Dr. Thomas E. ward - 7 NAČEL ZA PREJETJE BOŽJIH BLAGOSLOVOV

 

7 NAČEL ZA PREJETJE BOŽJIH BLAGOSLOVOV

 

Dr. Thomas E. Ward

 

 

»Sin moj, ne pozabi mojega nauka, tvoje srce naj se drži mojih zapovedi. Kajti pomnožile ti bodo število dni in let življenja in srečo. Dobrota in zvestoba naj te ne zapustita, priveži si ju okrog vratu, zapiši ju na tablo svojega srca. Tako boš našel milost in dobro dojemljivost pri Bogu in pri ljudeh. Zaupaj v GOSPODA z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj. Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.«      (Pregovori 3,1-6)

            Pogosto so me vprašali: »Kaj je po vašem mišljenju ključ krščanskega uspeha in Božjega blagoslova?« Velikokrat sem se tudi sam znašel v situaciji, da si postavim isto vprašanje.

            Pred nekaj meseci me je profesor iz znane krščanske fakultete vprašal: »Kako bi nekomu razložili, kaj je ključ krščanskega uspeha in Božjih blagoslovov?« Odgovoril sem mu, da povsem točnega odgovora ne vem. Po nekaj tednih globokega razmišljanja pa sem prišel do zaključka, da obstaja sedem temeljnih načel skupnih možem in ženam, ki so prejeli Božje blagoslove.

            Srce mi je hrepenelo po Božjih blagoslovih v lastnem življenju in službi. Včasih bi cele noči koprnel po blagoslovih in moči.

Bral sem o Davidu Brainerdu in hrepenel, da bi imel njegovo predanost službi in sočutje za nerešene duše.

Razmišljal sem o C. H Spurgeonu in poskušal doseči resnice, ki jih je tako spretno izrekal medtem ko je bilo na tisoče ljudi pritegnjenih h Kristusu.

Hodil bi z D. L. Moodyem od prodajalne čevljev v Bostonu, Massachusetts, do ulice v New York Cityu, kjer sta se spustila blagoslov in sila; in naprej vzdolž dveh kontinentov, medtem, ko ga je Bog uporabljal da pridobi milijon ljudi za Jezusa Kristusa.

Jahal sem z Johnom Wesleyem, ki je prejezdil  250.000 milj po poteh in planjavah Velike Britanije, s takšnim žarom in Božjim blagoslovom, da je rešil deželo pred državljansko vojno, pokoril kraljestvo in delal pravičnost, kakršno je v zgodovini pred njim, naredila le izbrana manjšina.

Hitel sem k prižnici z Billyem Sundayem in molil, da spoznam skrivnost Božjega blagoslova danega pijanemu igralcu baseballa, odrešenega na ulicah vetrovnega mesta.

Skakal sem od radosti, očaran od Božjih blagoslovov na Georgeu Whitfieldu, Gipsy Smithu, Savonaroli, R.A. Torreyu, Williamu Boothu, Adoniramu Judsonu in mnogih drugih, a moje srce je hrepenelo po doumevanju Božjih blagoslovov in sili v njihovih življenjih.

            Prišel sem do sledečega zaključka: isti blagoslovi, katere je Bog izlil na velikane preteklosti, so lahko tudi naši. Verujem, da so se vsi, ki so imeli Božji blagoslov v tej dobi milosti prav tako držali teh sedmih temeljnih načel. Prepričan sem, da bo Božji blagoslov počival tudi na nas, če bomo živeli, prakticirali in sledili tem načelom.

            V našem tekstu, v Pregovorih 3;4, je zapisano:

Tako boš našel milost in dobro dojemljivost pri Bogu in pri ljudeh.

            Mnogi so rekli, da ta stih pravi: »Našli bomo blagoslove in uspeh na Božji in človeški sodbi.« Vsak nanovo rojen Božji otrok bi moral hrepeneti po Božjih blagoslovih v svojem življenju. Uspešno krščansko življenje imamo lahko edino, ko si lastimo Božji Blagoslov.

            Upam, da boš z vsem svojim srcem težil k uporabi teh prečudovitih načel v svojem življenju.

Načelo številka 1

 

Popolnoma predaj svoje življenje Bogu

 

Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje:darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno bogoslužje. In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro,njemu všečno in popolno.         (Rimljanom 12,1-2)

Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni.

Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.                                                                 (Galačanom 2,20)

Prečudovito je izkustvo, občutiti »Božje milosti« katere dobimo za odrešenje. No, če pa oklevamo, ali se ne moremo odločiti, ali pa preprosto obtičimo in ne napredujemo, bomo prav zares ob resničen Božji blagoslov.

Bog ne želi sprejeti nič manj, kakor popolno predajanje naših življenj, teles, duše in duha Njegovi oblasti. On želi biti nepremagljiv vladar naših življenj: tako mora biti, če želimo biti blagoslovljeni.

E. W. Moore, je povedal nek dogodek, ki se je zgodil med konferenco v Keswicku.

»Spomnim se, kako je na enem od srečanj, kjer so se oznanjala pričevanja vstal neki človek in povedal, da je prejel velik blagoslov v Keswicku. Vprašali so ga: ‘Kaj nam lahko poveš o tem?’

‘No, ’ je odgovoril, ‘ lahko rečem, da sem bil kristjan že pred prihodom v Keswick. Kristus je bil moj kralj, toda bojim se, da je bil On ustavni vladar, jaz pa predsednik vlade.

Sedaj pa je On absolutni Gospodar.

To je ta razlika, ki mi je spremenila življenje in prinesla blagoslov.’«

Tako je, Kristus želi biti absolutni Gospodar tvojega življenja in to s pravico, ker…

Ne pripadate sebi, saj ste bili odkupljeni za visoko ceno. (1 Korinčanom 6, 19-20)

Moramo paziti, da ničesar ne zadržimo za sebe.

Daj Bogu SEBE vsega. Dovoli, da Sveti Duh prevzame popolno oblast nad tvojim življenjem, občutki in voljo. Bodi mrtev SVOJEMU ŽIVLJENJU, živi pa, za Boga.

Krščanski odbor v nekem mestu je razpravljal o možnosti, da D. L. Moody služi kot

Evangelizator na evangelizacijah, katere so priredili. Končno je vstal nek mlad pastor, ki ni želel, da se uporabi Moodya, in rekel: »Zakaj prav Moody? Ali ima on monopol nad Svetim Duhom?« Zavladala je tišina. Tedaj je eden od starejših božjih služabnikov vstal in rekel:

»Ne, on nima monopola nad Svetim Duhom, Sveti Duh ima monopol nad D. L. Moodyem.«

Apostol Pavel je bil poseben človek, ker je bil v popolnosti predan Vsemogočnemu Bogu. Bogu se ne more dati nič manj od tega. Pavel je osvojil Rimsko cesarstvo z Evangelijem, kakor pravi: Vendar mislim, da moje življenje ni omembe vredno, samo da dokončam  svoj tek in dovršim službo…(Apostolska dela 20,24).

Velika in občudujoča moč in blagoslov, katere je imel Pavel v svojem življenju, so izhajali iz vsakodnevnega popolnega predajanja Bogu. Pavel pravi: Dan za dnem umiram.

(1 Korinčanom 15,31) Moramo se naučiti VSAKODNEVNO IN TRAJNO MU VSE PREDAJATI.

Nekdo bo vprašal: »Kaj pravzaprav pomeni popolnoma predajati lastno življenje Bogu?« Odgovor na to lahko najdemo v pismu Rimljanom v šestem poglavju, kjer piše:

»Tako tudi vi: mislite, da ste mrtvi za greh, a da živite za Boga, v Kristusu Jezusu.

Zato naj v vašem umrljivem telesu ne kraljuje greh, tako da bi se vdajali njegovim poželenjem. Ne izročajte svojih udov grehu, da bi ti postali orodje krivičnosti, ampak izročite sebe Bogu kot ljudje, ki so prešli od smrti v življenje, svoje ude pa izročite Bogu,

da postanejo orodje pravičnosti.«  (Pismo Rimljanom 6,11-13)

Odgovor se nahaja v dveh besedah, ki se nahajata v teh stihih, torej besedah : ‘mislite’ in ‘izročajte’.

1. Smatrajte se mrtvi grehu, a živite Bogu, v Kristusu Jezusu.  (Rim 6,11)

Glagol ‘misliti’ pomeni verovati, da je nekaj že narejeno. Z vero bi še dve stvari morali postati resničnost v naših življenjih. Ena je, da moramo v veri misliti, da smo mrtvi hrepenenjem in željam svojega grešnega telesa. Z vero moramo usmrtiti strasti, želje in vsa dela, ki so grešna v Božjih očeh. Drugo pa, v veri moramo misliti, da smo živi za Boga po Kristusu Jezusu, našem Gospodu. Moramo doumeti, da imamo v življenju samo en cilj in ta je: dovoliti Jezusu Kristusu, da živi svoje življenje skozi nas.

 

2. Izročite (predajte) Bogu same sebe.

 

Svoje ude pa izročite Bogu, da postanejo orodje pravičnosti. (Rimljanom 6,13)

Beseda ‘izročiti’ ima enak pomen kot beseda ‘predati‘.‘Predati‘ pomeni :

 

1) prepustiti lastništvo nečesa ali moči nad nečem, prepustiti nekomu nekaj na njegovo

    zahtevo;

2) prepustiti svoje pravice;

3) zapustiti;

4) odreči se in

5) prepustiti se moči neke moči in vodstvu.

 

Preden se moremo prepustiti (ali popolnoma predati) Bogu, se moramo strinjati z Bogom, da smo grešni in se s pomočjo Božje milosti odločiti, da zapustimo vse poznane grehe v svojem življenju. Zatem moramo prinesti (popolnoma predati) svoja življenja Bogu. S tem mislim, da na začetku vsakega dne rečemo: »Bog, to telo pripada Tebi. Predajam ti svoje roke, noge, usta, oči, ušesa, in vse kar sem. Uporabi me za svojo slavo. Prepuščam se Tvoji moči in oblasti. Sem Tvoja lastnina. Deluj v meni in skozi mene po svoji volji.

Predajam se Tvojemu vodstvu. Tvoj sem!«

            Veliki borec molitve in knez vere, George Muller, je tako odgovoril človeku, ki ga je vprašal za skrivnost njegovega služenja; »Nekega dne sem umrl, popolnoma umrl….« in medtem ko je govoril se je spuščal vse nižje in nižje dokler se ni skoraj dotaknil tal, »..umrl Georgu Mullerju, njegovemu mišljenju, okusom in volji…. umrl svetu, njegovim dovoljenjem in prepovedim…umrl celo dovoljenjem ali obsodbam mojih bratov in prijateljev… od takrat sem se trudil potrditi se edino pred Bogom.«

 

 

Načelo številka 2

 

Izvrši vse, kar veš da je Božja volja

 

 

Kdor torej zna delati dobro, pa ne dela, ima greh. (Jakob 4,17)

Razlog zaradi česa načelo številka 2 govori: »pokoravaj se vsemu, kar veš da je Božja volja« in ne enostavno: »pokoravaj se Božji volji« je ta, ker obstajajo mnoge stvari za katere danes veš da so Božja volja, nisi pa jih vedel ob spreobrnjenju. Napredujoč v veri v našega Gospoda Jezusa Kristusa, si se naučil mnogo več o Božji volji.

In glede na to da si dosegel večje razumevanje Pisma, si doumel, da je Božja volja mnogo več, kakor biti odrešen, krščen in prihajati v cerkev.

            Resnica je v sledečem: Kdor torej zna delati dobro, pa ne dela, ima greh.  (Jakob 4,17). Enkrat, ko spoznamo Božjo voljo za svoje življenje, smo odgovorni držati se te volje kot svetinje. Enostavno, se moramo pokoriti tistemu, kar vemo da Bog želi da naredimo. Če ne postopamo tako, smo grešili.

            Veliko tega nam je razodeto v Božji besedi. Bog je svojo voljo naredil povsem jasno:

1.      Odhajanje v cerkev

Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan. (Hebrejcem 10,25)

2.      Krst

Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. Krščujte jih v ime Očeta in Sina in Svetega Duha (Mat 28,19)

3.      Pričevanje

Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.« (Apostolska dela 1,8)

            4 Desetina

Prinesite vso desetino v zakladnico, da bo zaloga v moji hiši, in preizkusite me s tem, govori GOSPOD nad vojskami, če vam tedaj ne odprem zapornic neba in ne izlijem na vas blagoslova do preobilja! (Malahija 3,10)

            5 Branje Svetega pisma

Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. (Janezov evangelij 15,7)

            6. Molitev

Povedal jim je še priliko, kako morajo vedno moliti in se ne naveličati. (Lukov evangelij 18,1)

            7. Oddvojitev

Zato pojdite iz njihove srede in se ločite, govori Gospod, in nečistega se ne dotikajte; in jaz vas bom sprejel  (2 Korinčanom 6,17)

 

            Vemo da je vse to Božja volja, toda včasih moramo moliti in iskati Božje razodetje, da bi razločili njegovo voljo. Vsakemu so dostopni blagoslovi, ki izhajajo iz poslušnosti. Naša osnovna krščanska naloga je izpolnjevati Božjo voljo. V pridigarju 12,13 piše: Končna beseda po vsem, kar si slišal: Boj se Boga in izpolnjuj njegove zapovedi, kajti to je za človeka vse!

            Pred nekaj leti smo imeli moja cerkev in jaz priložnost vršiti Božjo voljo, čeprav nismo bili prepričani kam nas vodi. Namreč, iskali smo primerno zemljišče za gradnjo nove cerkvene zgradbe. Parcele so bile zelo drage, toda izvedeli smo za 13 juter zemlje v lastništvu treh bratov. Za zemljo so zahtevali 90,000 dolarjev. Molili smo in verovali, da nam bo Bog dal to posestvo za 75,000 dolarjev. Sprejeli so našo ponudbo. V pogodbi smo navedli nekaj zahtev, zaradi katerih smo, če se ne izpolnijo, lahko razveljavili pogodbo. Kupili smo posestvo, toda še vedno nismo bili prepričani ali je prav to mesto, na katerem Bog želi da zgradimo cerkveno zgradbo.

            Skozi mnoge molitve smo doumeli, da je nakup te zemlje Božja volja, čeprav on mogoče ni hotel da tu gradimo. Nič nismo vedeli o Božjih namenih.

            Šest mesecev po tistem, ko smo zemljišče kupili, je največja časopisna hiša v našem okolju iskala lokacijo za gradnjo svojih postrojenj. V to zemljišče je bilo vključeno tudi naše posestvo. Še vedno smo se spraševali, kaj to Bog dela, no, pa smo kmalu izvedeli.

            Sedaj ko se je naše zemljišče znašlo v industrijski coni, smo se odločili, da ne želimo biti obkroženi s kovinskimi zgradbami in industrijskimi halami. Odločili smo se za prodajo. Ker je bil naš kupec največja časopisna hiša v tem kraju, smo se zedinili za ceno 350,000 dolarjev. Zemljišče je bilo v naših rokah eno leto in zahvaljujoč Bogu smo prejeli ogromni blagoslov. Pa vseeno, smo se še vedno spraševali, kje želi Bog da gradimo.

            V glavni ulici se je prodajalo 5,75 juter zemljišča. To mesto smo že dolgo želeli za našo cerkev. Ko pa smo poizvedovali v zvezi s tem, smo odkrili, da je že zakoličeno. Sedaj smo se začeli zares spraševati, kaj Bog dela. Sedaj smo končno imeli denar za nakup zemljišča, zemljišče, pa se nam je izmaknilo. Začeli smo moliti: » Bog, prosimo te, podari nam teh 5,75 juter.« Po nekaj dneh smo poklicali trgovca nepremičnin in ga vprašali, če je zemljišče že prodano. Odgovoril je, da ni. Kupili smo ga za 260,000 dolarjev. Kakšen blagoslov je bil to!

            Sedaj smo lastniki zemljišča v Glavni ulici in v tem letu bomo tu zgradili novo cerkveno zgradbo. Vse se je končalo tako, ker smo se pokoravali Bogu, čeprav nismo bili povsem prepričani kam nas on vodi. Zaradi tega se vedno pokoravajte. Brezštevilni so blagoslovi v pokoravanju.

            Mnogi so me spraševali: »Kako lahko vem, kaj je Božja volja za moje življenje?« Verujem, da se odgovor nahaja v Pismu Rimljanom 12,1-2, kjer pravi:

Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno bogoslužje. In nikar se ne prilagajajte temu svetu, ampak se tako preobražajte z obnovo svojega uma, da boste lahko razpoznavali, kaj hoče Bog, kaj je dobro, njemu všečno in popolno.

Opazili ste, da obstajajo tri stvari, katere moramo delati, če želimo spoznati »popolno

Božjo voljo«.

1.      Moramo prinesti svoja telesa Bogu (Rimljanom 12,1)

2.      Moramo se oddvojiti od sveta (Rimljanom 12,2a)

3.      Moramo iskati Božjo besedo (obnova uma skozi Božjo besedo)

Mi lahko vemo kaj je Božja volja. Bog svoje volje ne poskuša skriti od nas.

Njegova želja je, da spoznamo njegovo popolno voljo.

 

 

Načelo številka 3

 

Vedno ga priznaj kot Gospoda

 

Zaupaj v GOSPODA z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj.

Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze. (Pregovori 3,5-6)

 

            Prave božje blagoslove imajo tisti, ki ga vsakodnevno priznavajo za svojega Gospoda. Pri tem mislim, da se oni neprestano zavedajo dejstva, da je Jezus Kristus Gospodar njihovih življenj. Neprestano sprašujejo sebe in Boga: »Kaj bi Jezus naredil v tej situaciji?«

            Mnogi kristjani živijo kakor ateisti. V nedeljo so seveda v cerkvi, ostanek tedna, pa nikoli ne dopuščajo njegovega vodstva in upravljanje nad njihovimi življenji. Pregovori 3,6 pravijo: Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze. Če bi živeli pod Kristusovo oblastjo, se nikoli nebi vprašali, katero pot življenja ubrati. Kajti, če izberemo njegovo vodstvo, nas bo On vedno usmerjal na najbolj blagoslovljeno pot za naše življenje.

            Življenje v njegovi prisotnosti in pod njegovo oblastjo, ni vedno najlažji izbor, vendar je najbolj blagoslovljen. Včasih nas bo njegovo vodstvo tudi nekaj stalo. Ko so se trije hebrejski mladeniči iz knjige preroka Daniela, odločili vedno priznati ga za Gospoda, so se stvari hitro »vnele«. Prepričan sem, da se spomnite, kako so zavrnili da bi se poklonili zlatemu kipu babilonskega kralja. Vse je izhajalo iz vprašanja gospostva. Trije mladi Hebrejci so odbrali Kristusovo Gospostvo, namesto kralja in njegov kip.

            V Danielu 3,17-18 beremo: Če nas naš Bog, ki ga častimo, more osvoboditi, nas bo rešil tudi iz goreče, ognjene peči in iz tvoje roke, o kralj.  Pa čeprav ne, vedi, o kralj, da ne bomo častili tvojih bogov in ne bomo molili zlate podobe, ki si jo postavil.« 

            Odločili so se priznati Ga za Gospoda in zato so bili v tem istem dnevu vrženi v gorečo peč, razžarjeno sedemkrat močneje, kot ponavadi. Kakorkoli je to bilo, skozi vse to so odkrili da je Jahve Jireh (Jahve bo poskrbel) sposoben odgovoriti na njihove potrebe in ogenj jim ni mogel škodovati.

            Daniel je prav tako veroval v Jezusovo gospostvo nad svojim življenjem. In potem, ko je izvedel, da je kralj podpisal zapoved o trideset dnevni prepovedi čaščenja kogarkoli drugega razen kralja, je Daniel vseeno molil k svojemu Bogu. Daniel ni storil tega, da bi se zoperstavljal kralju, temveč zaradi priznavanja Kristusovega gospostva nad svojim življenjem. To ga je stalo noči preživete v jami z levi, toda tam je občutil zaščitniško moč Božje moči in bil visoko vzdignjen po svoji osvoboditvi. To kar želimo povedati je, da bi nas služenje Vsemogočnemu Bogu, pogosto lahko tudi nekaj stalo, na koncu, pa nas bo Bog blagoslovil.

            Pred približno trinajstimi leti, me je Bog vodil, da zapustim državo Michigan, da bi zasnoval novo cerkev v Brocktonu, v Massachusettsu. Ker nisem bil še nikoli v Massachusettsu, sem v istem večeru po prejetju diplome na Midwestern Baptist Collegeu odšel raziskati teren s pridigarjema Guyem Finchem mlajšim in Robertom Crichtonom. Po

raziskavi terena, mi je Bog v srce vsadil željo, da se vrnem in tukaj ustanovim cerkev. Občutil sem veliko potrebo po evangeliju v Novi Angliji, zato sva moja žena Gloria in jaz spakirala vse kar sva imela in z eno leto starim sinom Tommyem odšla v to pokrajino. Vse kar smo imeli, smo pospravili v kamionček, ki sem ga vozil jaz, moja žena pa mi je sledila v našem rumenem Fordu Torinu iz leta 1970. Ko smo prispeli v Massachusetts, sva ugotovila, da tisoči slavijo naš prihod z ognjemetom in slavjem – bil je 4 julij 1973, Dan neodvisnosti, največji ameriški praznik. Nismo imeli kje prespati, kaj šele namestiti pohištvo in ostale stvari. Zato smo bili zelo hvaležni krščanski družini, ki nas je nastanila za nekaj tednov; pohištvo pa smo namestili v njihov skedenj. Vsi naši sorodniki in življenje ki smo ga poznali, je ostal za nami.

            Dan po prihodu, sva preverila »obilna« sredstva za naš načrt in ugotovila, da imava borih 200 dolarjev za Božje delo. Kako bova to sploh naredila? Dobro, najina sredstva so omejena, Božja sredstva pa so brez omejitev. Naučila sva se, da je dovolj z vero ga priznati za Gospodarja in on bo izpolnil vsako našo potrebo. Ta denar sva vložila v Gospodovo delo v veri, da ga bo pomnožil in v tem letu je prihodek naše cerkve porasel iz teh 200, na 750,000 dolarjev. O, kakšen blagoslov lahko dobimo, če ga priznamo za Gospoda.

            Naučiti se moramo živeti v Božji navzočnosti. Moramo ga ljubiti bolj od vsega ostalega in priznati njegovo gospostvo. Moramo priznati njegovo oblast na delu, v naših domovih, ko se zabavamo in ko počivamo, on mora biti vedno Gospodar. Nikoli se ne smemo sramovati svojega odnosa z vstalim Gospodom, kolikor bi nas to stalo.

 

 

Načelo številka 4

 

Naj ti ne bo odveč vedno delati dobro

 

 

Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. (Gal 6,9)

Najbogatejše blagoslove so dobivali prav tisti, ki so se navadili delati dobro. Življenje po Božjih načelih in delanje dobrega v skladu z Božjo besedo, bi morala biti druga narava  vsakega kristjana. Če zares ljubiš Gospoda, je delati dobro tvoja običajna navada. Ko se predamo Kristusu, smo diplomirali v dobrih delih, ker je delati dobro zakon – če ljubimo Boga, ga želimo proslaviti.

Človek z imenom Job, nam prečudovito razodeva vsakodnevno delanje dobrega. Job je užival v velikih Božjih blagoslovih, toda nekega dne se je satanov bes osredotočil nanj, da bi ga skušal. V samo enem dnevu, je Job izgubil vse. Vse svoje bogastvo in otroke. Samo žena mu je ostala. Kljub temu v Jobu 1,20 piše: Tedaj je Job vstal in pretrgal svoja oblačila, si ostrigel glavo, padel na tla in molil.

Job ni prenehal služiti Bogu, ga ljubiti, odhajati v cerkev in ga častiti, samo zato, ker je življenje postalo težko. Job je nadaljeval s služenjem Bogu.

V stihu 1,21-22 je rekel: Govoril je: »Nag sem prišel iz materinega telesa in nag se vrnem tja. GOSPOD je dal, GOSPOD je vzel, naj bo hvaljeno ime GOSPODOVO!« Pri vsem tem Job ni grešil in ni rekel nič žaljivega proti Bogu.

            Kljub vsemu ni zgrešil niti izustil nič žaljivega proti Bogu. Vse je izgubil, pa je še vedno nadaljeval z dobrimi deli. Na koncu Jobove knjige spoznamo, da so preizkušnje prenehale in da so začeli prihajati blagoslovi zaradi pravičnosti, ki jo je obdržal.

            Na koncu Knjige o Jobu 42,10 izvemo: In GOSPOD je obrnil Jobovo usodo, ko je prosil za svoje prijatelje. In GOSPOD je dvakratno povrnil Jobu vse, kar je imel prej.

            Hvala Bogu, Job je postopal pravilno. Tudi takrat, ko je videti da nam ne more iti na boljše, nas bo Bog blagoslovil, če mu ostanemo zvesti.

            Moramo se naučiti delati dobro, ne glede na pogoje. Nismo poklicani služiti Bogu samo kadar sije sonce, temveč tudi takrat, kadar dan za dnem dežuje.

            Prejšnje leto smo imeli našo biblijsko konferenco. Prav preden smo začeli z aktivnostmi, s parado in povorko, pristopi k meni učiteljica vsa v solzah. Na kratko sem se pogovoril z njo in izvedel, da ji je pred štiridesetimi minutami umrl oče. Skupaj sva odmolila in odšla opraviti vsak svoje dolžnosti. To, kar mi je spregovorilo je dejstvo, da čeprav ji je pravkar umrl oče, pred enim letom pa mama, je ona ostala na svojem mestu, da opravi svojo učiteljsko dolžnost. Lahko bi ostala doma, toda odločila se je pravilno in prišla poučevat. Njen oče je umrl v drugi državi, tako da ni mogla oditi na pot pred jutrom; in tako je s tem, ko se je pravilno odločila, ostala na svojem mestu. To je tisto, kar potrebujemo!

            Ne moremo se prebuditi v nedeljo zjutraj in se vprašati: »Ali naj grem danes v cerkev?« Moramo iti vsako nedeljo, ker je tako prav. V Hebrejcem 10,25 nam je zapovedano: Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.

            Pred tremi leti je moral biti moj najmlajši sin zaradi prirojene napake operiran v Medicinskem centru New England v Bostonu. Srečni smo bili, ker je medicina tako napredovala, da je bilo to napako lahko kirurško odstraniti. Vztrajno smo molili. Rekli so nam, da bi morala operacija trajati uro, do uro in pol. Kljub vsemu, po petih urah čakanja, smo na večer neke srede še vedno sedeli pred operacijsko dvorano, čakajoč novic o Jakobovem stanju. Jake je bil takrat star komaj deset mesecev in bili smo globoko zaskrbljeni za njegovo stanje. Bližal se je čas, da zapustimo Boston, da bi lahko pridigal ob 19 uri, kljub temu njega še vedno niso pripeljali ven, ali nam karkoli sporočili. Nikogar nismo imeli, da bi me zamenjal za prižnico, zato sva se Glorija in jaz zmenila, da kljub vsemu odidem. Odpravil sem se z mislijo, da bo Bog poskrbel za Jakea in okrepil Glorijo. Ena od najtežjih stvari, ki sem jo do takrat naredil, je bila pridigati v tem večeru, ne da bi vedel, kako je moj sin prestal operacijo. Tekom tega bogoslužja sta dve osebi sprejeli Jezusa Kristusa v svoje življenje, prispela pa je tudi novica da je Jakob v redu. Slava Bogu! Tega dne mi ni bilo lahko narediti pravo stvar, jaz pa sem to naredil in Bog me je blagoslovil. Kasneje nam je bilo rečeno, da bo moral Jake še skozi dve, do tri operacije, toda po mnogih vztrajnih molitvah, ga je Bog na presenečenje kirurga ozdravil. Ta isti kirurg je napisal pismo našemu družinskemu zdravniku, da je molitev staršev edina mogoča razlaga za Jakeovo hitro ozdravljenje.

            Zares, moramo se naučiti neprestano delati dobro, če želimo Božje blagoslove. Še enkrat sem bil v situaciji, ko mi je bilo izredno težko pridigati. Nekega petka se je Glorija vrnila od zdravnika z našim najstarejšim sinom Tomom. Rečeno ji je bilo, da je Tom tako dolgo bolan, ker ima levkemijo. Glorija in jaz, sva bila globoko presunjena zaradi te vesti. Videl sem porazne posledice divjanja te bolezni, vendar sem zavračal v to verjeti. Zdravnik je rekel ženi, da bo v ponedeljek opravil še en niz poskusov, vendar je bil prepričan da gre za levkemijo. Glorija in jaz sva se cel vikend borila z Bogom v molitvi. Molil sem in zahteval  Božje obljube za zmago in ozdravljenje. Občutila sva, da to ni potrebno povedati cerkvi, temveč moliti k Bogu, da On nekaj naredil. Izpolniti svojo dolžnost in v nedeljo skoraj cel dan pridigati, je bilo nekaj najtežjega, kar sem kdajkoli naredil. Tako sem jaz »opogumljal čredo«, sam pa sem bil obkrožen s temo. Pridigal sem in molila sva še naprej. Rekel sem Gloriji da sem miren in da Bog ne želi, da bi imel Tom levkemijo. Verjel sem, da je Božja volja, da Tommy ozdravi. Citiral sem Janeza 15,7: Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.

            Prosili smo Boga, da Tommya ozdravi in da bi bili vsi zdravniški izvidi negativni. Ko se je tega dne moja soproga vrnila od zdravnika, je blestela od vznemirjenja. Zdravnik je rekel, da mu ni jasno kako se je lahko zmotil. Tommy je imel samo blag primer mononukleoze. Slavili smo Boga in se mu zahvaljevali na blagoslovih.

            Nikoli ne smemo prenehati delati dobro samo zato, ker je težko. Bolje je, da postopamo na pravi način in se podredimo Božji volji. Tedaj nas bo On blagoslovil.

 

 

Načelo številka 5

 

Živi posvečeno življenje

 

 

Posvečujte se torej in bodite sveti, kajti jaz sem GOSPOD, vaš Bog.

( 3 Mojzesova knjiga 20,7)

 

…..da bi bil služabnik Kristusa Jezusa med pogani in opravljal duhovniško službo za Božji evangelij, da bi tako pogani postali Bogu prijetna daritev, posvečena v Svetem Duhu.

(Rim 15,16)

 

Sam Bog miru naj vas posveti, da boste popolni. In vse, kar je vašega, duh, duša in telo, naj bo ohranjeno neoporečno, dokler ne pride naš Gospod Jezus Kristus.

(1 Tesaloničanom 5,23)

 

Biti posvečen pomeni, biti oddvojen od sveta za Boga. Posvečenje je torej dvojno. Skozi odrešenje, nas Bog ločuje od sveta in posvetnosti, ki je pod satanskim vplivom, za življenje služenja resničnemu, živemu Bogu. Vendar ni dovolj samo oddvojiti se, ker Jehove priče, Mormoni, kakor tudi mnogi drugi kulti, so se oddvojili od sveta, vendar za religijo. Mi se moramo oddvojiti za Boga. Sekte so se oddvojile zaradi lažne religije, tisti pa, ki so odrešeni so oddvojeni od sveta skozi veličastno sporočilo evangelija, da bi služili Jezusu Kristusu.

            O posvečenju se lahko reče da je progresivno. To pomeni:

1. posvečeni smo v trenutku odrešitve

2. posvečeni smo s Svetim Duhom in z Božjo besedo prav sedaj in

3. popolnoma bomo posvečeni, ko bomo stopili pred Boga v novem posvečenem telesu.

            Tisti, ki posvečuje je Sveti Duh, kakor nam je to razkrito v 2 Tesaloničanom 2,13

Mi pa se moramo zmeraj zahvaljevati Bogu za vas, od Gospoda ljubljeni bratje, ker vas je Bog izvolil, da s posvečenjem Duha in z vero v resnico postanete prvina odrešenja.

            Tisti, ki so nanovo rojeni, so izpolnjeni z dragocenim Božjim Svetim Duhom.

1 Korinčanom 6,19-20 nam to jasno razkriva, ko pravi: Mar ne veste, da je vaše telo tempelj Svetega Duha, ki je v vas in ki ga imate od Boga? Ne pripadate sebi,  saj ste bili odkupljeni za visoko ceno. Zato poveličujte Boga v svojem telesu.

            Postali smo posebna Božja lastnina in naša telesa bi se morala uporabiti Njemu v čast in slavo. Zaradi tega se moramo zadrževati od vsakega zla, ki bi lahko škodoval »templju« našega telesa, ker je naše telo Božji tempelj. Alkohol, droga, cigarete, so stvari, za katere je dokazano, da škodujejo našemu telesu, zato se moramo, če želimo rasti v posvečenju, ločiti od teh  stvari.

            Jonathan Edvards je o tem rekel takole: »Odrekam se samega sebe – nimam pravice do razumevanja, volje in občutkov, ki so v meni; niti nimam kakršnekoli pravice do tega telesa in njegovih delov – nimam pravice do tega jezika, rok, nog, ušes ali oči.

            »Popolnoma sem se predal in nič svojega si ne lastim. Včeraj sem bil z Bogom in se mu v celoti izročil. Odrekel sem se vsake moči, tako da se v bodoče odrekam vsake pravice do samega sebe. Obljubil sem mu, da se mu po njegovi milosti ne bom izneveril. On je vsa moja potreba in sreča, nič drugega ne zahtevam za svojo srečo. Njegov zakon je trajno pravilo moje podrejenosti.

»Boril se bom, z vso svojo močjo proti svetu, telesu in hudiču – do konca svojega življenja. V veri se bom priklonil Evangeliju, ne glede na to, kako nevarno in težko bo to.«

            Posvečeno življenje je oddvojeno življenje – oddvojeno od vseh oblik posvetnosti, ki bi lahko uničila naše pričevanje – oddvojeno od skupnosti z neverniki. Če želimo popolni Božji blagoslov, se moramo oddvojiti od sveta – k Bogu. Doumevajte opozorilo, ki nam je bilo dano v 2 Korinčanom 6,14-18:

Ne dajte se vpregati v jarem z neverniki. Kaj imata namreč skupnega pravičnost in nepostavnost? Kakšno občestvo ima luč s temo? Kakšno je soglasje med Kristusom in Beliárjem? Kaj imata skupnega verujoči in neverujoči? V čem se Božje svetišče strinja z maliki? Mi smo namreč svetišče živega Boga, kakor je rekel Bog: Prebival bom med njimi in med njimi bom hodil; jaz bom njihov Bog in oni bodo moje ljudstvo. Zato pojdite iz njihove srede in se ločite, govori Gospod, in nečistega se ne dotikajte; in jaz vas bom sprejel  in vam bom Oče in vi boste moji sinovi in hčere, govori Gospod, vladar vsega.

 

 

Načelo številka 6

 

Naj postane Sveto Pismo najvažnejša knjiga tvojega življenja

 

 

Naj knjiga te postave ne zapusti tvojih ust, temveč jo premišljuj dan in noč, da boš storil povsem, kakor je zapisano v njej. Le tako boš imel uspeh na svoji poti, le tako boš uspeval.                                                                                                    (Jozue 1,8)

Kako lahko ohrani mladenič svojo pot čisto? Če bo izpolnjeval tvojo besedo.

Z vsem svojim srcem te iščem, ne daj, da zablodim od tvojih zapovedi.

Tvoj izrek hranim v svojem srcu, da ne bi grešil zoper tebe.                  (Psalm 119,9-11)

GOSPOD, na veke ostaja tvoja beseda, trdno stoji v nebesih.               (Psalm 119,89)

Sin moj, ne pozabi mojega nauka, tvoje srce naj se drži mojih zapovedi.

Kajti pomnožile ti bodo število dni in let življenja in srečo.

Dobrota in zvestoba naj te ne zapustita, priveži si ju okrog vratu,

zapiši ju na tablo svojega srca.                                                                  (Pregovori 3,1-3)

Nikoli ni obstajal od Boga blagoslovljen kristjan, ki ni ljubil Božje Knjige. Milijoni ljudi v zgodovini so živeli in umrli zaradi ljubezni do Božje Besede. Niti ena knjiga ni dragocenejša, kakor naša, z Bogom navdihnjena Biblija. Mnogi velikani Amerike so položili svoje zaupanje v Sveto Pismo.

»Nemogoče je pravilno delovati v svetu, brez Boga in Svetega Pisma.«

-Georg Washington

»Tako zelo cenim Biblijo, da prej, ko jo bodo moji otroci začeli brati, bolj prepričljivo bo moje upanje, da se bodo izkazali kot koristni prebivalci svoje dežele in cenjeni člani družbe.«                                                       - John Quincy Adams

»Nova zaveza je najboljša knjiga, ki je bila kdajkoli, ali bo kdajkoli poznana na svetu.«                                                              - Charles Dickens

»Ta knjiga je, gospod, stena, na kateri počiva naša republika.«

- Andrew Jackson

»Verujem, da je Biblija najboljše darilo, katerega je Bog kdajkoli dal človeku. Vse dobro Odrešenika sveta, nam je dano po tej knjigi.«

- Abraham Lincoln

»Nemogoče je duševno ali socialno zasužnjiti ljudi, ki berejo Sveto Pismo. Biblijska načela so temelj človeške svobode.«                - Horace Greeley

»Prosim vsakega moža in ženo v publiki, da od tega dne naprej doumejo, da del usode Amerike leži v njihovi dnevni uporabi te velike Knjige.«

-          Woodrow Wilson

»Verjemite mi gospod, nikoli ne mine večer, če sem še tako utrujen, ne da bi prebral Božjo besedo, preden odidem v posteljo.«    - Douglas MacArthur

»Celoten navdih naše civilizacije izvira iz Kristusovega učenja in učenja Preroka. Brati Biblijo zaradi teh temeljev, je nuja ameriškega življenja.«

                                                                       - Herbert Hoover

»Brati Sveto Pismo, pomeni potovati v zemljo bajk, kjer se krepi duh in obnavlja vera.«                                                             - Dwight D. Eisenhover

 

Mnogo let sem običajno vsaj enkrat letno prebral Sveto pismo. Bral sem nekaj poglavij dnevno. Najbolj vidni kristjani so delali podobno. Bila jim je nadvse radostna dolžnost brati, proučevati in zapomniti si Božjo besedo.

Enkrat sem bil navzoč ob čudovitem prizoru: Pridigar, ki je pridigal Božjo besedo približno petdeset let, je prinesel Božjo, sveto knjigo k ustnicam, jo poljubil, oči pa so se mu izpolnile s solzami. S ponižnim glasom je rekel: »V zadnjih nekaj letih, sem se naučil ceniti in ljubiti to knjigo bolj, kot kdajkoli v svojem življenju – nikoli me ni izneverila.« Če želiš biti blagoslovljen, mora Božja beseda postati najljubša knjiga v tvojem življenju.

Ko sem začenjal z novo cerkvijo v Novi Angliji, sem bil prepričan, da svetu ni potreben še en pridigar, ki bo govoril lastne misli, temveč, da svet obupno potrebuje slišati blagoslovljene Božje besede. Odločil sem se pridigati Božjo besedo, če kdo pride na bogoslužje, ali ne.

Prvo nedeljo smo sijajno začeli. Na to prvo bogoslužje je prišlo petnajst ljudi. Pridigal sem in oznanjal Božjo besedo. Po bogoslužju so vsi odšli, da obvestijo svoje prijatelje o novem pridigarju. Naslednjo nedeljo je prišlo trinajst ljudi. Te nedelje, ko so odšli domov, so razglasili, kako čudovit pridigar sem, zato jih je naslednjo nedeljo prišlo enajst. Ti so bili tako presunjeni, da jih je naslednjo nedeljo prišlo devet. Nedeljo zatem jih je prišlo sedem. Na koncu, nas je bilo po treh mesecih štiri: moja žena (ona je morala priti), Tommy (imel je eno leto) in nek človek, ki je verjetno prihajal iz usmiljenja do mladega pridigarja. Kakor vidite, smo postopoma napredovali - v napačni smeri.

            Tedaj se je nekega večera nekaj zgodilo. Tommy, naš najmlajši sin je zbolel in Glorija je ostala doma, da poskrbi zanj. Tudi tisti človek ni prišel. In tako sem ostal sam; Seveda, jaz in Gospod. Vem, pomislili ste da sem se pobral in odšel domov. Ne, nisem. Prišel sem pridigati Božjo besedo in to, da ni nihče prišel, ni bil nikakršen izgovor. Glede na to da sem pogumen človek, od vrste, ki se imenuje »kaj-me-briga-kaj-si-drugi-mislijo«, sem spustil rolete na oknih, da me nebi kdo videl. Na klavirju sem odigral nekaj pesmi in vsi so sodelovali pri petju. Nato sem odšel za prižnico in začel govoriti. Pridiga je bila vsem všeč. Bog je v Izaiji 55,11 obljubil: »…takó bo z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne vrne se k meni brez uspeha, temveč bo storila, kar sem hotel, in uspela v tem, za kar sem jo poslal.« Njegova beseda je izpolnila svoj namen in tri mesece kasneje, je prišlo osemdeset ljudi. Danes je to cerkev s šeststo verniki. Hvala Bogu, ker nas blagoslavlja ko ljubimo, cenimo in poslušamo Njegovo Besedo.

 

 

Načelo številka 7

 

Vsakodnevno moli za izpolnitev s Svetim Duhom

 

 

»………koliko bolj bo nebeški Oče dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«

(Luka 11,13).

» In ne opijanjajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh.« (Efežanom 5,18).

            Eden od najboljših načinov za prejemanje blagoslovov, je izpolnitev z Božjim Svetim Duhom. Kako čudovit je ta blagoslov, da nam je dano vedeti, da imamo lahko isto moč in radost Svetega Duha, katero so imeli Jezusovi apostoli. Medtem, ko umiramo samim sebi, se v nas ustvari praznina, ki jo izpolnjuje Sveti Duh. In medtem, ko vsakodnevno molimo za izpolnitev s Svetim Duhom, verujem, da nas On izpolnjuje, ker to želi bolj, kakor mi sami.

        Tudi Jezus je delal velike in mogočne čudeže skozi delovanje Svetega Duha, ker je bil izpolnjen z Njim. Zahvaljujoč Svetemu Duhu je premagal satana, medtem ko ga je skušal v puščavi. V Luku 4,1 je zapisano:  »Jezus se je vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi«.

Nato nas po Kristusovi skušnjavi Sveto pismo obvešča: »Jezus se je v môči Duha vrnil v Galilejo in glas o njem se je razširil po vsej okolici.« (Matej 4,14). Apostol Pavel je bil kakor vsak blagoslovljeni kristjan, od vsega začetka, pa vse do danes, sposoben delati zaradi izpolnitve s Svetim Duhom. Vsak dan moramo moliti, da nas Sveti Duh izpolni in uporablja.

        Od vsega začetka, sem vsak dan prosil Svetega Duha, da me izpolni s svojim Svetim Duhom. Verujem pa, da pred nastopom izpolnitve s Svetim Duhom mora obstajati zlomljenost, ali pripravljenost duše, da se pokori sladki Božji volji.

Prvo izkustvo izpolnjenja, katerega se spomnim, sem doživel nekega septembrska jutra, ko me je Bog poklical v službo pridiganja. Že nekaj časa sem se bojeval z Bogom okoli pridiganja Evangelija. V tem času sem študiral na Wayne State University v Detroitu. Upal sem, da bom postal odvetnik in se ukvarjal s politiko. Želel sem služiti deželi, ki sem jo ljubil. No, Bog pa je imel z menoj druge načrte. Tisto soboto, preden sem bil poklican za pridigarja, sem prišel reševat duše, skupaj s svojim pastorjem. Razpravljala sva o možnostih služenja Bogu v kateremkoli delu. Njegova pridiga naslednji dan, je govorila o tem, kako služiti Bogu v kateremkoli delu: kakor mlekar, zdravnik, odvetnik, mehanik…..karkoli. Tekom te pridige, je Bog začel govoriti mojemu srcu. Začel sem, kakor nikoli prej, čutiti ječanje moje duše. Prav zares sem se ves tresel. Ko nas je pastor poklical, da pridemo pred Gospoda, sem začel jokati. Končno sem spustil pesmarico v ženino naročje, ter odšel naprej, predati svoje življenje v službo pridiganja Evangelija. Tako sem jokal, da nisem bil sposoben reči pastorju zakaj sem prišel. Po desetih minutah sem se zbral in mu rekel, da sem prejel klic v službo pridiganja. Od takrat, pa vse do danes nisem podvomil, da me je Bog izpolnil s Svetim Duhom in poklical v službo. Ne trdim, da so drhtenje in jok nujne posledice izpolnitve z Duhom, prepuščanje pa na vsak način je. O, kakšen blagoslov je prepuščati se Bogu in biti izpolnjen z Njegovim Duhom.

        Prepogosto z močjo telesa poskušamo pridobiti svet za Kristusa. Nekajkrat sem izkusil; čudovit je občutek pridobiti duše za Kristusa, ker sem se zavedal blagoslovljene navzočnosti Božjega Duha. Pred nekaj leti, me je neka družina iz cerkve, imenovali jih bomo Townsley, prosila, da obiščem mamo Yohna Townsleya, ki je bolehala od težke bolezni in je umirala. Obljubil sem, da bom to z veseljem storil. Hiša v kateri je živela z možem, je bila zelo daleč, približno uro vožnje z avtomobilom. Med vso potjo sem molil h Gospodu: »Ne dovoli, da bi ta žena odšla v pekel. Dovoli mi, da jo pridobim za Jezusa.« Molil sem, da mi popoldan ne mine kar tako. Molil sem, da bi bili doma in da me Sveti Duh izpolni in uporabi na poseben način. Prišel sem do njih in na srečo, so bili doma. To je bil prvi veliki korak. Vstopil sem in sedel mednje, da se pogovorimo o Kristusu. Gospodu in gospe Townsley sem pokazal, kako jih je Gospod ljubil in poslal svojega edinorojenega Sina, Jezusa Kristusa, da umre za njihove grehe. Strinjali so se s celotnim Evangelijem, vendar so odkrili, da jih je njihov pastor podučil, da ni pomembno v katerega boga verujemo. Namreč, vsi bomo prišli v Nebo, če verujemo v Božji obstoj: ne glede na to, ali je to Buda, Krišna, ali Kristus. Bil sem v stiski, kako jim razložiti, da je to lažen nauk, toda brez uspeha.

Začeli smo se pogovarjati o naši krščanski šoli, o njihovih vnukih in drugem. Po dveh urah se mi je gospod Townsley približal iztegnjenih rok, da bi se od mene poslovil. Jaz nisem vstal, niti mu nisem dal roke. Sedel sem naprej in usedel se je tudi on. Vztrajno sem molil v sebi, da bi Sveti Duh omehčal srce gospe Townsley. Medtem, ko smo se pogovarjali o vremenu, je Sveti Duh nenadoma, izpolnil sobo, ker je gospa Townsley začela neutolažljivo jokati. Oči njenega moža so se napolnile s solzami in prav tako tudi moje. Po nekaj minutah in po uničenju skoraj celega paketa papirnatih robčkov, se je gospa Townsley zbrala. Tedaj sem ji rekel, da jo Jezus ljubi in jo vprašal, ali je sedaj pripravljena verjeti mu. Vedel sem, da je pripravljena. Brez odlašanja je odgovorila pritrdilno, ter skupaj z možem spustila glavo v molitvi. Oba sta bila na čudovit način odrešena. Danes je ona v Nebesih. Kako čudovito je, ko občutimo navzočnost Svetega Duha, ki dela za naš blagoslov. Dražje mi je blagoslovljeno izkustvo vodenja duš h Kristusu, kakor vsi ostali blagoslovi skupaj.

        Vem, da želite izpolnitev s Svetim Duhom. Še danes se odločite, da boste vsak dan preživeli v molitvi za izpolnitev s Svetim Duhom.

 

Zaključek

 

»Tako boš našel milost in dobro dojemljivost pri Bogu in pri ljudeh.«  (Pregovori 3,4).

 

            Teh sedem načel je zamišljenih kakor vodič, kateremu je potrebno slediti, da bi se dosegla Božja milost. Ta načela niso prisilna, niti niso temu namenjena. Verjamem pa, da vam lahko pomagajo na poti pridobivanja resničnih Božjih blagoslovov, tako v duhovnem, kakor tudi v materialnem smislu. Naj vas Bog blagoslovi v prizadevanju, da jih uporabite v svojem življenju.

»Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost

in vse to vam bo navrženo.«

 

(Matej 6,33)