vas bo obsodil.
2.
ZAKAJ BI PRAVZAPRAV MORALI
NEKAJ NAREDITI Z JEZUSOM?
Veliko razlogov je. Nimamo časa niti
prostora za vse. Zelo lahko, razumljivo in iskreno bi lahko rekel: »Ker morate;
nimate druge izbire. Bog pred vas postavlja vprašanje, izpit. Ne morete
pobegniti od svojega dvoma.« To bi bil žalosten razlog, beden odgovor. Narediti
nekaj s Kristusom, ker ste prisiljeni. To bi pomenilo, da bi iz Boga naredili
tirana, od Kristusa ne zaželenega gosta. Ne, Gospod vas ne bo silil da bi se
odločili. On vas bo moledoval, prinašal pred vas Kristusove pravice, vam
predstavil svojo ljubezen, toda odločitev mora biti vaša, svobodna, z vsem
srcem, z vso dušo, brez prisile. Gospod ne bo niti enega človeka silil h
Kristusu. Gospod ne bo nikogar silil v nebo. Toda trije razlogi so, zakaj bi
vsak moral narediti pravo stvar z Jezusom.
1.
Potrebujete ga. Potrebujete ga v življenju. Potrebujete ga v smrti.
Potrebujete ga na sodbi. Potrebujete ga v brezkončni večnosti. Potrebujete ga
zaradi opravičenja od vaših grehov. Potrebujete ga da nahrani vašo dušo.
Potrebujete ga, da bi razumeli njegovo Besedo, voljo, delo, Božjo pot.
Potrebujete ga v radosti. Potrebujete ga v žalosti. Potrebujete ga, ko vam je
dobro. Potrebujete ga, ko strašna bolezen zajame vaše telo. Potrebujete ga pri
delu, v šoli, politiki in v družabnih krogih. Potrebujete ga doma. Potrebujete
ga zunaj. Potrebujete ga od trenutka svojega rojstva, pa do trenutka svoje
smrti. Potrebujete ga, ko vam je družinski krog neprekinjen. Potrebujete ga, ko
angel smrti obišče vašo družino in odpelje enega od vaših najbližjih v temo in
skrivnostno večnost. Potrebujete ga, ko zemeljske grude padajo na krsto, kakor
da padajo v vaše lastno srce. Da, z vso strastjo svoje ljubezni do vas, vas
moledujem, da pogledate, kako strašno in kako prepričljivo potrebujete Gospoda
Jezusa Kristusa v svojih preizkušnjah, težavah in izpitih življenja.
Potrebujete
ga, ko pride čas, da morate svojo dušo vrniti Bogu, ki vam jo je zaupal v sveto
upravljanje. Potrebujete
ga, ko vam krilati poslanec smrti prinese Božji nalog, da zapustite to
življenje in odidete v večnost. Potrebujete ga, ko se vam oči začnejo gasiti, ko vam udje začenjajo
otrdevati, ko začenjate izgubljati vid, sluh, gibčnost, ko se vam smrtni znoj
pojavi na čelu in smrt zahrope v grlu, ko vam začne duša zijati v negotovost
večnosti. Če ste sprejeli Kristusa, se vam ni potrebno bati. On, ki vas je
dovolj ljubil, da umre za vas, vas ljubi dovolj, da vas ob sebi varno pripelje
skozi dolino smrtnih senc.
Toda joj, če ste zavrnili Kristusa,
če ste zanemarili Njegove nežne pozive za odrešenje, če ste umrli neodrešeni,
kako strašno je trpljenje teh poslednjih minut! Tiste noči, tiste mračne noči
večnega obupa, vas ne čaka nič drugega, razen gnev Tistega, ki ste ga s svojimi
grehi prizadeli. Strašno je umreti brez Kristusa!
Potrebujete ga v večnosti.
Potrebujete ga na sodbi. Potrebujete ga, da zapre vrata pekla in vam odpre
vrata neba. Za tiste od nas, ki smo v Kristusu, sodba ne pomeni grožnje. »Imamo zastopnika pri Očetu: Jezusa
Kristusa, pravičnega.« On nas bo zastopal. On bo govoril za nas. On bo bil
naš svetovalec, obramba in odvetnik. On bo zastopal naš položaj. Bog ne more,
vendar mu ne bo odrekel usluge, da nas odpelje v slavo. No, predpostavimo, da
ste naredili napačno stvar s Kristusom, tedaj se boste neizbežno soočili z
Bogom na sodišču. Katera bo vaša obramba, ko se vas vpraša: »Zakaj si zavrnil Kristusa?« Kakšen
dokaz, kakšen alibi, kakšno razpravo, kakšne olajševalne okoliščine boste
predložili, da bi izboljšali strahotno dejstvo, da ste živeli v grehu, da ste
vztrajali v grehu, da ste zavrnili življenje brez greha, da ste zavrnili samega
Gospoda Jezusa Kristusa? Prav zares nimate opravičila, ki je ali ki bo sprejemljivo
na sodbi končne pravde.
Vse vam bo vzeto, ostali boste brez
kakršnegakoli opravičila, brez česarkoli, kar je na zemlji zvenelo zelo
prepričljivo, na pogled tako logično in razumno, z bremenom, prepreko, okovi
svojih grehov razprostrtih pred očmi ljudi in angelov, s Kristusom kakor
očividcem proti vam, namesto zaščitnikom, kjer se boste znašli v tisti uri
strašnega izpraševanja? O, brat, o sestra, o grešnik, teci h Kristusu v tem
trenutku! Dovoli, da njegova predragocena kri opere tvoje črne grehe! Vzemi
ga za svojega sposobnega svetovalca, za svojega odvetnika, ki ne more biti
poražen. On vam nudi svojo uslugo v tem trenutku. Po veri, pridite k Njemu!
2.
On vas potrebuje! To je radostna misel, navdihnjen izziv; Božji Sin, Kralj
kraljev, Gospodar gospodarjev, Stvarnik, Zaščitnik, Vzdrževalec celotnega
vesolja, Božji Sin, ki ima vso moč, vso modrost, vso oblast samega Boga,
ta isti Jezus, ki bi lahko enako uporabil svete angele v delu katerega želi
njegovo srce, ta Kristus hrepeni po vas, vas potrebuje, vas kliče da
vstopite v Njegovo veličastno službo. Če bi predsednik vaše države pogledal
v vaš obraz in rekel: »Ljudje, žene, otroci, someščani, potrebujem vašo pomoč;
vaša draga zemlja potrebuje vašo pomoč«, ne bi obstajala duša, ki bi ne skočila
in vsa srečna odgovorila predsedniku: »Tukaj
sem, pošlji mene!« Danes prihaja
Jezus Kristus k vam in pravi: »Potrebujem te v svoji službi. Potrebujem te, da
mi pomagaš širiti Božje kraljestvo. Potrebujem te, da mi pomagaš graditi boljši
svet. Potrebujem te za pridobivanje izgubljenih duš, da sprejmejo evangelij.«
Povejte mi, kateri je vaš odgovor Gospodarju na to? Hočete sedaj reči, prav v
tem trenutku, hočete reči in misliti na to, hočete reči in to storiti: »Gospod Jezus, ljubim te, ker si ti mene
prvi ljubil. Ljubim te, ker si umrl na križu za moje grehe. Ljubim te zaradi
mnogih blagoslovov, ki si mi jih podaril. Ljubim te zaradi nebes, ki si jih
pripravil zame. Ljubim te Gospod Jezus. Ne morem mnogo narediti, vendar te
ljubim in ti želim radostno pomagati. Če me lahko uporabiš, če lahko najdeš
neko skromno mesto v svoji službi za mene, če lahko uporabiš moje uboge,
skromne talente v nekem kotu tvojega velikega kraljestva, tukaj sem, vzemi
me, zlomi me, oblikuj me, izpolni me, uporabi me.« Ne bojte se svojega greha,
sebe, svojih pomanjkljivosti. Jezus vam lahko oprosti vaše grehe, obvlada vaše
slabosti, vas zalaga iz polnosti svojega neizčrpnega bogastva z vsem, kar koli
vam primanjkuje za vašo koristnost, za vašo učinkovitost.
Gospodar ima v svoji službi mesto za
vsakogar od vas. V tej veliki množici, danes ne obstaja deček, deklica, mož ali
žena, katerega Jezus Kristus nebi mogel uporabiti. Ne oklevajte razmišljajoč
ali premišljajoč. Ne glejte sebe. Ne
glejte druge. Glejte Jezusa. Vse kar on zahteva je radostno predajanje.
Vse kar on želi je izpraznjeno življenje. Vse kar on išče je predajanje v veri.
Obrnite se s predanostjo na njegov klic. Predajte mu svoje življenje. Vstopite
v njegovo odrešenje, v njegovo službo.
3.
Vsi okoli vas, vaši bližnji, prijatelji, sosedje
in ostali vas potrebujejo kakor kristjana.
»Niti
eden od vas ne živi za samega sebe in niti eden ne umira samemu sebi«, je še vedno trdo izkustvo. Najmanjši ali
največji med nami ima svoje področje vpliva. Ali vodite duše k Bogu in v nebo,
ali pa jih usmerjate k satanu v pekel. Ne obstaja tako pokvarjen poslušalec,
tako poganski, tako nečist, tako preklete duše, tako nizkotnega karakterja, ki
bi prostovoljno (če bi imel pravo spoznanje), zapeljal enega samega grešnika,
da odide v pekel, da bi bil za vedno izgubljen. O prijatelji, neodrešeni prijatelji, pasivni in neodgovorni
kristjani, ali ne vidite, da s tem, ko napačno ravnate s Kristusom, dovolite
hudiču, da vas uporablja, kakor kamen spotike, ali kakor vabo tistim, katere
želi uničiti? Z zavračanjem Kristusa, pomagate drugim da delajo
isto. Medtem ko zanemarjate Kristusa, vodite druge po isti poti kakor sebe, po
poti neizbežnega uničenja. Premislite o tem. V tem večeru mogoče niste
kristjani, ali pa ste odpadli kristjani; mogoče ste nekje vzdolž poti odvrgli
svoj križ. Odpadate in odpadate. Vaš vpliv proti Kristusu se širi in širi po
vse večjem krogu. Mogoče se boste tudi vi enkrat v bodočnosti vrnili h Gospodu,
če boste še imeli čas. Odrešenik, zato ker je neskončno potrpežljiv, vam želi
dobrodošlico in rešuje vašo dušo, toda tisti drugi, tisti ljudje, tiste žene in
možje, tisti otroci, tisti s katerimi ste vsakodnevno v stiku, kje so oni?
Nekateri so umrli in odšli v pekel? Drugi, sledeč vašemu strašnemu vzoru, so
otrdeli v grehu in blagoslovljen evangelij nima več nobenega učinka na njih. Strašno je pomisliti, da je vaše
odlašanje in vašo neodločnost satan tako strašno in učinkovito izkoristil, da
ste druge zapeljali v pekel, čeprav po Božji milosti sami še niste bili poslani
v peklenski ogenj. Bratje, sestre, naj vam Bog pomaga, da vidite, da so
mnoge duše v tem trenutku v trpljenju, ker jih je tja poslal nek brezbožni oče,
neka mama, ki ni imela Kristusa, neka žena, ki ni imela molitvenega življenja,
nek mož, ki ni bral Svetega pisma, nek brat, ki mu ni bilo mar, neka ravnodušna
sestra, nek brezbrižen prijatelj, ali nek bližnji, ki ni imel ljubezni. Zaradi
drugih okoli vas, bi moral vsak od vas narediti pravo stvar z Jezusom. Kristus išče prav vaš primer, vaš vpliv, toda
to išče tudi satan. Enega od njih morate izbrati. Kakšna bo vaša odločitev?
Večnost je umolknila; angeli se nagibajo iz neba, demoni gledajo iz pekla, da
vidijo, kaj boste naredili z Jezusom.
Mnogi od vas imate neodrešene ali
odpadle bližnje in prijatelje. Mogoče ste čakali, da bi naredili najboljšo
odločitev, preden zavzamete stališče. To je prav tisto, kar želi hudič od vas. Dve
napačni stvari ne naredita pravo v obnašanju kristjana, kakor niti v
kateremkoli drugem področju človeškega življenja. Opravite svoj del! Pobotajte
se z Bogom! Naj ima Gospod vaše življenje! Potem pa, ko ste na oltarju za Boga,
ko spoznate Kristusove zahteve nad vašim lastnim življenjem, molite in delajte
za rešitev svojih bližnjih. Milosten Gospod, bo odgovoril na vaše molitve, jih
rešil in posvetil. Naredite to na Božji način! Naredite to na Svetopisemski
način! Predajte mu svoje življenje, da bi ga lahko uporabil, da odgovori na
vaše molitve! Oče, mati, pridite h Kristusu in potem se vrnite in pridobite
svoje neodrešene otroke. Mož, pridi h Kristusu, potem pojdi in pridobi svojo
ženo. Žena, dovoli, da Bog nocoj stori s teboj, kar on želi, nato pa ga prosi
za dušo in odrešenje svojega moža. Otroci,
sedaj vam ni potrebno čakati na vaše starše. Oni ne morejo odločati o vaši
usodi. To je osebna stvar med vami in Gospodom. Predajte se Odrešitelju duš.
Bog bo uporabil vaše mlado življenje, da zlomite srca svojih staršev, da tudi njih
pripeljete h križu.
4.
KAJ BOSTE VI NAREDILI S
KRISTUSOM?
Vrnili smo se na isto vprašanje. Kaj
boste vi naredili s Kristusom? Kakor mi je Gospod dal, sem vam pokazal, kdo
je ta Jezus in zakaj morate nekaj storiti z njim. In sedaj, kaj boste vi naredili z njim?
Kristjan, kaj boš ti naredil z njim?
Ali mu hočeš dati prvo mesto v svojem življenju? Ali ga hočeš postaviti na
prestol, kakor Gospoda in Gospodarja vsega kar si in kar imaš? Ali mu hočeš
dati, kakor je on dal tebi, svoj najboljši čas, svoj talent, svoj denar, sebe,
svoj dom? Ali hočeš razmišljati o njem zjutraj, mu dovoliti, da te vodi tekom
dne, ga blagoslavljati, slaviti, mu služiti kadarkoli se ti ponudi priložnost.
Ali boš vdan njegovi stvari, njegovemu kraljestvu, njegovi cerkvi? Ali hočeš
vsak dan preživeti z njim čas v molitvi? Ali si boš prizadeval več naučiti se o
njem iz strani njegove Knjige; Svetega pisma? Ali boš hotel poskušati govoriti
o njemu drugim, da bi ga tudi oni lahko delili s teboj?
Kristjani,
zapustite zapeljive grehe, ki so vam ukradli Kristusa iz vašega življenja in
ljubezni, ter znova posvetite svoja življenja na njegovem svetem oltarju.
Nekateri od vas bi lahko poveličali in proslavili Kristusa s prihajanjem v
cerkev v okolju v katerem živite. Cerkev je Kristusova zaročenka. Ko služite
cerkvi, služite Kristusu. Ko služite cerkvi, služite potrebam tega sveta.
Ko služite cerkvi, dajete svoje življenje na najboljši način, na najkoristnejši
način. Cerkev vas potrebuje. Vaše članstvo ima malo koristi v nekem oddaljenem
mestu kamor poredko, če sploh kdaj odidete. Tu je mesto, kjer vas Bog želi
blagosloviti. To je tam, kjer pričakujete, da vam bo Bog odgovoril na molitve.
To je tam, kjer prosite Boga, da vam da napredek in da ohrani vas in vaše
bližnje pri zdravju. Če bi morali umreti v svojem sedanjem domu, bi prav iz
tega mesta gledali v Boga, da vas odvede v nebo. Tam bi moralo biti tudi vaše
članstvo v cerkvi. Tu bi morali služiti Gospodu z vsem kar ste in kar imate.
Odrešenje je najboljše na enem mestu. Bog daje in nadaljuje z dajanjem. Mi
jemljemo in nadaljujemo z jemanjem. Kristusu mnogo dolgujemo. Toda če bi tudi
mogli veliko plačati, bi lahko le malo odplačali. Kristjan, ali hočeš narediti pravilno stvar z Jezusom?
In kaj boš ti, moj nerešeni
prijatelj naredil z Jezusom? V tem
trenutku je on v tvojih rokah. Nekega dne boš ti v njegovih. Tedaj bo prepozno
odgovoriti na to vprašanje. Jezus daje sam sebe
na milost in nemilost tebi. Lahko ga okronaš, ali razpneš. Lahko ga
ljubiš ali pustiš. Lahko ga sprejmeš ali zavržeš. Lahko zaupaš vanj, ali ga zavrneš.
Ti moraš odločiti. Reci mi, ali še bolje, reci Bogu, reci Kristusu, reci
Svetemu Duhu, reci angelom, reci svetim v nebesih, reci demonom v peklu, reci
času, reci večnosti, kaj boš naredil
z Jezusom, ki se imenuje Kristus? Nebesa se upogibajo, da bi ujela
besede tvojega odgovora. Poglej, mesec
in zvezde so v svoji orbiti in čakajo na tvojo odločitev. Angel Božji, ki vodi
evidenco, je pomočil svoje pero v Jezusovo kri in ga drži dvignjenega nad
Knjigo življenja. Povej mi, neodrešeni prijatelj, ali bo ta silni angel
vpisal tvoje ime, ime Božjega otroka, ker si nocoj sprejel Kristusa, ali bo
žalostno zanihal z glavo in nad tvojo stranjo zapisal tisto strašno besedo: »Izgubljen«?
Hudič je razvrstil vse svoje moči, da bi te napeljal, da se odrečeš Kristusu.
Veš, da Bog želi da prideš k Jezusu. Veš, da je Jezus umrl, da bi ti pripravil
odrešenje. Veš, da te Sveti Duh kliče da prideš. Globoko v svojem srcu veš, da
pravzaprav želiš priti. Edini, ki ne želi da prideš je satan. O, ne
poslušaj ga! Zamaši si ušesa pred njegovimi peklenskimi lažmi. On ti želi zlo.
On zahteva tvoje uničenje. Obrni se od njega in od njegovega zvitega šepetanja.
Opogumi se; uporabi svojo modrost; pridi h Kristusu. Dovoli mu, da te odreši. V tem trenutku pridi k njemu!
Vse je odvisno od tvoje odločitve.
Gre za tvoje lastno odrešenje. Gre za tvoj vpliv. Obstajajo mnogi, katere lahko
ti vzpodbudiš, da pridejo h Kristusu. Zaman trošiš svoje življenje s hudičem,
medtem ko bi lahko zbiral duše za Kristusa. Zakaj oklevati? Zakaj odlašati?
Zakaj zavlačevati? Ali zares verjameš, da bo Jezus bolj pripravljen,
sposobnejši in bolj voljan rešiti te jutri, namesto danes? Ne moreš vendar v nekaj
takšnega verjeti! Jezus te želi prav v tem trenutku. Ne čakaj do neke pogubne
nesreče, do neke grozne tragedije, neke žalostne izkušnje, ki te bo prisilila k
Bogu. Pridi prostovoljno, s hvaležnostjo. Bog čaka na tebe.
Tekom nekega bogoslužja pred nekaj
leti, v neki misiji v Filadelfiji, se je nek priznan odvetnik dvignil, da bi
pričeval kako je postal kristjan. Rekel je, da se je pri štiriindvajsetih letih oženil z lepo, talentirano in zelo dobro
kristjanko. Več ali manj, je bil on sam ateist, vsaj v praksi, brez zanimanja
za Gospoda, Sveto pismo in cerkev. Na vse mogoče načine je poskušal svojo mlado
ženo odvrniti od njene navade odhajanja v cerkev in služenja Bogu, toda hvala
Bogu, brez uspeha. Ona je postala še bolj vdana, še bolj vztrajna in duhovna.
Po nekaj letih so dobili od Gospoda hčerko prečudovitih rumenih las in modrih
oči. Medtem ko je bila deklica majhna, jo je mama vodila s seboj. Skupaj sta
odšli v nedeljsko šolo. Odhajali sta na molitvena srečanja, srečanja prebujenja
in na mnoga druga srečanja bogočastja, ki so se odvijali v cerkvi. Toda medtem,
ko je hčerka odraščala in postala mlada žena, je oče prevzel skrb za njo. Dekle
je bilo lepo, nekaj posebnega in talentirano in oče je bil neobičajno ponosen
nanjo. Odpeljal jo je v klube, ob vikendih na izlete, na zmenke na jahtah, v
nočne klube in na druga mesta zabave. Malo po malo je oče odvrnil dekle od
maminih verskih poti, na žalost in trpljenje svoje drage žene.
V nedeljo zjutraj, je oče ležal v
postelji in se privoščljivo posmehoval, medtem ko je poslušal svojo ženo, kako
govori hčerki: »Doris, prosim te, dvigni se in pojdi danes z menoj v nedeljsko
šolo in v cerkev« in hčer, kako odgovarja svoji materi: »Mama, oče me je
prejšnjo noč pozno pripeljal domov, preutrujena sem. Če mi danes oprostiš,
naslednjo nedeljo bom šla sigurno s teboj.« Toda naslednjo nedeljo je bilo
opravičilo isto, tako da hči skoraj ni več prihajala v cerkev.
Minevali so meseci in leta. Dekle je
imelo dvajset let. Bila je zaročena in nameravala se je poročiti z nekim dobrim
fantom. Poroka je bila določena za pozno jesen. Nekje v sredini novembra, ko
postaja precej hladno v planinah Pennsylvanije, je neka skupina prijateljev
odšla s tem zaročenim parom na izlet k nekemu planinskemu jezeru, sedemdeset
kilometrov izven mesta. Najeli so motorni čoln, odrinili na jezero in se lepo
zabavali. Ko so se večerne sence podaljšale, so odrinili k obali. V takšnih
skupinah se vedno najde nek pametnjakovič in ta skupina ni bila izjema. Eden od
mladeničev je začel nihati čoln. Malo preveč ga je nagnil in čoln se je
prevrnil ter vse vrgel iz njega v vodo. Niso bili daleč od obale in vsi so
znali plavati. Nihče od njih se ni preveč udaril, toda voda jim je popolnoma
natopila obleko. Namesto da bi počakali, da bi se jim obleka posušila, so
vskočili v avtomobile, ter skozi hladen nočni veter odšli v Filadelfijo. Naslednji dan je dekle stokalo da ima
glavobol. Ostala je v postelji. Prišel je zdravnik in rekel, da ima prehlad.
Toda dekle si ni opomoglo. Zdravnik je prihajal vsak dan in ugotovil da ima
vnetje pljuč. Vse, kar medicinska znanost lahko naredi, skrbna nega, najboljša
zdravila, pazljivo predpisana dieta, vse to je bilo storjeno za to mlado ženo,
toda enostavno nič ni pomagalo. Ko je že enajsti dan ležala v postelji, je
družinski zdravnik prišel iz njene sobe in vstopil v delovno sobo odvetnika, da
mu pove, da njegova hčerka umira in da lahko edino čudež reši njeno življenje.
Zdravnik je vprašal očeta, ali bo sam hčerki sporočil strašno novico, ali naj
to stori on. Oče je rekel, da bo to storil on sam.
Vstopil je v bolniško sobo, težko
sedel na stol ob postelji svoje hčerke, vzel njeno roko v svojo in jo začel
božati. Nekaj minut je minilo, preden je zmogel dovolj moči, da ji pove da
umira, na koncu ji je vseeno povedal strašno novico. Mama je začela tiho
jokati. Dekle se je vrgla proti očetu.
»Oče«, je jokala, »ne želim umreti!
Ne morem umreti! Oče, nisem pripravljena! Oče, imaš veliko denarja, ali ne
moreš ničesar narediti, da ne umrem?« Poskušala se je dvigniti, pa sta jo oče
in mama primorala, da obleži. Nekaj minut je divje jokala, potem pa se je
nekako umirila. Obrnila se je k mami:
»Mama, vem da mora vsak enkrat
umreti in sedaj je prišel moj čas. Ali misliš, da bi bilo nespodobno, da me
pokopljete v poročni obleki?«
»Ne, draga«, je rekla mama, medtem
ko si je grizla ustnice, da nebi zajokala. »Mislim da je to v redu, če ti tako
želiš.«
»Mama, ali misliš, da bo Ralphu (njenemu
zaročencu) žal, če zadržim zaročni prstan?«
»Mislim da ne, če ti tako želiš.«
Med jokom, sta se dekle in mati
pogovarjali naprej. Dekličin glas je postal čedalje šibkejši, hropeč od
bližajoče se smrti. Potem se je obrnila k očetu, ki je sedel sključen, z glavo
v svojih rokah.
»Oče, preden odidem, ti moram postaviti eno
vprašanje. Povej mi prosim te, resnico.«
»Vprašaj, draga, potrudil se bom
odgovoriti kakor najbolj vem.«
»Oče, ves ta čas si mi govoril, naj
ne skrbim veliko glede vere. Govoril si, da če sem dobro dekle, če živim
pošteno in upoštevam svojo vest, bodo nebesa poskrbela za vse ostalo. Mama
mi je vsa ta leta govorila, da če želim biti z Bogom ko umrem, moram sprejeti
Kristusa za svojega Odrešenika. Oče, sedaj umiram: prosim te, reci mi, po kateri poti naj grem, po mamini, ali
tvoji?«
Človek je potem povedal, da se je
vrgel k svoji deklici in jo skoraj dvignil iz postelje, privil na svoje srce in
rekel: »Draga, če imaš še kakšen
trenutek časa, zaradi mame in zaradi očeta, pojdi po mamini poti.«
Ko jo je spustil na posteljo, je
bila hčer že mrtva. Medtem ko je pričeval, je šel v svoji veliki agoniji iz
vrste v kateri je stal, se prijel za svoje sive lase, kakor da jih želi
izpuliti, ter z glasom polnim bolečih čustev zaječal: »Bratje in sestre, samo
Bog ve, ali je imela moja draga hčer dovolj časa, da bi šla po mamini poti.«
Toda ljubljeni moji, vi imate še
vedno dovolj časa oditi po mamini poti in vzeti maminega Kristusa. Vaš um
odgovarja na resnico te prošnje. Vaše srce odzvanja skozi nežnost te prošnje.
Vaša duša je dotaknjena s pozivom. Prebodene roke so stegnjene proti vašemu
bitju. Sveti Duh dotika srž vašega bitja. Pridite h Kristusu in recite: Dvignil
se bom in odšel k Jezusu; on me bo s svojimi rokami objel. V objemu mojega čudovitega
Odrešenika je na deset tisoče izrazov Božje miline.......
Kar smo torej videli in
slišali, oznanjamo tudi vam,
da bi bili tudi vi v občestvu
z nami –
in mi smo v občestvu z Očetom
in njegovim Sinom Jezusom Kristusom.
(1 Janez 1,3)
Amen!
Ni komentarjev:
Objavite komentar